prosilec - Tržni inšpektorat RS

POVZETEK:

Organ je prosilcu s šestimi odločbami zavrnil dostop do zahtevanih informacij, in sicer na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ. IP je pritožbene postopke združil in odločitvam organa sledil, saj je po preučitvi pritožbenih zadev zaključil, da je v obravnavanem primeru mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavanih zahtev prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja. IP ugotavlja, da iz načina vlaganja predmetnih zahtev prosilca izhaja njegov namen, da preko postopkov po ZDIJZ izvaja kontrolo dela organa oziroma hoče preko dostopa do informacij javnega značaja doseči, da se organ opredeli do njegovih prijav in analiz ter začne inšpekcijski postopek v konkretnih zadevah. Navedeno pa ni v skladu z namenom ZDIJZ, kot izhaja iz 2. člena ZDIJZ, ki je v tem, da se zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-330/2023/4

Datum:  6. 12. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 130. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbah … (v nadaljevanju prosilec) z dne 3. 9. 2023 zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-28/2023-4 z dne 2. 8. 2023, z dne 11. 9. 2023 zoper odločbo organa št. 090-30/2023-3 z dne 16. 8. 2023, z dne 12. 9. 2023 in njenimi dopolnitvami z dne 12. 9. 2023 (1x), 13. 9. 2023 (2x), 14. 9. 2023 (3x), 17. 9. 2023 (4x) in 18. 9. 2023 (1x), zoper odločbo in sklep organa št. 090-34/2023-10 z dne 8. 9. 2023, z dne 4. 9. 2023 z njenimi dopolnitvami zoper odločbo in sklep organa št. 090-31/2023-4 z dne 22. 8. 2023, z dne 19. 9. 2023 in 21. 9. 2023 zoper odločbo in sklep organa št. 090-33/2023-11 z dne 28. 8 2023 ter z dne 26. 10. 2023 in njenimi dopolnitvami z dne 27. 10. 2023 zoper odločbo organa št. 090-37/2023-5 z dne 26. 9. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednji

S K L E P:

1. Pritožbeni postopki, ki se pri IP vodijo pod številkami:

- 090-287/2023, glede pritožbe prosilca z dne 3. 9. 2023 zoper odločbo organa št. 090-28/2023-4 z dne 2. 8. 2023,

- 090-288/2023, glede pritožbe prosilca z dne 11. 9. 2023 zoper odločbo organa št. 090-30/2023-3 z dne 16. 8. 2023,

- 090-289/2023, glede pritožbe prosilca z dne 12. 9. 2023 in njenimi dopolnitvami z dne 12. 9. 2023 (1x), 13. 9. 2023 (2x), 14. 9. 2023 (3x), 17. 9. 2023 (4x) in 18. 9. 2023 (1x) zoper odločbo in sklep organa št. 090-34/2023-10 z dne 8. 9. 2023,

- 090-290/2023, glede pritožbe prosilca z dne 4. 9. 2023 z dopolnitvami zoper odločbo in sklep organa št. 090-31/2023-4 z dne 22. 8. 2023 (ki se vodi pod št. 090-290/2023),

- 090-329/2023, glede pritožbe prosilca z dne 19. 9. 2023 in 21. 9. 2023 zoper odločbo in sklep organa št. 090-33/2023-11 z dne 28. 8 2023 (ki se vodi pod št. 090-329/2023) ter

- 090-330/2023, glede pritožbe prosilca z dne 26. 10. 2023 in njenimi dopolnitvami z dne 27. 10. 2023 zoper odločbo organa št. 090-37/2023-5 z dne 26. 9. 2023,

se združijo v en pritožbeni postopek, ki ga IP vodi pod opr. št. 090-330/2023.

2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

i n

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca z dne 3. 9. 2023 zoper odločbo organa št. 090-28/2023-4 z dne 2. 8. 2023, se zavrne.

2.    Pritožba prosilca z dne 11. 9. 2023 zoper odločbo organa št. 090-30/2023-3 z dne 16. 8. 2023 se zavrne.

3.    Pritožba prosilca z dne 12. 9. 2023 in njenimi dopolnitvami z dne 12. 9. 2023 (1x), 13. 9. 2023 (2x), 14. 9. 2023 (3x), 17. 9. 2023 (4x) in 18. 9. 2023 (1x) zoper odločbo in sklep organa št. 090-34/2023-10 z dne 8. 9. 2023 se zavrne.

4.    Pritožba prosilca z dne 4. 9. 2023 z njenimi dopolnitvami zoper odločbo in sklep organa št. 090-31/2023-4 z dne 22. 8. 2023 se zavrne.

5.    Pritožba prosilca z dne 19. 9. 2023 in 21. 9. 2023 zoper odločbo in sklep organa št. 090-33/2023-11 z dne 28. 8 2023 se zavrne.

6.    Pritožba prosilca z dne 26. 10. 2023 in njenimi dopolnitvami z dne 27. 10. 2023 zoper odločbo organa št. 090-37/2023-5 z dne 26. 9. 2023 se zavrne.

7.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1) Prosilec je dne 6. 7. 2023 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij o tem, kaj je organ storil v primeru administrativnih neskladnosti pri ponudbi električnih skirojev na slovenskem trgu, dne 19. 7. 2023 pa za posredovanja izpisa seznama aktivnosti, ki so bile izvedene na osnovi njegovih sporočil o neskladnosti na trgu pri omogočanju dostopnosti do električnih skirojev.

(2) Organ je zahtevi prosilca zavrnil z odločbo št. 090-28/2023-4 z dne 2. 8. 2023 zaradi zlorabe instituta dostopa do informacij javnega značaja. Organ je pojasnil, da prosilec z vloženima zadevama nadaljuje s svojim načinom vlaganja zahtev, katerih namen ni dostop do informacije javnega značaja, ampak izražanje nestrinjanja z delovanjem organa in opozarjanje na neučinkovito in nepravilno opravljene nadzore. Prosilec je v letu 2023 vložil že 87 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, v katerih izraža negativne vrednostne sodbe, včasih tudi žalitve organa. Na ta način organ že od leta 2020 sistematično zasipava s številnimi obsežnimi elektronskimi sporočili in vlaga večje število zahtev z namenom dokazovanja, da organ ne deluje učinkovito. Takšno ravnanja konstantno ponavlja in prekomerno obremenjuje organ, z zahtevami pa želi usmerjati delo organa s svojimi predlogi kje, kdaj in kako naj inšpektorji opravljajo nadzor. Organ je v letu 2022 evidentiral 362 elektronskih sporočil prosilca in 83 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, pri čemer prosilec dokumente pošilja vsak dan, več zaporednih dni skupaj. V letu 2023 je organ evidentiral že 183 elektronskih sporočil prosilca, poleg tega pa do dne 2. 8. 2023 že 87 njegovih zahtev za dostop do informacij javnega značaja. Organ sicer letno prejme 25-30 preostalih zahtev po ZDIJZ. Namen prosilca po mnenju organa ni, da bi preko pravice dostopa do informacij javnega značaja zagotavljal javnost in odprtost delovanja organa, temveč v tem, da bo lahko nadaljeval s svojimi vrednostnimi sodbami o nesposobnosti, neučinkovitosti in neustreznem delovanju organa.

(3) Zoper odločbo je prosilec dne 3. 9. 2023 vložil pritožbo v kateri je najprej opozoril, da je odločbo izdala nova uradna oseba in ne več oseba, ki naj bi bila udeležena v zadevi, v kateri so pred diskoteko umrla tri mlada dekleta, prav tako je odločba v primerjavi s predhodnimi skrajšana. Prosilec je navedel, da je vzrok za vlaganje zahtev samo en, in sicer neučinkovitost in tudi nepravilnost nadzora organa. Organ bi moral opozorjene nepravilnosti na trgu odpraviti, če že ne preprečiti. Prosilec, kot kompetentni državljan, je organ dobronamerno opozarjal na nepravilnosti na trgu, organ pa prosilcu, kot prijavitelju, ni pošiljal odgovorov glede vloženih prijav. Prosilec je zato z namenom, da bi lahko analiziral vzroke za nepravilnosti na trgu, pričel vlagati zahteve po ZDIJZ ter še naprej in vedno bolj množično organ opozarjal s konkretnimi primeri. Organ se je sprva odzval pozitivno, kasneje pa si je izmislil vzrok za zavrnitev njegovih zahtev v zlorabi pravice dostopa do informacij javnega značaja. Prosilec poudarja, da če kdo zlorablja ZDIJZ, potem to počne organ in vsi, ki to početje odobravajo, podpirajo in potrjujejo kot pravilno. Prosilec opozarja, da organ v obrazložitvah ni vključil dejstev, zakaj je sploh prišlo do zaprosil in vlog za dostop do informacij, pri čemer v nadaljevanju poda obrazložitev glede specifičnosti in aktualnosti vrste proizvoda, ki omogoča e-mobilnost, o porastu nesreč pri uporabi e-skirojev in vsesplošni zaskrbljenosti javnosti, vendar organ, ki je pristojen in odgovoren za nadzor teh proizvodov, ne želi ustrezno ukrepati. Njegove vloge niso ponavljajoče se in pavšale, ampak gre za zahtevke, ki sledijo neodzivanju na prijave. Vsaka prijava ali dodatna prijava je vsakič vsebovala nova konkretna dejstva in dokaze, da predhodne prijave niso bile upoštevane, ali so bile upoštevane pomanjkljivo ali celo nepravilno, tako da na trgu ni bilo zaznane nobene bistvene izboljšave. Prosilec se tudi ne strinja z uporabo kriterija »navidezno uveljavljanje pravice«, prav tako mu bo moral organ dokazati, da njegove navedbe res pomenijo neutemeljeno »negativno vrednostno sodbo« ali celo »žalitev« in »poseganje v dostojanstvo organa, pri čemer meni, da na drugi strani obstaja več sto dokazov o neučinkovitosti nadzora trga s strani organa in da »resnica boli«.

(4) Prosilec je dne 21. 7. 2023 na organ naslovil zahtevo za posredovanje seznama aktivnosti, ki so bile izvedene v zadevi FEIZER BANCHCUTTER – »zmogljiva brezžična mini verižna žaga«, dne 22. 7. 2023 pa zahtevo za posredovanje seznama aktivnosti, ki so bile izvedene na osnovi prosilčeve prijave z dne 31. 5. 2023 glede verižne žage, ki ima vse znake nevarnega proizvoda za RAPEX

(5) Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 090-30/2023-3 z dne 16. 8. 2023, pri čemer se je skliceval na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja in opozoril, da je do dne 16. 8. 2023 prejel že 94 prosilčevih zahtev za dostop do informacij javnega značaja, v sistemu pa ima poleg zahtev do tega datuma evidentiranih že 196 dokumentov prosilca. Organ je pojasnil, da prosilec ne zasleduje namena ZDIJZ, temveč organ, ki je tudi njegov nekdanji delodajalec, sistematično in prekomerno zasipava z obsežnimi sporočili, katerih obravnavanje je postalo neobvladljivo, v njih pa dokazuje svoja stališča glede neustreznega delovanja organa, pri čemer je bilo prej dokazovanje usmerjeno v prejšnje vodstvo in nekdanje sodelavce prosilca, sedaj za stanje krvi novo vodstvo ter ponavljajoče izraža nezadovoljstvo nad organizacijo dela pri organu, otežuje delo organa, pri čemer kot nekdanji zaposleni z dolgoletnim stažem dobro pozna ustroj in delovanje organa, kar s pridom izkorišča pri naslavljanju svojih sporočil.

(6) Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 11. 9. 2023 vložil pritožbo, pri čemer je ponovil istovrstne argumente iz predhodno navedene pritožbe ter da pravice po ZDIJZ ne zlorablja, temveč jo zgolj uporablja ker njegova dobronamerna opozorila o nepravilnostih na trgu, podana s strani kompetentnega državljana, niso imela pozitivnih učinkov, prav tako ga organ, kot prijavitelja, ni več obveščal o svojih postopkih. Pri tem poudarja, da se nihče ne želi vprašati, zakaj je potrebno toliko »zasipavanja s sporočili« in da organ v obrazložitev ni vključil dejstev, zakaj je sploh prišlo do zaprosil in vlog po ZDIJZ. Prosilec je v nadaljevanju pojasnil, zakaj je podal prijavo glede konkretnega artikla in izrazil svoje poglede na delovanje organa in razloge, zakaj njegove vloge ne predstavljajo zlorabe dostopa do informacij javnega značaja.

(7) Prosilec je dne 9. 8. 2023, 18. 8. 2023, 18. 8. 2023, 22. 8. 2023, 24. 8. 2023, 5. 9. 2023 in 7. 9. 2023 in 3. 9. 2023 na organ vložil 8 zahtev za dostop do informacij povezanih z različnimi podanimi prijavami (glede kuhalnika JATA, e-skirojev, proizvodov znamke GEKO, električnega proizvoda Ultrasonic Mosquito killer, ročne žage, objave v RAPEX, mask, obraznih mask, električne verižne žage, e-cigaret, nevarnih proizvodov (maske), čelad Banwood, rezkalnih strojev in verižne žage FEIZER BRANCHCUTER).

(8) Organ je zahtevo prosilca zavrnil in deloma zavrgel z odločbo in sklepom št. 090-34/2023-10 z dne 8. 9. 2023 zaradi zlorabe dostopa do informacij javnega značaja, pri čemer je opozoril, da je do izdaje odločbe organ s strani prosilca prejel v letu 2023 že 107 zahtev za dostop do informacij javnega značaja oz. skupno je evidentiral že 273 dokumentov prosilca. V delu, v katerem je organ zahtevo prosilca zavrgel, je pojasnil, da je o isti zahtevi odločil že z zavrnilno odločbo št. 090-30/2023-3 z dne 16. 8. 2023, dejansko stanje ali pravna podlaga pa se ni spremenilo.

(9) Prosilec je zoper navedeno odločbo dne 12. 9. 2023 vložil pritožbo, s katero je navajal razloge, s katerimi je utemeljeval, da njegove vloge ne predstavljajo zlorabe dostopa do informacij javnega značaja, prav tako pa organ v obrazložitvi ni upošteval razloga, zakaj je navedene vloge vložil. Svojo pritožbo je z dodatnimi argumenti, zakaj predmetni artikli predstavljajo nevarnost na trgu, dokazili in dodatno dokumentacijo, dopolnil z dopisom z dne 12. 9. 2023, dvema dopisoma z dne 13. 9. 2023, tremi sporočili z dne 14. 9. 2023, štirimi dopisi z dne  17. 9. 2023 in z dokumentom z dne 18. 9. 2023.

(10) Prosilec je dne 31. 7. 2023 na organ naslovil štiri zahteve za dostop do informacij, vezanih na njegove predhodne prijave (glede strojev za dvigovanje bremen, proizvodov za dvigovanje bremen, polobraznih mask za zaščito dihal in strojev za dvigovanje).

(11) Organ je zahtevo prosilca z odločbo in sklepom št. 090-31/2023-4 z dne 22. 8. 2023 zavrnil oz. deloma zavrgel, pri čemer se je oprl na institut zlorabe pravice po ZDIJZ, v kateri je, podobno kot v predhodno navedenih odločbah, povzel argumente, s katerimi šteje, da je prosilec prekoračil in zlorabil pravico, ki mu jo daje ZDIJZ. V delu, v katerem je organ zahtevo zavrgel, je pojasnil, da je o zahtevi bilo že pravnomočno odločeno z odločbo št. 090-36/2021-45 z dne 28. 1. 2022, ki je bila potrjena tudi z odločbo IP št. 090-75/2022/3 z dne 1. 3. 2022.

(12) Zoper navedeno odločbo je prosilec 4. 9. 2023 vložil pritožbo z dopolnitvami in z že povzetimi argumenti nasprotoval ugotovitvam organa, da bi šlo pri njegovih zahtevah za zlorabo pravic po ZDIJZ.

(13) Prosilec je dne 8. 8. 2023, 13. 8. 2023, 16. 8. 2023, 18. 8. 2023, 22. 8. 2023, 2. 8. 2023, 7. 8. 2023, 8. 8. 2023 in 18. 8. 2023 na organ naslovil zahteve za dostop do seznama aktivnosti, ki jih je organ izvedel na podlagi prijav (ki jih je časovno opredelil) in za izpis aktivnosti iz konkretnih postopkov organa.

(14) Organ je z odločbo in sklepom št. 090-33/2023-11 z dne 28. 8. 2023 zahtevo prosilca zavrnil v delu, v katerem je ugotovil zlorabo pravic po ZDIJZ, zavrgel pa v delu, v katerem je bilo o zahtevah prosilca že pravnomočno odločeno. Organ je pojasnil, da je v prvih 8 mesecih leta 2023 prejel preko 100 zahtev prosilca po ZDIJZ in preko 250 drugih dokumentov in da prosilec pravic iz naslova dostopa do informacij javnega značaja ne uporablja dobronamerno in skladno z določbami ZDIJZ.

(15) Prosilec je zoper odločbo organa dne 19. 9. 2023 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je odločba nejasna, neutemeljena in nepravilna. Nasprotuje ugotovitvi, da njegovi zahtevki po ZDIJZ predstavljajo zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Zahteve so vložene zaradi neustreznega odgovarjanja in neukrepanja organa glede podanih prijav. Organ niti v odločbi niti v izreku ni navajal področij nadzora ali vsebine konkretnih prijav. Prosilec navaja, da vsem bolj razumljivo povzema, kateri so primeri proizvodov, za katere se ne dovoli, da bi bila celotna družba seznanjena glede njihove neskladnosti in nevarnosti in kje se ti artikli prodajajo. V nadaljevanju je podrobno pojasnil dokaze, ki samo stopnjujejo utemeljenosti aktivnosti prosilca v cilju zaščite potrošnikov pred nakupom neskladnih varnih proizvodov in s tem nesmiselnost izdajanja odločb organa in zavrnitvami vsega, kar bi lahko predstavljalo takšno zaščito, s sklicevanjem na institut zlorabe pravic po ZDIJZ. Namen organa je pred javnostjo skriti vse nepravilnosti v nadzoru in njihovo neučinkovitost, saj prosilec na trgu ni zaznal nobenih pozitivnih sprememb, ki bi jih pravilen odziv na prijave moral prinesti. Prosilec je dne 21. 9. 2023 vložil pritožbo tudi v delu, ki se nanaša na sklep organa.

(16) Prosilec je dne 31. 8. 2023, 21. 9. 2023 in 22. 9. 2023 na organ vložil zahteve glede seznama aktivnosti, ki jih organ vodi glede njegovih vloženih prijav vezano na medicinske maske, nohti-eshop in Fredovega obroča.

(17) Z odločbo št. 090-37/2023-5 z dne 26. 9. 2023 je organ zahtevo prosilca zavrnil iz razloga zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Poudaril je, da prosilec že od februarja 2020 na organ naslavlja različna sporočila, ki jih pošilja tudi drugim organom in naslovnikom, s katerimi izpostavlja svoje nezadovoljstvo ter prekomerno obremenjuje organ in ne uresničuje namena ZDIJZ, ki je v izvajanju nadzorne funkcije javnosti. Prosilec je v letu 2023 do dneva izdaje odločbe na organ naslovil že 114 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, organu v tem obdobju pa poslal tudi 293 preostalih dokumentov.

(18) Zoper prejeto odločbo je prosilec dne 26. in 27. 10. 2023 vložil pritožbo, saj izdana odločba nima niti enega razloga, s katero bi se lahko utemeljilo zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja.

(19) Organ je prejete pritožbe prosilca, skladno z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP.

K sklepu

(20) IP ugotavlja, da je prosilec v obdobju med 6. 7. 2023 in 22. 9. 2023 na organ vložil 28 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, s katerimi je želel prejeti informacije glede aktivnosti, ki jih je organ opravil v povezavi s prijavami izdelkov, ki jih je prosilec sam naslovil na organ. Organ je o zahtevah prosilca odločil s 6 izdanimi odločbami oz. sklepi ter vse zahteve zavrnil s sklicevanjem na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja.

(21) Ob upoštevanju tega, da se pravica prosilca zahtevati dostop do dokumentov v konkretnem primeru opira na isto dejansko stanje (gre za istovrstne zahteve do seznanitve z dokumenti iz nadzorstvenih postopkov, pričetih na podlagi prijav prosilca) in isto pravno podlago (ZDIJZ), IP pa je kot pritožbeni organ pristojen odločati o vseh pritožbah prosilca, tako zoper odločbo kot sklepe organa, je IP odločil, da se skladno s 130. členom ZUP začne in vodi en sam pritožbeni postopek. Navedeni člen namreč določa, da če se pravice ali obveznosti strank opirajo na isto ali podobno dejansko stanje in isto pravno podlago in če je organ, ki vodi postopek, za vse zadeve stvarno pristojen, lahko začne in vodi en sam postopek tudi takrat, kadar gre za pravice in obveznosti več strank. Skladno s tretjim odstavkom navedenega člena je dolžan IP o združitvi zadev v en postopek odločiti s posebnim sklepom zoper katerega je dovoljena pritožba[1], zato je IP odločil tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

Pritožbe niso utemeljene.

(22) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbe oz. sklepe v celoti.

(23) Z izpodbijanimi akti je organ:

- dostop do posameznih dokumentov zavrnil z obrazložitvijo, da je prosilec zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja ter

- na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgel zahteve prosilca po posredovanju določenega dokumenta, saj je bilo o tem že pravnomočno odločeno.

(24) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Sporno v obravnavanem primeru je, ali je prosilec zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja, zato se IP v nadaljevanju opredeljuje do tega vprašanja.

(25) Organ lahko v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

(26) IP se je do teoretičnega vidika zlorabe pravice v svojih odločbah že večkrat opredelil, ko je presojal odločitve organov oziroma zavezancev[2], zato pravne teorije o pojmu zlorabe pravice na tem mestu ne navaja ponovno. Prav tako se je organ do pojma zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja že podrobneje opredelil tudi v odločbah, ki so bile izdane prosilcu v pritožbenih postopkih v istovrstnih zadevah.[3]

(27) IP poudarja, da se institut zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: zloraba pravice dostopa) po petem odstavku 5. člena ZDIJZ presoja v vsakem posameznem primeru posebej, izhajajoč iz splošnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Ob tem IP še poudarja, da je presoja obstoja zlorabe pravice dostopa institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice dostopa, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice dostopa mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.

(28) IP na podlagi pregleda dokumentov obravnavanih pritožbenih zadev ugotavlja, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni kriteriji za zlorabo pravice, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju te odločbe.

(29) Pri odločanju o zlorabi pravice dostopa je IP upošteval, da prosilec nadaljuje z enakim načinom vlaganja zahtev, ki so bile že večkrat, tako s strani organa kot s strani drugostopenjskega organa, prepoznane kot zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja. Prosilec svoje zahteve vlaga kontinuirano, pri čemer je organ glede nekaterih zahtev v preteklosti že odločil, prav tako se vse zahteve nanašajo na istovrstne dokumente (inšpekcijske postopke), ki jih je organ uvedel na podlagi prijav prosilca. Zlasti je sporen način vlaganja predmetnih zahtev, saj je prosilec v obdobju osmih mesecev pri organu vložil preko 100 zahtev in preko 200 drugih vlog, prosilec pa v svojih zahtevah sam poudarja, da je njegov namen v tem, da bi od organa dosegel obravnavanje njegovih prijav, ker tega ne doseže, pa glede teh istih vloženih prijav na organ naslavlja še zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Zahteve prosilca in z njimi povezane pritožbe so obsežne, saj prosilec izčrpno navede vsa dejstva glede neustreznosti artiklov, kar v postopku po ZDIJZ ni predmet presoje, vloge prosilca pa zaradi obsežnih prilog redno presegajo nekaj 10 ali nekaj 100 strani, zahteve in vloge se prepletajo, priloge se ponavljajo. Glede na navedene okoliščine je IP v tem pritožbenem postopku vse obravnavane zahteve, naštete v uvodu obrazložitve te odločbe, o katerih je organ odločil z izpodbijanimi odločbami, obravnaval kot funkcionalno celoto. Prosilec je zahteve vlagal v obsežnih vlogah, s katerimi je podajal tudi analize nepravilnosti in prijave, vključno s slikovnim materialom zaščitne opreme, izražal svoja nestrinjanja s pristopi in delom organa ipd. Po oceni IP je torej treba predmetne zahteve opredeliti v kontekstu posredovanih vlog prosilca.

(30) ZDIJZ kot materialni zakon, ki je podlaga za pravico dostopa do informacij javnega značaja, sam ne določa konkretnih kriterijev oziroma elementov, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec, zato IP pri presoji zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja upošteva kriterije, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, npr.: ponavljajoče se vloge za isto zadevo s pavšalnimi navedbami, očitno nedovoljene in neutemeljene vloge brez možnosti za uspeh, navidezno uveljavljanje pravice preko vlaganja vlog z vsebino, ki pomenijo negativno vrednostno sodbo in žalitve, zasipavanje organa z vlogami, s čimer se ovira učinkovito delo organa na vseh področjih, poseganje v dostojanstvo organa, vlaganje vlog z namenom povzročanja neprijetnosti ali drugih nevšečnosti organu itd.[4]

(31) Upoštevaje navedene kriterije ter navedbe organa in posredovano dokumentacijo IP ugotavlja, da iz načina vlaganja zahtev prosilca izhaja njegov namen, da preko postopkov po ZDIJZ izvaja kontrolo dela organa oziroma hoče preko dostopa do informacij javnega značaja doseči, da se organ opredeli do njegovih prijav in analiz ter začne inšpekcijski postopek v konkretnih zadevah. Navedeno pa ni v skladu z namenom ZDIJZ, kot izhaja iz 2. člena ZDIJZ, ki je v tem, da se zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.[5]

(32) Iz vsebine vlog prosilca, kot jih je posredoval organu in tudi priložil k pritožbi, izhaja preplet opozoril na nepravilnosti pri posameznih izdelkih, npr. glede kuhalnika JATA, e-skirojev, proizvodov znamke GEKO, električnega proizvoda Ultrasonic Mosquito killer, ročne žage, objave v RAPEX, mask, obraznih mask, električne verižne žage, e-cigaret, nevarnih proizvodov (maske), čelad Banwood, rezkalnih strojev in verižne žage FEIZER BRANCHCUTER, strojev za dvigovanje bremen, enohtov, Fredovega obroča in prijav za uvedbo inšpekcijskega postopka ter na drugi strani zahtev za dostop do informacij javnega značaja, kot so npr. izpis dokumentov iz posameznih konkretnih inšpekcijskih zadev ali izpis dokumentov, ki naj bi oziroma so nastali na podlagi prijave prosilca. Pri tem prosilec podaja tudi negativno vrednostno sodbo glede dela organa, tako na podlagi njegovih konkretnih prijav, kot tudi na splošno očita neučinkovito delo organa. IP na podlagi pregleda dokumentov konkretne zadeve ugotavlja, da prosilec zahteva dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ, torej do dokumentov iz konkretnih zadev, zgolj in samo z namenom, da bi dokazal neučinkovito delo organa oziroma, da bi dosegel, da bi organ upošteval njegove prijave in uvedel inšpekcijski postopek glede izdelkov, na katere opozarja  prosilec. Navedeno pa ni v skladu z namenom dostopa do informacij javnega značaja, saj ZDIJZ ni orodje za kontrolo dela organa oziroma »prisilo« organa, da začne inšpekcijski postopek v posameznih zadevah. Ker zahteve prosilca za dostop do informacij javnega značaja niso v skladu z namenom po ZDIJZ, IP ugotavlja, da gre za zlorabo pravice dostopa.

(33) Dalje IP ugotavlja, da ne glede na to, da število zahtev po ZDIJZ sicer ni omejeno, v obravnavanem primeru število in obsežnost vlog,[6] iz katerih izhajajo med drugim tudi zahteve za dostop do informacij javnega značaja, prekomerno obremenjujejo organ. Kot izhaja iz posredovane dokumentacije, je prosilec organu poslal veliko število sporočil, med katerimi je večina precej obsežnih, s priloženimi analizami, dopolnjena z novimi proizvodi ali dodatnimi nepravilnostmi. Poleg analiz z nepravilnostmi v sporočilih, je prosilec zastavljal vprašanja in v besedilu podajal tudi zahteve za dostop do informacij javnega značaja. V posameznih sporočilih se tako prepletajo različni zahtevki, tudi zahteve po ZDIJZ. Razumsko torej ni mogoče pričakovati, da bo organ uspel v zakonskem roku odločiti o tolikšnem številu obsežnih zahtev z različno vsebino. Takšnega pričakovanja zato tudi ni mogel imeti prosilec in ga po presoji IP tudi ni imel. Kljub temu pa to še ne pomeni, da organ ne dela oziroma, da je njegovo delo neučinkovito in nestrokovno, prav to pa hoče po mnenju organa, čemur pritrjuje tudi IP, prosilec preko zahtev za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ, dokazati. IP v zvezi z navedenim ponovno opozarja, da tako v konkretnem primeru ne gre za pošteno uporabo pravice prosilca po ZDIJZ, zaradi česar šteje, da je prosilec zlorabil pravico dostopa in da je potrebno njegove zahteve iz tega razloga zavrniti, kot to določa peti odstavek 5. člena ZDIJZ. Po oceni IP tudi ni dvoma, da takšen način vlaganja zahtev s strani prosilca organu nedvomno otežuje oziroma onemogoča tudi ravnanje v skladu z načelom ekonomičnosti postopka (14. člen ZUP). Da je število vlog prosilca prekomerno, izkazuje tudi dejstvo, da organ letno prejme med 25-30 vseh zahtev za dostop do informacij javnega značaja (s strani različnih prosilcev), samo s strani konkretnega prosilca pa je v letu 2022 prejel 83 zahtev, v prvih treh četrtinah leta 2023 pa je bilo teh zahtev že preko 114. Prosilec poleg zahtev na organ pošilja tudi več sto drugih vlog in dopisov. Slednje izhaja tudi iz pregleda dokumentarnega gradiva IP, saj je IP v letu 2023 od prosilca prejel preko 280 vlog, med temi številne zgolj v vednost (te je prosilec poslal tudi na elektronske naslove številnih drugih organov in funkcionarjev).

(34) Ob navedenem pa IP ponovno izpostavlja dejstvo nepreglednih in obsežnih vlog prosilca, saj ta s posamezno vlogo hkrati podaja svoje nestrinjanje z delom organa, izpostavlja svoje ugotovitve, se pritožuje zoper posamezne odločitve organa ter vlaga oziroma ponavlja svoje prijave. Vlogam pripenja tudi predhodne vloge in obsežno slikovno in drugo gradivo. IP tako pritrjuje ugotovitvam organa, da so vloge prosilca nepregledne in tudi izjemno obsežne. Tudi predmetno pritožbe je prosilec večkrat dopolnjeval ter prilagal prejšnja sporočila. IP pa v zvezi s svojo odločitvijo izpostavlja še dejstvo, da se ravnanje prosilca ponavlja, čeprav sta tako organ, kot tudi IP v svojih predhodnih odločbah prepoznala takšno ravnanje prosilca kot zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja.

(35) IP se strinja z organom, da je namen prosilca povsem drug, kot ga zasleduje ZDIJZ, in sicer je njegov namen ta, da dokaže nesposobnost oziroma nestrokovnost organa, kar organu v svojih vlogah neprestano tudi očita ter hoče preko postopkov po ZDIJZ doseči, da se organ opredeli do njegovih prijav in analiz, oziroma da uvede inšpekcijske postopke. Določbe ZDIJZ pa temu niso namenjene, zato IP ugotavlja, da pri zahtevah prosilca za posredovanje informacij javnega značaja, ne gre za pošteno uporabo pravic dostopa do informacij javnega značaja. Nedvomno ima vsakdo pravico zahtevati dostop do informacij javnega značaja, vendar ne na način, kot je opisan v konkretnem primeru, torej da hoče preko dostopa po ZDIJZ doseči, da organ njegove prijave in opozorila na nepravilnosti vsebinsko obravnava in da preko zahtevanih informacij javnega značaja dokazuje neučinkovito delo organa. IP ob tem poudarja, da pravica dostopa do informacij javnega značaja ni priznana izključno v interesu prosilca, temveč tudi v interesu družbe, ki je v tem, da se v čim večji meri omogoči izvrševanje demokratične funkcije in funkcije nadzora obravnavane pravice, vendar nikakor ne na način, ki prekomerno ovira celotno delo organa ter uradne osebe in organ žali in s tem posega v njihovo dostojanstvo.[7]

(36) IP po preučitvi celotne zadeve zaključuje, da je v obravnavanem primeru mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavanih zahtev prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju z namenom pravice dostopa do informacij javnega značaja, s čimer je podana zloraba pravice po petem odstavku 5. člena ZDIJZ.

(37) IP še odgovarja, da so pritožbene navedbe glede kršitev pri posameznih izdelkih, kot jih navaja prosilec in glede izvajanja nadzora organa, za konkretni postopek neupoštevne, saj je predmet konkretnega pritožbenega postopka preveritev, ali je organ v postopku na prvi stopnji odločil o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja pravilno in zakonito. Prav tako so pravno irelevantne navedbe, da organ v izpodbijanih odločbah ni povzel razlogov, zakaj je prosilec zahteval dokumente in dejanskega stanja podanih prijav, saj ta dejstva v postopku po ZDIJZ niso relevantna, saj se pri presoji dostopa do informacij javnega značaja izhaja iz narave dokumenta in ne razlogov, zaradi katerih prosilec posamezni dokument zahteva (načelo erga omnes).

(38) Pravilna pa je bila tudi odločitev organa glede uporabe 129. člena ZUP. IP je namreč na podlagi pregleda spisovne dokumentacije zadeve ugotovil, da je organ pravilno ugotovil, da je bilo o določenih zahtevah prosilca že (pravnomočno) odločeno.

(39) ZUP v četrti točki prvega odstavka 129. člena določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno, pa je stranka pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti, enako pa ravna, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

(40) Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanih aktov, je organ o določenih zahtevah že odločil oz. je bilo že pravnomočno odločeno, glede česar je organ ustrezno citiral tako svojo odločitev, s katero je o isti zahtevi prosilca že odločil kot tudi drugostopenjske odločbe IP.

(41) IP na podlagi pregleda dokumentov obravnavanih zadev ugotavlja, da prosilec med drugim vlaga tudi ponavljajoče se identične zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Kot je že ugotovil organ in čemur pritrjuje IP, je organ o določenih zahtevah že (pravnomočno) odločil, pri čemer je navedeno zahtevo zavrnil, dejansko stanje ali pravne podlage, na katere se opira zahtevek, pa se ni spremenilo.

(42) Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag IP zaključuje, da pritožbe prosilca niso utemeljene, zato jih je zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1.-6. točke izreka te odločbe.

(43) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa in 7. točke izreka te odločbe.

(44) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo in sklep ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka

[1] Ker je odločitev o združitvi zadev v en postopek sprejel drugostopenjski organ med pritožbenim postopkom in ker upravni postopek ni tristopenjski, je odločitev organa druge stopnje dokončna, pritožba zoper dokončno odločbo ali sklep organa druge stopnje pa ni dopustna. Zato je IP skladno z načelom ekonomičnosti o združitvi postopkov ni odločil s posebnim sklepom, temveč v okviru izdane odločbe, saj je zoper oba akta dopustno le sodno varstvo v upravnem sporu, ne pa tudi posebna pritožba (enako tudi sodba Upravnega sodišča opr. št. U 892/2004 z dne 7. 10. 2005).

[2] Glej npr. odločbe IP št. 090-21/2015/, št. 090-157/2015, št. 090-254/2015, št. 090-19/2016, št. 090-211/2016, št. 090-55/2017, št. 090-215/2018, št. 090-146/2019/3, št. 090-239/2019/6.

[3] Glej npr. odločbe IP št. 090-336/2021/2, št. 090-75/2022/3, št. 090-213/2022/2, št. 090-269/2022/2, 090-2/2023/2, 090-127/2023/2.

[4] Navedeni kriteriji izhajajo iz sodne prakse, ki je našteta že v odločbah IP, ki so bile v pritožbenih postopkih izdane prosilcu v istovrstnih zadevah; glej npr. odločbe IP št. 090-336/2021/2, št. 090-75/2022/3, št. 090-213/2022/2, št. 090-269/2022/2, št. 090-275/2022 idr..

[5] Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 4. členu ZDIJZ.

[6] Kot izhaja iz obrazložitev izpodbijanih odločb je organ od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022 evidentiranih 362 dokumentov, prejetih z elektronskega naslova prosilca, pri čemer prosilec na isti dan pošlje več dokumentov oziroma jih pošilja vsak dan, več zaporednih dni skupaj. V obdobju od 1. 1. 2023 do datuma izdaje izpodbijanih odločb je organ v sistemu evidentiral več kot 250 dokumentov, poslanih organu z elektronskega naslova prosilca, dodatno pa je prosilec v letu 2022 na organ naslovil 83 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, v letu 2023 pa že preko 100 (do septembra 2023).

[7] Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v sodbi št. U 12/2008, z dne 30. 6. 2009, navedlo, da je žalitev organa ali uradne osebe treba pojmovati kot poseg v dostojanstvo organa (v njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti). Ob tem pa IP izpostavlja tudi upravno sodno prakso, npr. sodbo II U 214/2016 (tč. 21 obrazložitve), iz katere izhaja, citirano: »Na obstoj zlorabe pravice se sklepa na podlagi ravnanj prosilca, med katera sodi po presoji sodišča tudi šikaniranje, ki ga določba petega odstavka 5. člena ZDIJZ posebej omenja. Šikanozne so namreč tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja. Zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja to iz sodne prakse.«.