prosilec - Tržni inšpektorat RS
+ -Številka: 090-126/2023
Kategorije: Ali gre za pravico po ZDIJZ, Kršitev postopka
POVZETEK:
Organ je z izpodbijanim sklepom zavrgel zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja, ker je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno. Prosilec se je zoper to odločitev pritožil, IP pa po preučitvi celotne zadeve ugotavlja, da je organ odločil pravilno. Kot je že ugotovil organ in čemur pritrjuje IP, je organ o obravnavani zahtev že pravnomočno odločil, pri čemer jo je zavrnil zaradi zlorabe pravice. IP je ugotovil, da se dejansko stanje ali pravna podlaga glede obstoja ravnanja prosilca, ki kaže na zlorabo pravice, ni spremenilo, zato je IP pritožbo zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-126/2023/4
Datum: 8. 5. 2023
Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB2, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena v zvezi z 259. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …. (v nadaljevanju prosilec), z dne 20. 4. 2023, zoper sklep št. 090-13/2023-2 z dne 24. 3. 2023 (v nadaljevanju izpodbijani sklep), Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 20. 4. 2023 zoper sklep Tržnega inšpektorata Republike Slovenije št. 090-13/2023-2 z dne 24. 3. 2023, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je v vlogi z dne 12. 3. 2023 po elektronski pošti med drugim vložil zahtevo na podlagi ZDIJZ za dostop do seznama vseh aktivnosti, ki sta jih organ in JAZMP izvedla na podlagi vseh njegovih prijav od leta 2020 v zadevi ….. Pri čemer je prosilec navedel, da bo celotna analiza posredovana z dodatnim sporočilom. IJZ naj se mu v obliki izpisa iz IS na TRIS in na JAZMP posredujejo na njegov elektronski naslov.
Organ je z izpodbijanim sklepom odločil, da se zahteva prosilca zavrže. Po proučitvi zahteve je ugotovil, da je bilo o njej že pravnomočno odločeno, in sicer z odločbo št. 090-28/2022-7 z dne 13. 9. 2022. V svoji odločitvi se je organ skliceval na četrto točko prvega odstavka 129. člena ZUP. Navedel je, da je bilo ugotovljeno, da je bilo o zahtevi prosilca že pravnomočno odločeno, zato je organ odločil kot izhaja iz izreka tega sklepa.
Prosilec je zoper izpodbijani sklep vložil pritožbo. V njej navaja, da brez »kančka sramu« in odgovornosti pri vseh tangiranih naslovih se na … tudi danes še naprej prodajajo pol obrazne maske za zaščito dihal, ki niso skladne z veljavnimi predpisi za osebno varovalno opremo. Ne strinja se z odločitvijo organa in meni, da bi moral organ namesto, da izdaja izpodbijani sklep, biti bolj aktiven na svojem strokovnem področju. Organu očita, da je dejansko stanje nepopolno in napačno ugotovljeno. Dejstvo je, da so bile zahteve po ZDIJZ v letu 2023 podane potem, ko se na utemeljene prijave na konkretne nepravilnosti na trgu ni v ničemer odgovarjalo in je bil na vsak zahtevek odgovor podan na osnovi določb 24. člena ZIN. Predvsem pa se teh prijav ni obravnavalo ustrezno pravilno, da bi bil dosežen cilj in namen, in sicer urejenost trga ter s tem zaščita potrošnikov pred prodajo blaga, ki ni v skladu z veljavnimi predpisi. Prve prijave so bile podane že v letu 2020, vse naslednje pa so sledile dejstvu in vsakokratnim dokazilom, da predhodne prijave niso bile ustrezno upoštevane, kar je povzročilo nadaljevanje in stopnjevanje nepravilnosti v spletni ponudbi in prodaji na ….. Prosilec navaja, da ne pričakuje odgovora na svojo pritožbo, ampak, da pristojni nadzorni organi ukrepajo.
Organ po prejemu pritožbe izpodbijanega sklepa ni nadomestil z novo odločitvijo ter je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo zadeve, z dopisom št. 090-13/2023-4 z dne 25. 4. 2023, odstopil v odločanje IP. V zvezi s pritožbo je IP dne 5. 5. 2023 pri organu opravil telefonsko poizvedbo, o kateri je nastal uradni zaznamek št. 090-126/2023/2. Prav tako pa je bil iz spisa št. 090-352/2022, prenesen odgovor Upravnega sodišča RS z dne 2. 11. 2022.
Pritožba ni utemeljena.
IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločitev tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec v pritožbi sicer navaja, da ne pričakuje odgovora nanjo, vendar gre nedvomno za pritožbo saj je tako naslovil elektronsko sporočilo, v katerem jo podaja »Pritožba na SKLEP TIRS-090-13/2023-2 z dne 24. 3. 2023«, vložil jo je pri organu in v njej izraža svoje nestrinjanje z odločitvijo. Iz navedenih razlogov je IP pritožbo vsebinsko obravnaval, čeprav je prosilec v njej navedel, da nanjo ne pričakuje odgovora.
IP na podlagi pregleda dokumentov obravnavane zadeve ugotavlja, da je organ pravilno ugotovil, da je bilo o zahtevi že pravnomočno odločeno ter da se pravno in dejansko stanje ni spremenilo.
ZUP v četrti točki prvega odstavka 129. člena določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno, pa je stranka pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti, enako pa ravna, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Predmet obravnavanega postopka je zahteva z dne 12. 3. 2023, s katero je prosilec od organa in JAZMP zahteval dostop do seznama vseh aktivnosti, ki sta jih organ in JAZMP izvedla na podlagi vseh njegovih prijav od leta 2020 v zadevi …. Organ pa je z izpodbijanim sklepom pravilno odločil o delu, ki se nanaša na zahtevane dokumente pri organu. Kot je navedel organ v izpodbijanem sklepu, je o dostopu do seznama vseh aktivnosti, ki jih je organ izvedel na podlagi vseh prosilčevih prijav od leta 2020 v zadevi …, organ odločil že z odločbo št. 090-28/2022-7 z dne 13. 9. 2022, tako da jo je zavrnil zaradi zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Navedena odločba je postala dokončna in pravnomočna z odločitvijo IP št. 090-275/2022 z dne 4. 10. 2022. Kot je pojasnil organ, je na Upravnem sodišču RS preveril,[1] da tožba zoper odločitev IP ni bila vložena. IP je z odločbo št. 090-275/2022 z dne 4. 10. 2022 organu pritrdil, da je odločil pravilno in zahteve prosilca zavrnil.
V primeru, ko je o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno in je bila izdana zavrnilna odločba, organ zahtevo v zvezi z isto upravno zadevo zavrže, le če se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila. V izpodbijanem sklepu se organ vsebinsko ni opredelil in ni navedel, da se dejansko stanje ali pravna podlaga ni spremenila, kar pa je predpostavka za zavrženje zahteve, o kateri je bilo že odločeno in je bila zavrnjena. Z odločbo št. 090-28/2022-7 z dne 13. 9. 2022, s katero je organ o zahtevi (za dostop do seznama vseh aktivnosti, ki jih je organ izvedel na podlagi vseh prosilčevih prijav od leta 2020 v zadevi …) odločil prvič, je zahtevo zavrnil zaradi zlorabe pravice. IP obrazložitve pravnih in dejanskih zaključkov, zakaj je podana zloraba pravice, ki izhajajo iz odločbe organa št. 090-28/2022-7 z dne 13. 9. 2022 in odločbe IP št. 090-275/2022 z dne 4. 10. 2022, v obravnavani odločbi ne ponavlja, saj sta prosilec in organ z njimi seznanjena. Po mnenju IP je za uporabo četrte točke prvega odstavka 129. člena ZUP poleg dejstva, da je bilo pravnomočno odločeno o isti upravni zadevi, pomembno ugotoviti, ali se pravno in dejansko stanje ni spremenilo. V obravnavanem primeru se pravno in dejansko stanje ni spremenilo, če je mogoče ravnanja prosilca še vedno opredeliti kot zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Iz izpodbijanega sklepa zaključek o tem, ali prosilec še vedno ravna na način, da zlorablja pravico dostopa do informacij javnega značaja, ne izhaja. Izhaja pa navedeno ravnanje iz zahteve prosilca z dne 12. 3. 2023, njegove pritožbe z dne 20. 4. 2023 in iz nedavne odločbe organa št. 090-19/2023-17 z dne 6. 4. 2023, ki je bila potrjena z odločbo IP št. 090-127/2023/2 z dne 5. 5. 2023, s katero je organ zavrnil 10 zahtev prosilca zaradi zlorabe pravice. V navedeni odločbi organ med drugim ugotavlja, da je prosilec v letu 2023 vložil 53 zahtev. Prosilec je zahteve vlagal v enem dnevu s 16 sporočili, pri čemer je organ ugotovil, da so se zahteve ponavljale oziroma, da je prosilec iste zahteve pošiljal v razmiku nekaj minut. Vse zahteve so poslane na način, da je prosilec le posredoval prijave, vključno s celotno dokumentacijo, ki se na v prijavi zatrjevana dejstva nanašajo. Gre za relativno obsežne vloge, iz katerih izhajajo tudi analize nepravilnosti in prijave, vključno z določenim slikovnim materialom. V odločbi št. 090-127/2023/2 z dne 5. 5. 2023 je IP ugotovil, da iz načina vlaganja zahtev prosilca izhaja njegov namen, da preko postopkov po ZDIJZ izvaja kontrolo dela organa oziroma hoče preko dostopa do informacij javnega značaja doseči, da se organ opredeli do njegovih prijav in analiz ter začne inšpekcijski postopek v konkretnih zadevah. Navedeno pa ni v skladu z namenom ZDIJZ, kot izhaja iz 2. člena ZDIJZ, ki je v tem, da se zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Iz vsebine vlog prosilca, kot jih je posredoval na organ in tudi priložil v pritožbi, izhaja preplet opozoril na nepravilnosti pri posameznih izdelkih iz področja osebne varovalne opreme in prijav za uvedbo inšpekcijskega postopka ter na drugi strani zahtev za dostop do informacij javnega značaja, kot so npr. izpis dokumentov iz posameznih konkretnih inšpekcijskih zadev ali izpis dokumentov, ki naj bi oziroma so nastali na podlagi prijave prosilca. Pri tem je prosilec podal tudi negativno vrednostno sodbo glede dela organa, tako na podlagi njegovih konkretnih prijav, kot tudi na splošno očital neučinkovito delo organa. IP je na podlagi pregleda dokumentov konkretne zadeve ugotovil, da prosilec zahteva dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ, torej do dokumentov iz konkretnih zadev, zgolj in samo z namenom, da bi dokazal neučinkovito delo organa oziroma, da bi dosegel, da bi organ upošteval njegove prijave in uvedel inšpekcijski postopek glede izdelkov, na katere opozarja prosilec. Navedeno pa ni v skladu z namenom dostopa do informacij javnega značaja, saj ZDIJZ ni orodje za kontrolo dela organa oziroma »prisilo« organa, da začne inšpekcijski postopek v posameznih zadevah. Usmerjanje dela organa je delo glavnega inšpektorja, na kar je opozoril tudi organ, poleg tega je organ podrobneje opisal tudi način dela organa, ki se tiče nadzora na tehničnem področju. Ker zahteve prosilca za dostop do informacij javnega značaja niso v skladu z namenom po ZDIJZ, je IP pritrdil organu, da gre za zlorabo pravice dostopa. Ob tem je IP ugotovil, da ne glede na to, da število zahtev po ZDIJZ sicer ni omejeno, v obravnavanem primeru število in obsežnost vlog,[2] iz katerih izhajajo med drugim tudi zahteve za dostop do informacij javnega značaja, prekomerno obremenjujejo organ.
IP tako zaključuje, da čeprav iz izpodbijane odločbe neposredno ne izhaja pravni in dejanski zaključek, da se ravnanje prosilca še vedno ni spremenilo in predstavlja zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, je to ravnanje razvidno iz zahteve prosilca z dne 12. 3. 2023, njegove pritožbe z dne 20. 4. 2023 in iz nedavne odločbe organa št. 090-19/2023-17 z dne 6. 4. 2023, ki je bila potrjena z odločbo IP št. 090-127/2023/2 z dne 5. 5. 2023, povzeto pa je v obravnavani odločbi. Ker je prosilec v obravnavanem primeru vložil zahtevo, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno, pravno in dejansko stanje pa se ni spremenilo, saj prosilec še vedno zlorablja pravico dostopa do informacij javnega značaja, je organ njegovo zahtevo z dne 12. 3. 2023 za dostop do seznama vseh aktivnosti, ki jih je organ izvedel na podlagi vseh prosilčevih prijav od leta 2020 v zadevi …, pravilno zavrgel.
Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag IP zaključuje, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena v zvezi z prvim odstavkom 259. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Manja Resman, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,
informacijska pooblaščenka
[1] Ker se je odgovor Upravnega sodišča RS z dne 2. 11. 2022 nahajal pri IP v spisu št. 090-352/2022, ga IP od organa ni pridobival ponovno, ampak je vpogledal v ta dokument in ga v fotokopiji umestil v obravnavano zadevo pod dokument št. 090-126/2023/3.
[2] Kot navaja organ v izpodbijani odločbi je v obdobju od 1. 1. 2023 do 6. 4. 2023 (datum izdaje izpodbijane odločbe) od prosilca prejel 53 zahtev za dostop do informacij javnega značaja. V sistemu IS TIRS je od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022 evidentiranih skupaj 362 dokumentov, ki so bili prejeti z elektronskega naslova prosilca. V letu 2022 je prosilec podal dodatno 83 zahtev za dostop do informacij javnega značaja.