prosilec - Tržni inšpektorat RS

POVZETEK:

Organ je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevo prosilca iz razloga zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja, zaradi česar se je prosilec pritožil. Informacijski pooblaščenec po preučitvi konkretne zadeve ugotavlja, da za sporno zahtevo prosilca z dne 14. 12. 2022 niso podani pogoji iz petega odstavka 5. člena ZDIJZ in je iz tega razloga ni mogoče zavrniti zaradi zlorabe pravice. Zahteva namreč ni funkcionalno povezana z ostalimi zahtevami prosilca za dostop do informacij javnega značaja, poleg tega pa prosilec v svoji vlogi zahteva svoje podatke oziroma podatke, ki se nanašajo na njega.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-43/2023/2

Datum: 28. 2. 2023

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018  (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 3. 2. 2023, zoper odločbo Tržnega inšpektorata RS, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-45/2022-12, z dne 18. 1. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 3. 2. 2023 zoper odločbo Tržnega inšpektorata RS, št. 090-45/2022-12, z dne 18. 1. 2023, se ugodi.

2.     Odločba Tržnega inšpektorata RS, št. 090-45/2022-12, z dne 18. 1. 2023, se odpravi v prvi alineji 1. točke izreka in se v tem delu vrne v ponovno odločanje. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

3.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilec je s posameznimi zahtevami od organa zahteval dostop do naslednjih informacij javnega značaja:

-       do dokumentacije, ki je bila predvidoma konec leta 2021 s strani TIRS posredovana Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, in sicer kot prijava proti prosilcu kot delovnemu invalidu I. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni, z dne 14. 12. 2022,

-       do dokumentov, iz katerih bodo razvidne aktivnosti nadzornih organov na podlagi prijave z dne 3. 10. 2022 v zadevi GLAMEKSO.com, z dne 20. 12. 2022,

-       do seznama aktivnosti (e-izpis iz IS), ki so bile izvedene po prijavah v zadevi PENTIV.si, z dne 22. 12. 2022,

-       do dokumentov, ki so nastali v nadzoru pol-obrazne maske IPOS-P20 na celotnem slovenskem trgu, pri vseh subjektih, ki kakorkoli omogočajo (so omogočali) dostopnost vseh teh mask modela IPOS-P20 na trgu in dokumentov, ki so nastali na osnovi ugotovitve, da ta maska, dobavitelja SANOLABOR d.d., ne ustreza bistvenim zdravstvenim zahtevam, z dne 26. 12. 2022,

-       do dokumentov, ki so nastali v nadzoru pol-obrazne maske IPOS-P20 na celotnem slovenskem trgu, pri vseh subjektih, ki kakorkoli omogočajo (so omogočali) dostopnost vseh teh mask modela IPOS-P20 na trgu in dokumentov, ki so nastali na osnovi ugotovitve, da ta maska, dobavitelja SANOLABOR d.d., ne ustreza bistvenim zdravstvenim zahtevam, z dne27. 12. 2022,

-       do podatkov o tem, katere aktivnosti so bile neposredno in posredno izvedene v zadevi MOJA-LEKARNA.com (Lekarna Žužemberk) od prve prijave dalje, z dne 30. 12. 2022.

Organ je o zahtevah prosilca odločil z odločbo št. 090-45/2022-12 z dne 18. 1. 2023 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahteve prosilca iz razloga zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja v celoti zavrnil, in sicer iz razloga zlorabe pravice po ZDIJZ. Organ je med drugim navedel, da gre v konkretnem postopku za zahteve za dostop do informacij javnega značaja, zato je zadevo obravnaval po ZDIJZ, in ker gre za več funkcionalno povezanih zahtev, je vse zahteve obravnaval v okviru enega postopka. Nadalje je navedel, da je organ pri presoji zahteve preko evidence IS TIRS opravil vpogled v vse obstoječe dokumente, ki so nastali na podlagi prosilčevih sporočil, naslovljenih na organ ter ugotovil, da je prosilec pred pričetkom tega postopka v letih 2021 in 2022 na organ naslovil večje število zahtev za dostop do informacij javnega značaja, o katerih je organ že odločal. Navedel je številke zadev, v katerih so bile sprejete vsebinske odločitve in je bila dokumentacija v celoti ali deloma prosilcu posredovana ter številke zadev, v katerih so bile prosilcu izdane zavrnilne odločbe zaradi zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Organ ugotavlja, da prosilec kljub vsem izdanim odločbam, v katerih se je organ jasno opredelil, da gre za zlorabo pravice oziroma za zadeve, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno, še vedno nadaljuje z vlaganjem zahtev za dostop do informacij javnega značaja na enak način, kot izhaja iz navedenih zavrnilnih odločb, ki so bile izdane zaradi zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Prosilec torej s svojimi zahtevami še vedno prekomerno obremenjuje organ, vlaga nove identične zahteve, kljub temu da rok za odločitev o prvotni zahtevi še ni potekel, izvršuje pravico dostopa do informacij javnega značaja na nedostojen način in ne uresničuje namena ZDIJZ, ki je v izvajanju nadzorne funkcije javnosti. Poleg tega organ pojasnjuje, kar je poudaril tudi IP v svoji odločbi št. 090-213/2022/2 z dne 1. 9. 2022, da pravica dostopa do informacij javnega značaja ni priznana izključno v interesu prosilca, temveč tudi v interesu družbe, ki je v tem, da se v čim večji meri omogoči izvrševanje demokratične funkcije in funkcije nadzora obravnavane pravice, vendar nikakor ne na način, da se prekomerno ovira celotno delo organa in uradne osebe. Organ ponovno poudarja, da tudi v konkretnem primeru ne gre za to, da bi se želel organ izogibati posredovanju informacij javnega značaja, saj je prosilcu tudi po že izdanih odločbah zaradi zlorabe pravice, v nekaterih zadevah ugodil ali delno ugodil in mu posredoval zahtevano dokumentacijo, to pa iz razloga, ker je prosilec začasno prenehal z vlaganjem zahtev na način, ki kaže na zlorabo. V nadaljevanju obrazložitve izpodbijane odločbe organ podaja podrobno utemeljitev dejstev in okoliščin, na podlagi katerih je sprejel odločitev, da se zahteve prosilca zavrnejo iz razloga zlorabe pravice, skladno s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo, in sicer glede prve alineje prve točke izreka izpodbijane odločbe, iz katere izhaja odločitev organa, da se zavrne zahteva za dostop do informacij javnega značaja z dne 14. 12. 2022, v kateri je prosilec zahteval dokumentacijo, ki je bila predvidoma konec leta 2021 s strani TIRS posredovana Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, in sicer kot prijava proti prosilcu kot delovnemu invalidu I. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni. Navaja, da ta del izreka v obrazložitvi odločbe ni nikjer in v ničemer omenjen ali obrazložen. Ni mu pojasnjeno, zakaj bi bila zahteva za dostop do zadevne dokumentacije »zloraba pravice dostopa do IJZ«. Navaja, da je v začetku leta 2022 prejel več sporočil od ZPIZ, da predloži različno dokumentacijo zaradi kontrolnega pregleda oziroma ponovne ocene invalidnosti. Po opravljenem pregledu v oktobru 2022 mu je bila izdana odločba ZPIZ 10333-11185/2022 z dne 8. 12. 2022, s katero se mu je še naprej potrdilo delovno invalidnost I. kategorije. Prav tako je bil v izvajanem postopku večkrat informiran, da se le-ta izvaja zaradi pritožbe nekdanjega delodajalca TIRS. Materializiranega dokaza za to nima, ocenjuje pa, da se nahaja v njegovem zadevnem spisu pri ZPIZ.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo zadeve, z dopisom št. 090-45/2022-14 z dne 13. 2. 2023, odstopil v odločanje IP.

Pritožba je utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa le v delu, ki se nanaša na zavrnitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja z dne 14. 12. 2022, s katero je prosilec zahteval dostop do dokumentacije, ki je bila predvidoma konec leta 2021 s strani TIRS posredovana Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, in sicer kot prijava proti prosilcu kot delovnemu invalidu I. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni.

V obravnavanem primeru je tako IP presojal pravilnost in zakonitost odločitve organa, da iz razloga zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja, zavrne zahtevo prosilca z dne 14. 12. 2022.[1]

Organ lahko v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

IP najprej ugotavlja, da je organ zahtevo prosilca z dne 14. 12. 2022 obravnaval kot funkcionalno celoto, skupaj z ostalimi zahtevami za dostop do informacij javnega značaja, ki so navedene v izreku izpodbijane odločbe. Kot ugotavlja IP, iz ostalih zahtev za dostop do informacij javnega značaja, izhajajo zahteve za dostop do dokumentov, ki se tičejo aktivnosti organa kot nadzornega organa na osnovi prijav prosilca, sporna zahteva z dne 14. 12. 2022 pa se nanaša na povsem drugačno zadevo, in sicer na dokumentacijo glede prosilca, ki naj bi jo organ posredoval ZPIZ v zvezi z njegovo invalidnostjo. IP tako ugotavlja, da se ostale zahteve za dostop do informacij javnega značaja, ki so navedene v izreku izpodbijane odločbe pod točko 1 (druga do šesta alineja), lahko sicer štejejo za funkcionalno celoto, ki jo je organ presojal v zvezi z zlorabo pravice do dostopa informacij javnega značaja, vendar pa tega ne moremo trditi tudi za zahtevo iz prve alineje točke 1 izreka izpodbijane odločbe (torej sporne zahteve z dne 14. 12. 2022). Držijo navedbe prosilca, da se organ glede te zahteve ni posebej opredelil v obrazložitvi, saj je svojo odločitev glede zavrnitve dostopa za vse zahteve skupaj utemeljeval z zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja na področju nadzora na trgu. Ker se pritožnik zoper odločitev o zavrnitvi dostopa za ostale zahteve iz razloga zlorabe pravice ni pritožil, se IP do utemeljenosti te odločitve v konkretnem pritožbenem postopku ne opredeljuje, bistvenih kršitev postopka in kršitev materialnega prava, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa ni ugotovil.

IP na podlagi preučitve konkretne zadeve ugotavlja, da je organ napačno zavrnil dostop do informacij javnega značaja iz zahteve z dne 14. 12. 2022, iz razloga zlorabe pravice. Kot izhaja iz navedene zahteve, je prosilec na podlagi ZDIJZ zahteval dokumentacijo, ki naj bi jo organ posredoval ZPIZ v zvezi z njegovo priznano invalidnostjo. Prosilec je torej od organa zahteval svoje podatke oz. podatke, ki so povezani z njim. V zvezi z navedenim tako za konkretno zahtevo z dne 14. 12. 2022 ne moremo govoriti o zlorabi pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj zgolj dejstvo, da prosilec na organ naslavlja večje število (istovrstnih) zahtev, da gre za obsežne vloge in da so vloge v večjem delu po mnenju organa šikanozne, ne predstavlja podlage za zavrnitev iz tega razloga tudi za zahtevo z dne 14. 12. 2022, ki se nanaša na povsem drugačno zadevo, kot ostale zahteve prosilca.

IP pri tem še opozarja organ na dolžnost organa, ki mora v postopku skrbeti, da nevednost in neukost stranke v postopku ni v škodo pravic, ki ji gredo po zakonu, kakor tudi izhaja iz 4. točke 7. člena ZUP, ki torej določa zavezanost upravnih organov k načelu varstva pravic strank. Organ bi moral prosilcu v  primeru, če glede na podano dejansko stanje izve ali presodi, da ima prosilec v postopku podlago za uveljavitev kakšne druge pravice, na to prosilca opozoriti. Pri tej dolžnosti organa, ki izhaja iz načela varstva pomoči prava neuki stranki, gre za dolžnost opozorila na uveljavljanje druge materialne pravice, in sicer namesto ali poleg tiste, ki jo prosilec uveljavlja z vlogo (npr. za dostop do lastnih osebnih podatkov po 15. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov).[2] Ko namreč organ ugotovi dejansko stanje, na katero bo uporabil materialno pravo in posledično prosilčevo vlogo zavrnil ali ji ugodil, se lahko pokaže, da prosilec izpolnjuje pogoje še za kakšno pravico ali pa da sicer ne izpolnjuje pogojev za uveljavitev pravice, ki jo uveljavlja z vlogo, izpolnjuje pa pogoje za katero drugo pravico.

Glede na vse navedeno IP tako ugotavlja, da je organ napačno zavrnil zahtevo prosilca z dne 14. 12. 2022 iz razloga zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja iz petega odstavka 5. člena ZDIJZ. Organ je namreč sporno zahtevo napačno obravnaval kot funkcionalno celoto z ostalimi, v izpodbijani odločbi navedenimi zahtevami, in iz tega razloga napačno zavrnil zahtevo prosilca. IP pa ugotavlja, da v konkretnem primeru glede te zahteve z dne 14. 12. 2022, prosilcu ne moremo očitati zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. IP še poudarja, da se institut zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja po petem odstavku 5. člena ZDIJZ presoja v vsakem posameznem primeru posebej, izhajajoč iz splošnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Ob tem IP tudi poudarja, da je presoja obstoja zlorabe pravice dostopa institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno.

IP tako ugotavlja, da je pritožba prosilca, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP, utemeljena in je potrebno odločitev organa v delu, ki se nanaša na zahtevo prosilca z dne 14. 12. 2022, odpraviti, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. O zahtevi prosilca z dne 14. 12. 2022 bo tako moral organ ponovno odločiti, skladno s tretjim odstavkom 251. člena ZUP in ob upoštevanju načela ekonomičnosti, pri čemer bo moral svojo odločitev obrazložiti.[3] Organ mora o zadevi odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Zoper novo odločbo ima prosilec pravico pritožbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah^[4] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

Informacijska pooblaščenka

[1] Z zahtevo z dne 14. 12. 2022 je prosilec zahteval dostop do dokumentacije, ki je bila predvidoma konec leta 2021 s strani TIRS posredovana Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, in sicer kot prijava proti prosilcu kot delovnemu invalidu I. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni.

[2] Splošna uredba o varstvu podatkov pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki podrobneje ureja v 15. členu, postopkovna pravila pa so urejena v 11. in 12. členu omenjene uredbe. Nekatere postopkovne določbe ima tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) v členih od 12 do 21.

[3] Obrazložitev odločitve pa mora izpolnjevati vse zahteve iz 214. člena ZUP.

[4] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.