prosilec - Tržni inšpektorat RS
+ -Številka: 090-376/2023
Kategorije: Ali gre za zlorabo pravice
POVZETEK:
Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih informacij, in sicer na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ. IP je odločitvi organa sledil, saj je po preučitvi pritožbene zadeve zaključil, da je v obravnavanem primeru mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavanih zahtev prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja. IP ugotavlja, da iz načina vlaganja predmetnih zahtev prosilca izhaja njegov namen, da preko postopkov po ZDIJZ izvaja kontrolo dela organa oziroma hoče preko dostopa do informacij javnega značaja doseči, da se organ opredeli do njegovih prijav in analiz ter začne inšpekcijski postopek v konkretnih zadevah. Navedeno pa ni v skladu z namenom ZDIJZ, kot izhaja iz 2. člena ZDIJZ, ki je v tem, da se zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.
ODLOČBA:
Številka: 090-376/2023/2
Datum: 27. 12. 2023
Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24.1.2023 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 23. 11. 2023 – 3. 12. 2023 zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-43/2023-13 z dne 3. 11. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 23. 11. 2023 – 3. 12. 2023 zoper odločbo organa št. 090-43/2023-13 z dne 3. 11. 2023, se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
(1) Prosilec je na organ vložil več zahtev, in sicer:
- z dne 4. 10. 2023, da se prosilcu ter v javno objavo posreduje informacija o tem, kje vse so se maske znamke wOOw prodajale, da se predstavi tudi popolne podatke o vseh neskladnostih, da se posreduje izpis iz seznama aktivnosti v vseh zadevah, kjer se je izvajal nadzor zadevne maske znamke wOOw, še posebej pa pri Formadent d.o.o;
- z dne 4. 10. 2023, da se objavi javno dostopne ustrezne, razumljive, nedvoumne informacije o (ne)skladnosti proizvoda Fredov obroč ter da se prosilcu omogoči dostop do seznamov aktivnosti, ki so bile izvedene na TIRS po prejemu vseh opozoril na neskladnosti;
- z dne 8. 10. 2023, o aktivnostih, ki so bile izvedene v zvezi z objavo nevarne jahalne čelade GPA pred enim mesecem na: https://ec.europa.eu/safety-gate-alerts/screen/webReport/alertDetail/10010156?lang=sl;
- z dne 10. 10. 2023, da se javno objavi seznam aktivnosti, ki so že bile in še bodo na osnovi prosilčeve prijave z dne 10. 10. 2023 izvedene v cilju odprave nepravilnosti v prodaji neskladnih zaščitnih mask VIPLAM in zaščitnih rokavic za enkratno uporabo TRGOS-IDEAL, kot je to predstavljeno v prijavi z dne 10. 10. 2023 in kot to sledi tudi iz sosledja priloženih prosilčevih sporočil in priložene analize;
- z dne 11. 10. 2023 glede ustreznega informiranja javnosti v zadevi Fredov obroč na trgu in v uporabi;
- z dne 11. 10. 2023 v obliki posredovanja odgovorov na vprašanja prosilca: Bo sedaj kdo ukrepal in zaščitil slovenske ljubiteljice jahanja? Bomo izvedeli resnico o tem, kako se je (ni) ukrepalo s strani pristojnega organa potem, ko je bila dne 5.9.2023 na RAPEX objavljena informacija o nevarnih jahalnih čeladah GPA Llady?;
- z dne 12. 10. 2023 v zvezi z dostopom do izpisa seznama aktivnosti v IS TIRS in sicer o izvedenih pregledih in ukrepih po vseh podanih prijavah nepravilnosti na MERKUR.si v zadnjih treh letih, kot je to razvidno iz priložene analize in sosledja priloženih prosilčevih sporočil ter informacijo o planiranih aktivnostih za odpravo nepravilnosti na MERKUR.si pri prodaji zaščitne opreme;
- z dne 13. 10. 2023, da se ustrezno dostopno javno objavi informacije o izvedenih in planiranih aktivnostih v cilju zaščite kupcev pred prodajo nevarnih jahalnih čelad, katerih primer ima še pol leta veljavno odločitev o umiku iz notranjega trga;
- z dne 26. 10. 2023, za posredovanje izpisa popisa zadeve št. 0611-2/2023, in sicer kot ustrezen e-izpis iz IS;
- z dne 29. 10. 2023 za dostop javnosti do informacije o tem, kaj je bilo narejenega na osnovi prijave prodaje neustreznega Fredovega obroča na BUTIKELA.si dne 23. 8. 2023 ter na osnovi primera ponudbe Fredovega obroča na EIGRAČE.eu in DIMSPORT.si po prijavah z dne 23. 8. 2023;
- z dne 1. 11. 2023, da se glede na s strani prosilca predstavljeno novo (še vedno pa nespremenjeno) stanje v prodaji zaščitne opreme na NOHTI-ESHOP.si, javnosti ter prosilcu omogoči demokratično in nadzorstveno pravico dostopa do IJZ in sicer glede nadzora in ukrepanja v zadevni spletni prodaji (v obliki e-izpisa iz popisa relevantnih zadev v IS);
- z dne 2. 11. 2023, za posredovanje izpisa popisa zadeve št. 0611-2/2023, in sicer kot ustrezen e-izpis iz IS.
(2) Organ je zahteve prosilca zavrnil z odločbo št. 090-43/2023-13 z dne 3. 11. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), zaradi zlorabe instituta dostopa do informacij javnega značaja. Organ je pojasnil, da je prosilec v roku 28 dni vložil 12 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, ki jih je organ obravnaval kot funkcionalno povezane zahteve. Ob tem je organ pojasnil, da to niso vse zahteve, vložene v tem obdobju, da pa je o preostalih odločil v drugem postopku. Organ je ugotovil, da prosilec s svojimi zahtevami prekomerno obremenjuje organ in ne uresničuje namena ZDIJZ. Organ ugotavlja, da prosilec s svojimi obsežnimi sporočili izpostavlja nezadovoljstvo, želi usmerjati postopke organa, vloge pošilja številnim naslovnikom, vloge pa vsebujejo številne priloge in predstavljajo preplet različnih vlog in zahtevkov. Prosilec sporočilom posreduje zgodovino več mesečnih oziroma več letnih sporočil s prepleteno vsebino, ki vsebuje ogromno količino gradiva (npr. več 100 strani), pri čemer gre za ponavljajoče se prijave oz. poizvedbe o prijavah. Vsaka odločitev po ZDIJZ izzove še več poslanih sporočil prosilca. Po mnenju organa ne gre za običajno ravnanje prosilca po ZDIJZ, prosilec je namreč v letu 2023 do 30. 10. 2023 na organ naslovil že 140 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, pri čemer organ letno v povprečju prejme 25 do 30 vseh zahtev. Prosilec nepretrgoma vlaga tudi druga obsežna pisanja (vloge, pritožbe, dopise, tožbe). Organ je navedel, da se zaveda odgovornosti pri obravnavi zahtev za dostop do informacij javnega značaja, vendar prosilec s svojimi zahtevami ne zasleduje namena in osnovnega pomena te pravice. Namen prosilca je namerno prekomerno zasipavanje več organov z obsežnimi sporočili z namenom dokazovanja prosilčevih stališč o nestrokovnem in neučinkovitem delu organa, kar po oceni organa ne pomeni poštene uporabe pravic po ZDIJZ.
(3) Zoper izpodbijano odločbo je prosilec v obdobju od 23. 11. 2023 - 3. 12. 2023 vložil pritožbo, in sicer v okviru 18 poslanih elektronskih sporočil, ki so deloma vsebovali pritožbene navedbe, deloma nove zahteve prosilca, prijave, dopolnitve prijav, obrazložitve glede neskladnosti izjav, nestrinjanje z delovanjem organa in drugih organov, nove vloge za dostop do informacij javnega značaja, pritožbe zoper druge odločbe organa, zahteve za spremembo zakonodaje. Prosilec je oporekal ugotovitvam organa, ponovil ugotovitve o neskladnosti izdelkov, glede katerih je opozarjal organ in pojasnil, da so bile zahteve vložene po tem, ko je prosilec ugotovil in v dodatno podanih analizah z dokazi utemeljil, da organ ni ravnal ustrezno in učinkovito, prav tako na trgu ni zaznal, da bi organ ukrepal. Zavrnil je navedbe, da prekomerno zasipava več organov, saj le opozarja na to, da se organ in drugi organi niso ustrezno hitro in učinkovito odzivali na podane prijave nepravilnosti na trgu, na kar opozarja že več let. Poudaril je tudi utemeljenost svojih prijav in da ni zaznal nobene bistvene spremembe v ponudbi proizvodov.
(4) Organ je pritožbo prosilca, skladno z 245. členom ZUP, dne 22. 12. 2023, odstopil v reševanje IP.
Pritožba ni utemeljena.
(5) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
(6) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Sporno v obravnavanem primeru je, ali je prosilec zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja, zato se je IP v nadaljevanju opredelil do tega vprašanja.
(7) Organ lahko v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.
(8) IP se je do teoretičnega vidika zlorabe pravice v svojih odločbah že večkrat opredelil, ko je presojal odločitve organov oziroma zavezancev[1], zato pravne teorije o pojmu zlorabe pravice na tem mestu ne navaja ponovno. Prav tako se je organ do pojma zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja že podrobneje opredelil tudi v odločbah, ki so bile izdane prosilcu v pritožbenih postopkih v istovrstnih zadevah.[2]
(9) IP poudarja, da se institut zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: zloraba pravice dostopa) po petem odstavku 5. člena ZDIJZ presoja v vsakem posameznem primeru posebej, izhajajoč iz splošnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Ob tem IP še poudarja, da je presoja obstoja zlorabe pravice dostopa institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice dostopa, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice dostopa mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.
(10) IP na podlagi pregleda dokumentov obravnavane pritožbene zadeve ugotavlja, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni kriteriji za zlorabo pravice, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju te odločbe.
(11) Pri odločanju o zlorabi pravice dostopa je IP upošteval, da prosilec nadaljuje z enakim načinom vlaganja zahtev, ki so bile že večkrat, tako s strani organa kot s strani drugostopenjskega organa, prepoznane kot zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja. Prosilec svoje zahteve vlaga kontinuirano, pri čemer je organ glede nekaterih zahtev v preteklosti že odločil, prav tako se vse zahteve nanašajo na istovrstne dokumente (inšpekcijske postopke), ki jih je organ uvedel na podlagi prijav prosilca. Zlasti je sporen način vlaganja predmetnih zahtev, saj je prosilec v obdobju nekaj mesecev pri organu vložil preko 100 zahtev in preko 200 drugih vlog, prosilec pa v svojih zahtevah sam poudarja, da je njegov namen v tem, da bi od organa dosegel obravnavanje njegovih prijav, ker tega ne doseže, pa glede teh istih vloženih prijav na organ naslavlja še zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Zahteve prosilca in z njimi povezane pritožbe so obsežne, saj prosilec izčrpno navede vsa dejstva glede neustreznosti izdelkov, kar v postopku po ZDIJZ ni predmet presoje, vloge prosilca pa zaradi obsežnih prilog redno presegajo nekaj 10 ali nekaj 100 strani, zahteve in vloge se prepletajo, priloge se ponavljajo. Glede na navedene okoliščine je treba vse vložene zahteve prosilca, naštete v točki (1) obrazložitve, v povezavi z že vloženimi zahtevami, o katerih je bilo odločeno v drugih postopkih, obravnavati kot funkcionalno celoto. Prosilec je zahteve vlagal v obsežnih vlogah, s katerimi je podajal tudi analize nepravilnosti in prijave, vključno s slikovnim materialom zaščitne opreme, izražal svoja nestrinjanja s pristopi in delom organa ipd. Po oceni IP je torej treba predmetne zahteve opredeliti v kontekstu posredovanih vlog prosilca.
(12) ZDIJZ kot materialni zakon, ki je podlaga za pravico dostopa do informacij javnega značaja, sam ne določa konkretnih kriterijev oziroma elementov, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec, zato IP pri presoji zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja upošteva kriterije, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, npr.: ponavljajoče se vloge za isto zadevo s pavšalnimi navedbami, očitno nedovoljene in neutemeljene vloge brez možnosti za uspeh, navidezno uveljavljanje pravice preko vlaganja vlog z vsebino, ki pomenijo negativno vrednostno sodbo in žalitve, zasipavanje organa z vlogami, s čimer se ovira učinkovito delo organa na vseh področjih, poseganje v dostojanstvo organa, vlaganje vlog z namenom povzročanja neprijetnosti ali drugih nevšečnosti organu itd.[3]
(13) Upoštevaje navedene kriterije ter navedbe organa in posredovano dokumentacijo IP ugotavlja, da iz načina vlaganja zahtev prosilca izhaja njegov namen, da preko postopkov po ZDIJZ izvaja kontrolo dela organa oziroma želi preko dostopa do informacij javnega značaja doseči, da se organ opredeli do njegovih prijav in analiz ter začne inšpekcijski postopek v konkretnih zadevah. Navedeno pa ni v skladu z namenom ZDIJZ, kot izhaja iz 2. člena ZDIJZ, ki je v tem, da se zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.[4]
(14) Iz vsebine vlog prosilca, kot jih je posredoval organu in tudi priložil k pritožbi, izhaja preplet opozoril na nepravilnosti pri posameznih izdelkih oz. spletnih strani, npr. maske, Fredov obroč, jahalne čelade, zaščitne maske, zaščitne rokavice, zaščitna oprema na spletni strani za nohte in prijav za uvedbo inšpekcijskega postopka ter na drugi strani zahtev za dostop do informacij javnega značaja, kot so npr. izpis dokumentov iz posameznih konkretnih inšpekcijskih zadev ali izpis dokumentov, ki naj bi oziroma so nastali na podlagi prijave prosilca in zahteve za prejem odgovorov na vprašanja glede konkretnih izdelkov ali postopkov. Pri tem prosilec podaja tudi negativno vrednostno sodbo glede dela organa, tako na podlagi njegovih konkretnih prijav, kot tudi na splošno očita neučinkovito delo organa, kar ni predmet postopka po ZDIJZ. IP na podlagi pregleda dokumentov konkretne zadeve ugotavlja, da prosilec zahteva dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ, torej do dokumentov iz konkretnih zadev, zgolj in samo z namenom, da bi dokazal neučinkovito delo organa oziroma, da bi dosegel, da bi organ upošteval njegove prijave in uvedel inšpekcijski postopek glede izdelkov, na katere opozarja prosilec. Navedeno pa ni v skladu z namenom dostopa do informacij javnega značaja, saj ZDIJZ ni orodje za kontrolo dela organa oziroma »prisilo« organa, da začne inšpekcijski postopek v posameznih zadevah. Ker zahteve prosilca za dostop do informacij javnega značaja niso v skladu z namenom po ZDIJZ, IP ugotavlja, da gre za zlorabo pravice dostopa.
(15) Dalje IP ugotavlja, da ne glede na to, da število zahtev po ZDIJZ sicer ni omejeno, v obravnavanem primeru število in obsežnost vlog,[5] iz katerih izhajajo med drugim tudi zahteve za dostop do informacij javnega značaja, prekomerno obremenjujejo organ. Kot izhaja iz posredovane dokumentacije, je prosilec organu poslal veliko število sporočil, med katerimi je večina precej obsežnih, s priloženimi analizami, dopolnjena z novimi proizvodi ali dodatnimi nepravilnostmi. Poleg analiz z nepravilnostmi v sporočilih, je prosilec zastavljal vprašanja in v besedilu podajal tudi zahteve za dostop do informacij javnega značaja. V posameznih sporočilih se tako prepletajo različni zahtevki, tudi zahteve po ZDIJZ. Razumsko torej ni mogoče pričakovati, da bo organ uspel v zakonskem roku odločiti o tolikšnem številu obsežnih zahtev z različno vsebino. Takšnega pričakovanja zato tudi ni mogel imeti prosilec in ga po presoji IP tudi ni imel. Kljub temu pa to še ne pomeni, da organ ne dela oziroma, da je njegovo delo neučinkovito in nestrokovno, prav to pa hoče po mnenju organa, čemur pritrjuje tudi IP, prosilec preko zahtev za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ, dokazati. IP v zvezi z navedenim ponovno opozarja, da tako v konkretnem primeru ne gre za pošteno uporabo pravice prosilca po ZDIJZ, zaradi česar šteje, da je prosilec zlorabil pravico dostopa in da je potrebno njegove zahteve iz tega razloga zavrniti, kot to določa peti odstavek 5. člena ZDIJZ. Po oceni IP tudi ni dvoma, da takšen način vlaganja zahtev s strani prosilca organu nedvomno otežuje oziroma onemogoča tudi ravnanje v skladu z načelom ekonomičnosti postopka (14. člen ZUP). Da je število vlog prosilca prekomerno, izkazuje tudi dejstvo, da organ letno prejme med 25-30 vseh zahtev za dostop do informacij javnega značaja (s strani različnih prosilcev), samo s strani konkretnega prosilca pa je v letu 2022 prejel 83 zahtev, v prvih treh četrtinah leta 2023 pa je bilo teh zahtev že 140. Prosilec poleg zahtev na organ pošilja tudi več sto drugih vlog in dopisov. Slednje izhaja tudi iz pregleda dokumentarnega gradiva IP, saj je IP v letu 2023 od prosilca prejel preko 300 vlog, med temi številne zgolj v vednost (te je prosilec poslal tudi na elektronske naslove številnih drugih organov in funkcionarjev).
(16) Ob navedenem pa IP ponovno izpostavlja dejstvo nepreglednih in obsežnih vlog prosilca, saj ta s posamezno vlogo hkrati podaja svoje nestrinjanje z delom organa, izpostavlja svoje ugotovitve, se pritožuje zoper posamezne odločitve organa ter vlaga oziroma ponavlja svoje prijave. Vlogam pripenja tudi predhodne vloge in obsežno slikovno in drugo gradivo. IP tako pritrjuje ugotovitvam organa, da so vloge prosilca nepregledne in tudi izjemno obsežne. Tudi predmetno pritožbe je prosilec večkrat dopolnjeval (pritožba je razdrobljena v 19 sporočilih prosilca) ter prilagal prejšnja sporočila. IP pa v zvezi s svojo odločitvijo izpostavlja še dejstvo, da se ravnanje prosilca ponavlja, čeprav sta tako organ, kot tudi IP v svojih predhodnih odločbah prepoznala takšno ravnanje prosilca kot zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja.
(17) IP se strinja z organom, da je namen prosilca povsem drug, kot ga zasleduje ZDIJZ, in sicer je njegov namen ta, da dokaže nesposobnost oziroma nestrokovnost organa, kar organu v svojih vlogah neprestano tudi očita ter hoče preko postopkov po ZDIJZ doseči, da se organ opredeli do njegovih prijav in analiz, oziroma da uvede inšpekcijske postopke. Določbe ZDIJZ pa temu niso namenjene, zato IP ugotavlja, da pri zahtevah prosilca za posredovanje informacij javnega značaja, ne gre za pošteno uporabo pravic dostopa do informacij javnega značaja. Nedvomno ima vsakdo pravico zahtevati dostop do informacij javnega značaja, vendar ne na način, kot je opisan v konkretnem primeru, torej da hoče preko dostopa po ZDIJZ doseči, da organ njegove prijave in opozorila na nepravilnosti vsebinsko obravnava in da preko zahtevanih informacij javnega značaja dokazuje neučinkovito delo organa. IP ob tem poudarja, da pravica dostopa do informacij javnega značaja ni priznana izključno v interesu prosilca, temveč tudi v interesu družbe, ki je v tem, da se v čim večji meri omogoči izvrševanje demokratične funkcije in funkcije nadzora obravnavane pravice, vendar nikakor ne na način, ki prekomerno ovira celotno delo organa ter uradne osebe in organ žali in s tem posega v njihovo dostojanstvo.[6]
(18) IP po preučitvi celotne zadeve zaključuje, da je v obravnavanem primeru mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavanih zahtev prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju z namenom pravice dostopa do informacij javnega značaja, s čimer je podana zloraba pravice po petem odstavku 5. člena ZDIJZ.
(19) IP še odgovarja, da so pritožbene navedbe glede kršitev pri posameznih izdelkih, kot jih navaja prosilec in glede izvajanja nadzora organa, za konkretni postopek neupoštevne, saj je predmet konkretnega pritožbenega postopka preveritev, ali je organ v postopku na prvi stopnji odločil o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja pravilno in zakonito, pri čemer se ne presoja materialnopravnih postopkov, ki jih na podlagi zakona vodi organ v svojih nadzorih. Prav tako so pravno irelevantne navedbe, da organ v izpodbijanih odločbah ni povzel razlogov, zakaj je prosilec zahteval dokumente in dejanskega stanja podanih prijav, saj ta dejstva v postopku po ZDIJZ niso relevantna, saj se pri presoji dostopa do informacij javnega značaja izhaja iz narave dokumenta in ne razlogov, zaradi katerih prosilec posamezni dokument zahteva (načelo erga omnes).
(20) Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag IP zaključuje, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
(21) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke
[1] Glej npr. odločbe IP št. 090-21/2015/, št. 090-157/2015, št. 090-254/2015, št. 090-19/2016, št. 090-211/2016, št. 090-55/2017, št. 090-215/2018, št. 090-146/2019/3, št. 090-239/2019/6.
[2] Glej npr. odločbe IP št. 090-336/2021/2, št. 090-75/2022/3, št. 090-213/2022/2, št. 090-269/2022/2, 090-2/2023/2, 090-127/2023/2, .
[3] Navedeni kriteriji izhajajo iz sodne prakse, ki je našteta že v odločbah IP, ki so bile v pritožbenih postopkih izdane prosilcu v istovrstnih zadevah; glej npr. odločbe IP št. 090-336/2021/2, št. 090-75/2022/3, št. 090-213/2022/2, št. 090-269/2022/2, št. 090-275/2022 idr..
[4] Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 4. členu ZDIJZ.
[5] Kot izhaja iz obrazložitev izpodbijanih odločb je organ od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022 evidentiranih 362 dokumentov, prejetih z elektronskega naslova prosilca, pri čemer prosilec na isti dan pošlje več dokumentov oziroma jih pošilja vsak dan, več zaporednih dni skupaj. V obdobju od 1. 1. 2023 do datuma izdaje izpodbijanih odločb je organ v sistemu evidentiral več kot 140 zahtev za dostop do informacij javnega značaja.
[6] Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v sodbi št. U 12/2008, z dne 30. 6. 2009, navedlo, da je žalitev organa ali uradne osebe treba pojmovati kot poseg v dostojanstvo organa (v njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti). Ob tem pa IP izpostavlja tudi upravno sodno prakso, npr. sodbo II U 214/2016 (tč. 21 obrazložitve), iz katere izhaja, citirano: »Na obstoj zlorabe pravice se sklepa na podlagi ravnanj prosilca, med katera sodi po presoji sodišča tudi šikaniranje, ki ga določba petega odstavka 5. člena ZDIJZ posebej omenja. Šikanozne so namreč tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja. Zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja to iz sodne prakse.«.