prosilec - Tržni inšpektorat RS
+ -Številka: 090-117/2024
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek
POVZETEK:
Organ je prosilcu delno zavrnil dostop do zahtevanega zapisnika, do zahtevane odločbe pa v celoti. Dostop do zapisnika je zavrnil v delu varovanih osebnih podatkov, dostop do zahtevane odločbe pa zaradi neobstoja dokumenta v materializirani obliki. IP je v pritožbenem postopku ugotovitvam in odločitvam organa pritrdil in tako pritožbo prosilca zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-117/2024/11
Datum: 10. 6. 2024
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 20. 3. 2024, zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-12/2024-4 z dne 14. 3. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
- Pritožba prosilca z dne 20. 3. 2024 zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije št. 090-12/2024-4 z dne 14. 3. 2024 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Obrazložitev:
(1) Prosilec je z zahtevo z dne 21. 2. 2024 zahteval elektronsko kopijo zapisnika o opravljenem nadzoru pri … (v nadaljevanju: stranski udeleženec), in odločbe.
(2) Z dopisom št. 090-12/2024-2 z dne 22. 2. 2024 je organ pozval stranskega udeleženca k morebitni priglasitvi stranske udeležbe.
(3) Stranski udeleženec je svojo stransko udeležbo prijavil z dopisom z dne 10. 3. 2024, s katerim je razkritju zahtevanih dokumentov nasprotoval.
(4) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 090-12/2024-4 z dne 14. 3. 2024 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je v delu zavrnil, in sicer zaradi varstva osebnih podatkov in neobstoja zahtevane informacije v materializirani obliki. Uvodoma je organ v obrazložitvi odločbe izpostavil določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, ki opredeljuje pojem informacije javnega značaja. Na podlagi te določbe je organ ugotovil, da zahtevo prosilca izpolnjuje dokument št. 0610-7693/2023-1 z dne 26. 10. 2023, to je zapisnik o inšpekcijskem nadzoru, in da se zahtevana odločba v trenutku odločanja pri organu ne nahaja v materializirani obliki. Ker je organ ugotovil, da zahtevana dokumentacija vsebuje tudi podatke, ki bi lahko predstavljali poslovno skrivnost, je na podlagi 44. člena ZUP o zahtevi obvestil stranskega udeleženca in mu dal možnost izjasnitve, njegovo izjasnitev pa je v obrazložitvi odločbe tudi povzel, ob tem pa poudaril, da stranski udeleženec v potrditev svojih navedb ni predložil nobenih dokazil. V nadaljevanju je tako presojal, ali zahtevana dokumentacija predstavlja poslovno skrivnost po 2. členu Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS). Ugotovil je, da je zahtevana dokumentacija nastala v postopku inšpekcijskega nadzora zaradi ugotavljanja ravnanja ali opustitve zavezanca, ki se štejejo za kršitve Zakona o varstvu potrošnikov v razmerju do potrošnikov ter Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Po oceni organa tako zahtevana dokumentacija kot celota ne more predstavljati poslovne skrivnosti zavezanca, pri tem pa je izpostavil tudi odločitve IP, kjer navaja, da dele konkretne dokumentacije, ki predstavljajo pojasnila, postopanje, pripombe, ugotovitve in zaključke organa, ni moč označiti kot poslovno skrivnost kogarkoli. Postopki ugotavljanja kršitev zakona, ki se vodijo po uradni dolžnosti in v javnem interesu, ne zadevajo samo organa in udeleženih strank, temveč družbeno razmerje, ki vsebuje obstoječe ali predvidljivo nasprotje med posamičnim in javnim interesom ter ga mora pristojni organ s svojo odločitvijo razrešiti. Organ se je nato opredelil do pojma poslovne skrivnosti po 2. členu ZPosS in navedb stranskega udeleženca v zvezi s tem, upoštevaje prakso IP v zvezi s presojo poslovne skrivnosti. Ugotovil je, da zahtevani podatki ne predstavljajo poslovne skrivnosti z več vidikov njegove vsebinske presoje. Zahtevanih kriterijev za obstoj poslovne skrivnosti pa tudi navedbe stranskega udeleženca ne izpolnjujejo, niti jih ni izkazal. Organ se je opredelil še do varstva osebnih podatkov. Organ je pri presoji izhajal iz določbe prve in druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov[1], upoštevaje tudi njen 86. člen. Organ je tako odločil, da javni uslužbenci in funkcionarji glede podatkov o imenu, priimku in funkciji ne uživajo varstva. Prav tako niso varovani podatki o imenu in priimku samostojnega podjetnika, saj gre za podatek o gospodarskem subjektu. Organ glede na to ni prekril podatka o posameznici kot stranki pogodbe, ki nastopa kot s.p. (izvaja delo optometristke) in pogodbeno sodeluje s stranskim udeležencem. Organ tudi ni prekril številke računov, ki se nanašajo na s.p. ali d.o.o. kot kupca. Tudi iz odločitev IP izhaja, da subjekti, ki so kot kupci oziroma plačniki pravne osebe oziroma subjekti, ki opravljajo dejavnost na trgu, ne uživajo varstva po določbah Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-2). Organ tako ni prekril podatka o izdanem računu, saj ne gre za zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa skupaj z datumom izdaje in opravljeno storitvijo ter bi tako bila mogoča določljivost posameznika kot fizične osebe. Upoštevaje navedeno tudi ni prekril podatkov o preostalih s.p. (kupcih), je pa organ prekril osebne podatke posameznih fizičnih oseb. Pri fizičnih osebah je organ prekril tudi zadnje tri številke računov, saj zaporedna številka, ki omogoča identifikacijo računa skupaj z datumom izdaje in opravljeno storitvijo, lahko šteje za osebni podatek, če je mogoča določljivost posameznika. Glede obdelave zdravstvenih podatkov je organ izpostavil določbo 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov ter odločil prekriti podatke o izpisu kontrole vida oziroma dioptriji posameznika. Organ je tako odločil tudi o delnem dostopu do zahtevanega zapisnika, upoštevaje 7. člen ZDIJZ. Odločil pa je tudi, da se prosilcu zahtevana dokumentacija posreduje po pravnomočnosti.
(5) Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 20. 3. 2024, ker brez zahtevane dokumentacije ne more v celoti presoditi ustreznosti odobritve delnega dostopa ter podati ustreznih protiargumentov, če bi bili potrebni. IP tako prosi za presojo v okviru pristojnosti.
(6) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z elektronskim dopisom z dne 3. 4. 2024, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil dokumente zadeve št. 090-12/2024 z dne 3. 4. 2024.
(7) Na poziv IP št. 090-117/2024/2 z dne 4. 4. 2024 je organ 8. 4. 2024 posredoval IP še zadevno dokumentacijo, to je Zapisnik o inšpekcijskem pregledu št. 0610-7693/2023-1 z dne 26. 10. 2023 s prilogami (v nadaljevanju: Zapisnik).
(8) Zaradi morebitne priglasitve stranske udeležbe je IP, z dopisom št. 090-117/2024/6 z dne 11. 4. 2024, o pritožbi obvestil stranskega udeleženca.
(9) Stranski udeleženec je stransko udeležbo priglasil z elektronskim dopisom z dne 22. 4. 2024. Poudaril je, da njegovo stališče ostaja enako stališču, ki ga je že podal organu. Navedel je še, da so po njegovi oceni nabavne cene, pogodbene cene z zunanjimi izvajalci in bančni izpiski (iz katerih so poznavalcu lahko posledično razvidne tudi nabavne/pogodbene cene), poslovna skrivnost (kumulativa nerazkritega strokovnega znanja in poslovne informacije), ne glede na dejstvo, da razkritje teh ni bilo zahtevano oziroma se ne nahaja v dokumentu s prilogami, posledično razkritje niti ni vprašljivo oziroma ni del potrebe po stranski udeležbi, vendar to navaja kot osebno razmišljanje.
Pritožba ni utemeljena.
Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
(10) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
(11) IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, sporno v obravnavanem primeru je, upoštevaje pritožbene navedbe prosilca, ali je organ pravilno odločil o delnem dostopu do Zapisnika s prilogami in ali razpolaga z zahtevano odločbo v materializirani obliki.
(12) IP poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine informacij, ki so zahtevane (razen v primeru zlorabe pravice dostopa, ki pa v obravnavanem primeru ni podana). V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na njen pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Poudarja pa tudi, da IP ni pristojen presojati siceršnjih postopanj in odločitev organa. IP je kot pritožbeni organ pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja in se torej ni pristojen spuščati v (ne)pravilnost postopanja organov v drugih, od ZDIJZ neodvisnih postopkih.
Informacija javnega značaja v obravnavanem primeru
(13) Informacija javnega značaja je na podlagi določbe 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati,
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
(14) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«, in ga je navedel v izpodbijani odločbi tudi organ. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo.
(15) Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da organ z zahtevano odločbo ne razpolaga v materializirani obliki. IP torej ugotavlja, da pogoji za informacijo javnega značaja v obravnavanem primeru v tem delu zahteve niso izpolnjeni. IP nima nobenega razloga, da bi v navedbe organa dvomil. Poleg tega pa navedbe organa potrjuje popis dokumentov spisa zadeve št. 0610-7693/2023 z dne 8. 4. 2024, iz katerega obstoj zahtevane odločbe ne izhaja. Ob tem pa IP pripominja, da je popis zadeve nastal po vložitvi zahteve, organi pa so dolžni odločiti o dostopu do zahtevanih dokumentov, s katerimi razpolagajo v materializirani obliki na dan vložitve zahteve, upoštevaje prvi odstavek 4. člena ZDIJZ.
(16) IP ob navedenem poudarja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokument, s katerim v času vložitve zahteve ni razpolagal v materializirani obliki.
(17) Glede na pritožbene navedbe prosilca se tako IP v nadaljevanju osredotoča še na dostop do zahtevanega zapisnika in presojo, ali je organ odločilno pravilno, ko je posamezne podatke prekril zaradi varstva osebnih podatkov.
Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
(18) Gre za dokument o inšpekcijskem pregledu, ki ga je organ opravil 26. 10. 2023 v prostorih stranskega udeleženca v zvezi z ugotavljanjem ravnanj oziroma opustitev zavezanca po določbah Zakona o varstvu potrošnikov ter Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Priloge Zapisnika so dokumenti, ki so bili predmet inšpekcijskega pregleda in posledično tudi presoje organa pri odločanju o dostopu do Zapisnika, kot to izhaja iz izpodbijane odločbe, in sicer določeni računi, prevzemna lista, dobavnica, vpisni list in izpis kontrole vida.
(19) Splošna uredba o varstvu podatkov, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v 4. členu, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, določljiv posameznik pa je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu nadalje določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo.
(20) Upoštevaje pojem osebnega podatka IP sledi oceni organa, da gre pri podatkih, ki jih je organ z izpodbijano odločbo prekril, za osebne podatke fizičnih oseb. Podatki o imenu, priimku, naslovu bivališča, telefonski številki, datumu rojstva, naslovu e-pošte posamezne fizične osebe, …, nedvomno predstavljajo osebne podatke. Tudi opis okoliščin v zvezi s konkretno stranko, ki jih je organ odločil prekriti v tretjem odstavku na 2. strani samega zapisnika, prestavlja osebne podatke, na podlagi katerih je posameznik določen oziroma določljiv. Podatki o dioptriji posameznika pa nedvomno predstavljajo posebno vrsto osebnih podatkov, kot je to pravilno presodil že organ. IP pa sledi tudi odločitvi organa, da osebne podatke predstavljajo zadnje tri številke računov, ki skupaj z datumom izdaje in opravljeno storitvijo omogočajo identifikacijo računa in s tem posameznika, ki mu je bil račun izdan.
(21) Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po 4. členu, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja zadevnih podatkov potrebno v obravnavanem primeru upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov, pa tudi 9. člen te uredbe, ki ureja obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov. IP je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v obravnavani zadevi podana ustrezna pravna podlaga, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku 6. člena in drugem odstavku 9. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi ZVOP-2.
(22) IP zaključuje, da za razkritje zadevnih podatkov, ki jih je organ odločil prekriti na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej zaradi varstva osebnih podatkov, ni pravne podlage.
Sklepno
IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilca zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, in sicer na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.
V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).
Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Nataša Siter, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka
[1] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES.