prosilec - Tržni inšpektorat RS

 POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval podatke iz inšpekcijskega postopka, ki ga ta vodi zoper zavezanca. Organ je njegovo zahtevo, s sklicevanjem na poslovno skrivnost, zavrnil. IP je sledil prepričljivi obrazložitvi organa v izpodbijani odločbi, da je stranski udeleženec izkazal, da zahtevana podatka izpolnjujeta vse tri zgoraj navedene zakonske pogoje za poslovno skrivnost po 2. členu ZPosS. Tudi po oceni IP so podatki o številu kupcev določenega tipa pri stranskem udeležencu podatki, ki so povezani z njegovim finančnim položajem in njegovimi poslovnimi aktivnostmi in vplivajo na njegov položaj na trgu, zato imajo za stranskega udeleženca (in tudi za njegove konkurente na trgu) brez dvoma določeno tržno vrednost. Zahtevani podatki ob tem s strani stranskega udeleženca niso bili javno objavljeni, niti niso enostavno dostopni osebam, ki se ukvarjajo s to vrsto dejavnosti. Prav tako je stranski udeleženec, s predložitvijo Pravilnika o določanju in varovanju poslovnih skrivnosti izkazal, da je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da te podatke ohrani kot skrivnost. IP je tako ugotovil, da je podana izjema po 2. očki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-234/2024/3

Datum: 26. 6. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023, (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ……………………(v nadaljevanju: prosilec), z dne 20. 5. 2024, zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-9/2024-9 z dne 20. 5. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 20. 5. 2024 zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije št. 090-9/2024-9 z dne 20. 5. 2024 se zavrne.

2.     V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1)   Prosilec je dne 18. 4. 2024 pri organu vložil zahtevo za posredovanje informacij iz inšpekcijskega

postopka, ki ga organ vodi zoper zavezanca…………., in sicer za podatek o številu potrošnikov, ki so v času trajanja predmetne akcije kupili izpostavljene artikle in so jim bili prodani po višji ceni od oglaševane cene, in sicer ga je zanimalo skupno število vseh potrošnikov v vseh prodajalnah in število potrošnikov v prodajalni……...

(2)   O zahtevi prosilca je organ dne 20. 5.  2024 odločil z odločbo št. 090-9/2024-9 (dalje izpodbijana odločba),

s katero je zahtevo zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ najprej ugotovil, da se zahteva prosilca nanaša na podatke v dokumentu št. 0610-9126/2023-5 z dne 26. 2. 2024 – posredovanje podatkov s strani zavezanca v inšpekcijskem postopku. Dalje organ navaja definicijo izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ – poslovna skrivnost in ugotavlja, da je v postopek kot stranskega udeleženca pritegnil subjekt, na katerega se zahteva prosilca nanaša, to je………………, da se izjavi, ali ima kakšne zakonske zadržke za posredovanje zahtevanih informacij javnosti. Ugotavlja, da je stranski udeleženec obstoj poslovne skrivnosti pravočasno utemeljeval s tem, da predstavlja poslovno skrivnost besedilo prvega odstavka, ki navaja število nakupov posameznih izdelkov v času akcije, in sicer tako število za vse prodajalne kot tudi za posamično navedeno prodajalno. Stranski udeleženec je dalje navajal, da podatka izpolnjujeta vse elemente poslovne skrivnosti. Podatka nista splošno znana, ker sta znana in dostopna samo omejenemu številu posameznikov v ….Prav tako imata tržno vrednost, ker se podatki o prodanih količinah dejansko pogosto prodajajo. Tudi zadnji element je izpolnjen, saj so pri stranskem udeležencu implementirani ukrepi, ki omogočajo dostop samo določenim posameznikom, prav tako pa te podatke stranski udeleženec posreduje tretjim osebam zgolj kadar je to potrebno ali je pogodbeno dogovorjeno. V prilogi je stranski udeleženec že predhodno v postopku odločanja o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja posredoval Pravilnik o določanju in varovanju poslovnih skrivnosti z dne 2. 10. 2023. Dalje organ povzema zakonsko definicijo poslovne skrivnosti in navaja, da je zahtevana informacija nastala v postopku inšpekcijskega nadzora zaradi ugotavljanja ravnanja oziroma opustitve zavezanca, ki se šteje za kršitve Zakona o varstvu potrošnikov v razmerju do potrošnikov ali potrošnic. Organ je vpogledal v omenjeni dokument ter priloženo dokumentacijo in preveril, ali so presojani podatki, ob upoštevanju kumulativno izpolnjenih pogojev po ZPosS, opredeljeni za poslovno skrivnost ter ugotovil, da je navedba stranskega udeleženca utemeljena ter da oba zahtevana podatka izpolnjujeta pogoje za poslovno skrivnost. Ob tem organ ugotavlja, da je stranski udeleženec za poslovno skrivnost označil besedilo, ki je z ugotavljanjem kršitve zakona le posredno povezano, v zaprosilu namreč ne gre za dokument – zapisnik, odločbo, sklep ali drug akt, ki bi ga v okviru svojih pooblastil v postopku ugotavljanja nepravilnosti izdal nadzorni organ, temveč gre, v okviru ugotavljanja dejanskega stanja, za posredovanje dokumentacije s strani samega zavezanca oziroma njegove izjave. Glede na to, da inšpekcijski postopek še ni končan, je organ presojal podatke le v okviru pojasnil zavezanca, ne pa tudi kot del dokazne ocene nadzornega organa, saj končni akt o ugotovljenih (ne)pravilnostih še ni izdan, oziroma ta ni bil predmet presoje oziroma same zahteve. Organ dalje ugotavlja, da gre slediti navedbam stranskega udeleženca, da gre za poslovno skrivnost. Kot navaja stranski udeleženec, in čemur pritrjuje tudi organ, podatka o številu nakupov posameznega izdelka v vseh trgovinah skupaj in v konkretni posamezni prodajalni, nista splošno znana, ker sta znana in dostopna samo omejenemu številu posameznikov v………….. Prav tako imata tržno vrednost, ker se podatki o prodanih količinah pogosto prodajajo. Tudi zadnji element je izpolnjen, saj so pri stranskem udeležencu implementirani ukrepi, ki omogočajo dostop samo določenim posameznikom, prav tako pa te podatke stranski udeleženec posreduje zgolj, kadar je to potrebno ali je pogodbeno dogovorjeno. Organ potrjuje navedbo, da podatek o številu nakupov ni javno znan, oziroma javno objavljen, s tem pa tudi ni javno dostopen. V zvezi z izpolnjevanjem pogoja tržne vrednosti, organ pojasnjuje, da mora imeti poslovna skrivnost tržno vrednost, ta pa mora biti vezana na njeno tajnost. Tržno vrednost pa je treba razlagati predvsem v smislu varstva tržnih interesov družbe, torej interesov družbe, ki »prima facie« vplivajo na njen položaj na trgu. Organ pojasnjuje, da v tem delu navedba izpolnjuje pogoj opredelitve poslovne skrivnosti, saj gre za preprosto računsko operacijo izračuna količine kupljenih izdelkov, s tem pa tudi možnost sklepanja na finančni položaj oziroma delovanje gospodarskega subjekta na trgu ter možnost konkurenčnega posnemanja. V zvezi z izpolnjevanjem tretjega pogoja, je organ opravil vpogled v predloženi Pravilnik stranskega udeleženca, iz katerega izhaja, da je stranski udeleženec za poslovno skrivnost opredelil tudi konkretne informacije družbe, zlasti pa finančni položaj in s tem povezane aktivnosti, finančne transakcije, kolikor ne gre za podatke, ki jih družba javno objavlja. Glede na navedeno organ ugotavlja, da je izpolnjen tudi ta pogoj za poslovno skrivnost po 2. členu ZPosS. Izhajajoč iz navedenega je organ zahtevo prosilca zavrnil ter ob tem ugotovil, da stroški postopka niso nastali.

(3)   Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 20. 5. 2024 pri IP vložil pritožbo, v kateri je navedel le, da se

pritožuje glede izdanega dokumenta, kot se navaja. Dne 23. 5. 2024 je prosilec vložil še dopolnitev pritožbe, kateri pa je zgolj priložil svojo zahtevo z dne 18. 4. 2024.

(4)   Organ je pritožbo prosilca dne 18. 6. 2024, kot pravočasno, dovoljeno ter podano s strani upravičene

osebe, posredoval v odločanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

(5)   IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu,

v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6)    Ker iz pritožbe prosilca z dne 20. 5. 2024 in dopolnitve z dne 23. 5. 2024 ni razvidno, da bi se prosilec

pritoževal le zoper določen del izpodbijane odločbe, je IP štel, da se pritožuje zoper izpodbijano odločbo v celoti.

(7)   V zadevi ni sporno, da organ z dokumentom, iz katerega izhajajo podatki, ki jih je zahteval

prosilec,  razpolaga, saj je organ zahtevane podatke identificiral v dokumentu št. 0610-9126/2023-5 z dne 26. 2. 2024 – posredovanje podatkov s strani zavezanca v inšpekcijskem postopku. V obravnavani zadevi prav tako ni sporno, da zahtevana informacija izvira iz delovnega področja organa, saj jo je ta pridobil v zvezi z izvajanjem svojih zakonitih pristojnosti, to je v okviru izvajanja inšpekcijskega nadzora. Je pa sporno vprašanje, ali je organ zahtevo prosilca pravilno zavrnil zaradi obstoja izjeme poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(8)   V skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se

zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZGD-1) v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS, ki so začele veljati 20. 4. 2019 in ki jih je pri svoji presoji upošteval tudi IP, saj se pritožbeni postopek nanaša na dokumente, nastale po sprejemu ZPosS.

(9)   Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno

znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe.

(10)  IP je sledil prepričljivi obrazložitvi organa v izpodbijani odločbi (ki je v izogib ponavljanju

ponovno ne navaja), da je stranski udeleženec izkazal, da zahtevana podatka izpolnjujeta vse tri zgoraj navedene zakonske pogoje za poslovno skrivnost po 2. členu ZPosS. Ob tem IP še dodaja, da so tudi po njegovi oceni podatki o številu kupcev določenega tipa pri stranskem udeležencu podatki, ki so povezani z njegovim finančnim položajem in njegovimi poslovnimi aktivnostmi in vplivajo na njegov položaj na trgu, zato imajo za stranskega udeleženca (in tudi za njegove konkurente na trgu) brez dvoma določeno tržno vrednost. Zahtevani podatki ob tem s strani stranskega udeleženca niso bili javno objavljeni, niti niso enostavno dostopni osebam, ki se ukvarjajo s to vrsto dejavnosti. Prav tako je stranski udeleženec, s predložitvijo Pravilnika o določanju in varovanju poslovnih skrivnosti z dne 2. 10. 2023, izkazal, da je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da te podatke ohrani kot skrivnost. Iz 3. člena, točke a) predloženega pravilnika namreč jasno izhaja, da stranski udeleženec kot poslovno skrivnost šteje tudi vse informacije, ki so vezane na njegov finančni položaj in s tem povezane aktivnosti, tudi finančne transakcije. Iz predloženega pravilnika dalje izhajajo tudi ukrepi za varovanje poslovnih skrivnosti in dolžnost varovanja, ki se nanaša tako na zaposlene kot na osebe izven družbe, ki se zaradi narave dela in poslovanja seznanijo z njo. Tudi po oceni IP so v obravnavani zadevi tako izpolnjeni vsi pogoji za označitev zahtevanih podatkov za poslovno skrivnost.

(11)  Dalje je IP ugotavljal še, ali pride v poštev tretji odstavek 2. člena ZPosS, ki pravi, da se za poslovno

skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Navedena določba napotuje na področne zakone, ki izrecno določajo, kateri podatki morajo biti javni. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva.

(12)  Izhajajoč iz ugotovitve organa v izpodbijani odločbi, da zahtevani podatki niso neposredno povezani z

ugotovitvijo (ne)pravilnosti delovanja stranskega udeleženca, IP pritrjuje ugotovitvi, da ne gre za podatke, ki bi bili absolutno javni že na podlagi samega zakona in ki jih stranski udeleženec ne bi smel označiti za poslovno skrivnost. Določba tretjega odstavka 2. člena ZPosS tako tudi po oceni IP v obravnavnem primeru ni podlaga za razkritje podatkov, ki sicer predstavljajo poslovno skrivnost. Posledično je IP zaključil, da gre pri zahtevanih podatkih o številu potrošnikov, ki so v času trajanja predmetne akcije kupili izpostavljene artikle in so jim bili prodani po višji ceni od oglaševane cene, in sicer skupno število vseh potrošnikov v vseh prodajalnah in število potrošnikov v prodajalni……………, za podatke, ki predstavljajo zakonsko izjemo iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(13)  Na podlagi vsega zgoraj navedenega je IP odločil, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je, v skladu

s prvim odstavkom 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke te odločbe.

(14)  V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi

odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(15)  Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s

spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.                           

namestnica pooblaščenca