prosilec - Tržni inšpektorat RS

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je zaradi zlorabe pravice do dostopa informacij javnega značaja zavrnil zahtevo prosilca po posredovanju določenih dokumentov, zahtevo za dostop do posameznih dokumentov pa je s sklepom zavrgel, saj je bilo o teh dokumentih že pravnomočno odločeno, pri čemer se dejansko in pravno stanje nista spremenila.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-360/2022/3

Datum: 12. 1. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec), z dne 19. 12. 2022, zoper odločbo in sklep Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-38/2022-22 z dne 17. 11. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 19. 12. 2022 zoper odločbo in sklep Tržnega inšpektorata Republike Slovenije št. 090-38/2022-22 z dne 17. 11. 2022, se zavrne.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilec je na organ naslovil več zahtev za dostop do informacij javnega značaja, s katerim je zahteval posredovanje:

-       dokumenta, ki je nastal pri (po) prejemu spodnjega e-sporočila oz. prijavi nepravilnosti v spleti prodaji na ……… (zahteva z dne 26. 10. 2022),

-       dokumentov, ki so nastali ob posredovanju vseh mojih sporočil v zadevi …….., kot je to razvidno iz sosledja sporočil spodaj oz. iz priložene analize (zahteva z dne 28. 10. 2022),

-       izpisa seznama aktivnosti v IS TIRS v zadevi 0611-20/2022 na dan 28. 10. 2022 (zahteva z dne 28. 10. 2022),

-       dokumenta (dokumentov), s katerim(i) je bila moja prijava v zadevi ……. – 1. 7. 2020 in 31. 10. 2022 dana v obravnavo (zahteva z dne 2. 11. 2022),

-       dokumenta (dokumentov), s katerim(i) je bila moja prijava z dne 28. 10. 2022 v zadevi ……. dana v obravnavo (zahteva z dne 2. 11. 2022),

-       seznama dokumentov, ki so nastali na osnovi mojih prijav nepravilnosti na trgu pri prodaji zaščitnih mask na …….. (zahteva z dne 2. 11. 2022),

-       e-izpis seznama dokumentov v zadevi 090-38/2022 v IS TIRS (zahteva z dne 3. 11. 2022),

-       izpisa seznama dokumentov v vaši zadevi TIRS 0611-20/2022 (zahteva z dne 4. 11. 2022),

-       izpisa seznama dokumentov v vaši zadevi TIRS 090-38/2022 (zahteva z dne 4.11. 2022),

-       seznam dokumentov, ki so nastali na osnovi moje prijave z dne 7. 10. 2022 …… (zahteva z dne 6. 11. 2022),

-       seznama vseh aktivnosti, ki so bile izvedene v tej zadevi maska ……. na osnovi prijav, kot je to razvidno spodaj v e-sporočilu z dne 4. 7. 2022 (zahteva z dne 9. 11. 2022),

-       seznam aktivnosti, ki so bile izvedene na TIRS v povezavi z objavljeno informacijo v članku v DELO oz. v nadzoru tega gradbenega proizvoda pri njegovem dajanju na trg in omogočanju dostopnosti na trgu na osnovi določil ZGPro-1 (zahteva z dne 13. 11. 2022),

-       izpisa seznama aktivnosti v zadevi 0611-20/2022 (zahteva z dne 14. 11. 2022),

-       izpisa iz IS TIRS seznama aktivnosti, ki so bile izvedene v zadevi pod št. 090-38/2022 (zahteva z dne 14. 11. 2022),

-       seznama vseh aktivnosti, ki so bile izvedene v zadevi rokavice …….. na osnovi prosilčevih prijav ter

-       celotne dokumentacije, ki je nastala na TIRS na osnovi moje spodnje prijave z dne 14. 7. 2022 – ……. (zahteva z dne 15. 11. 2022).

Z navedenimi informacijami se je prosilec želel seznaniti v elektronskem zapisu.

O zahtevah prosilca je organ odločil s sklepom in odločbo št. 090-38/2022-22 z dne 17. 11.2022 (v nadaljevanju izpodbijani akt). S citiranim aktom je organ določene zahteve prosilca iz razloga zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja zavrnil, določene zahteve pa zavrgel na podlagi 129. člena ZUP, saj je ugotovil, da je bilo o teh že pravnomočno odločeno. V obrazložitvi izpodbijanega akta je organ povzel zahteve prosilca ter navedel, da gre v konkretnem postopku za zahteve za dostop do informacij javnega značaja, zato je zadevo obravnaval po ZDIJZ, in ker gre za več funkcionalno povezanih zahtev, je vse zahteve obravnaval v okviru enega postopka. Nadalje je navedel, da je organ pri presoji zahteve preko evidence IS TIRS opravil vpogled v vse obstoječe dokumente, ki so nastali na podlagi prosilčevih sporočil, naslovljenih na organ. Organ navaja, da je prosilec pred pričetkom tega postopka v letih 2021 in 2022 nanj naslovil večje število zahtev za dostop do informacij javnega značaja, o katerih je bilo že odločeno. Vsebinske odločitve so bile tako sprejete v zadevah št: 090-8/2021, 090-15/2021, 090-16/2021, 090-18/2021, 090-19/2021, 090-20/2021, 090-21/2021, 090-27/2021, 090-28/2021, 090-29/2021, 090-32/2021, 090-36/2021, 090-3/2022, 090-6/2022, 090-7/2022, 090-9/2022, 090-12/2022, 090-13/2022, 090-16/2022 in 090-23/2022, na podlagi katerih je prosilcu delno ali v celoti posredoval zahtevano dokumentacijo, če je z njo razpolagal. Nadalje je bil opravljen vpogled v zadeve št. 090-27/2021, št. 090-32/2021, št. 090-36/2021, št. 090-17/2022, št. 090-26/2022 in št. 090-28/2022, v katerih so bile izdane zavrnilne odločbe št. 090-27/2021-9 z dne 30. 7. 2021, št. 090-32/2021-34 in št. 090-36/2021-45 z dne 28. 1. 2022, št. 090-17/2022-18 z dne 30. 5. 2022, št. 090-26/2022-18 z dne 9. 8. 2022 in št. 090-28/2022-7 z dne 13. 9. 2022 zaradi zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Vse citirane odločbe so že pravnomočne. O odločbah št. 090-17/2022-18 z dne 30. 5. 2022, št. 090-26/2022-18 z dne 9. 8. 2022 in št. 090-28/2022-7 z dne 13. 9. 2022, je v okviru pritožbenega postopka odločal tudi IP, ki je potrdil odločitve organa. Prav tako sta presojo v pritožbenem postopku pri IP prestali tudi odločbi št. 090-32/2021-34 in št. 090-36/2021-45, pri čemer je IP potrdil odločitev organa, da gre pri ravnanju prosilca za zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Organ nadalje ugotavlja, da prosilec kljub vsem izdanim odločbam še vedno nadaljuje z vlaganjem zahtev za dostop do informacij javnega značaja na enak način, kot izhaja iz navedenih zavrnilnih odločb, ki so bile izdane zaradi zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Prosilec torej s svojimi zahtevami še vedno prekomerno obremenjuje organ, vlaga nove identične zahteve, čeprav rok za odločitev o prvotno vloženi zahtevi še sploh ni potekel (npr. zahteva z dne 4. 11. 2022 in zahteva z dne 14. 11. 2022 za izpis dokumentov v zadevi št. 090-38/2022), izvršuje pravico dostopa do informacij javnega značaja na nedostojen način in ne uresničuje namena ZDIJZ, ki je v izvajanju nadzorne funkcije javnosti. Poleg tega organ pojasnjuje, kar je poudaril tudi IP v svoji odločbi št. 090-213/2022/2 z dne 1. 9. 2022, da pravica dostopa do informacij javnega značaja ni priznana izključno v interesu prosilca, temveč tudi v interesu družbe, ki je v tem, da se v čim večji meri omogoči izvrševanje demokratične funkcije in funkcije nadzora obravnavane pravice, vendar nikakor ne na način, da se prekomerno ovira celotno delo organa in uradne osebe. Organ ponovno poudarja, da tudi v konkretnem primeru ne gre za to, da bi se želel organ izogibati posredovanju informacij javnega značaja, saj je prosilcu tudi po že izdanih odločbah zaradi zlorabe pravice, v nekaterih zadevah ugodil ali delno ugodil in mu posredoval zahtevano dokumentacijo, to pa iz razloga, ker je prosilec začasno prenehal z vlaganjem  zahtev na način, ki kaže na zlorabo. Zadnja vsebinska odločba je bila prosilcu izdana v zadevi št. 090-23/2022 z dne 22. 6. 2022, s katero je bilo zahtevi prosilca delno ugodeno. Po prejemu nekaterih dokumentov, še posebej v povezavi z zadevo ……. pa je prosilec ponovno uporabil enak modus operandi, kot je natančno opisan v odločbah št. 090-27/2021-9 z dne 30. 7. 2021, št. 090-32/2021-34, št. 090-36/2021-45 z dne 28. 1. 2022, št. 090-17/2022-18 z dne 30. 5. 2022, št. 090-26/2022-18 z dne 9. 8. 2022 ter št. 090-28/2022-7 z dne 13. 9. 2022, zato organ ocenjuje, da prosilec ponovno izvršuje svojo pravico v nasprotju z določbami ZDIJZ in je njegove zahteve potrebno zavrniti iz razloga zlorabe pravice. Organ tudi pojasnjuje, da ga prosilec že od leta 2020 sistematično zasipava z elektronskimi sporočili, v katerih opozarja na nepravilnosti, večinoma pri varovalni osebni opremi, s svojimi ravnanji pa opozarja, na po njegovem mnenju, neučinkovitost organa in neustrezno organiziran nadzor, ter želi na vsak način usmerjati delo organa s svojimi predlogi, kje, kdaj in kako naj inšpektorji opravljajo nadzor, kar je bilo ugotovljeno že v prejšnjih odločbah v zvezi z zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Usmerjanje organa je naloga glavnega inšpektorja oziroma inšpektorice. V preteklih sporočilih je  prosilec izražal prepričanje, da imajo inšpektorji neustrezne usmeritve za delo in podajal svoje predloge za izboljšanje dela (npr. dokument št. 090-36/2021-13). S takšnim načinom vlaganja prijav, zahtev za dostop do informacij javnega značaja in izražanjem stališč na splošno, prosilec nadaljuje, kar izhaja npr. iz zahteve z dne 9. 11. in z dne 15. 11. 2022, kjer se ponovno poudarja neučinkovitost in nepravilnost nadzora s strani organa. Glede nadzora na tehničnem področju, kamor sodi tudi nadzor osebne varovalne opreme, poleg tega pa tudi npr. nadzor elektromagnetne združljivosti, tlačne opreme, nizkonapetostne električne opreme, plovil za rekreacijo, radijske opreme, varnosti strojev, varnosti dvigal, varnost potrošniških proizvodov ipd., je organ pojasnil, da ta nadzor izvaja manj kot 30 inšpektorjev, zato je praktično nemogoče, da bi le-ti, poleg vseh ostalih nalog na tehničnem področju, lahko na trgu pregledali vse dostopne maske, saj je že samo področje nadzora osebne varovalne opreme zelo široko in obsega poleg zaščitnih mask tudi ostale proizvode. Dogajanje na trgu zaščitnih mask je živahno, prodajalec določeno časovno obdobje prodaja eno znamko mask, ko te niso dobavljive, začne prodajati drugo znamko, potem spet tretjo. Zaščitna oprema je bila v času epidemije in tudi sicer sedaj prioriteta nadzora organa, pričakovanje prosilca kot prijavitelja, ki izhaja iz vseh njegovih sporočil organu, pa je da se preveri prav vsaka maska, ki je dostopna na slovenskem trgu. Glede na razpoložljive kadrovske resurse bi to pomenilo, da se nadzira le zaščitne maske, kar pa je nerealno, poleg tega bi takšno postopanje pomenilo zanemarjanje drugih področij dela organa. Iz tega razloga organ nadzor opravlja v skladu z oceno tveganja in splošnim stanjem na trgu, pregleduje pa proizvode, za katere oceni, da je tveganje za nepravilnosti večje in posledično predstavljajo večje tveganje pri uporabnikih. Organ nadzira tudi številna druga področja, zato mora svoje kadrovske resurse izkoristiti in razporediti tako, da je prisoten na vseh področjih dela, ki jih oceni kot kritične v določenem obdobju in ne samo na enem področju in še to na tistem, na katerega ga s svojimi prijavami usmerja prijavitelj. Prav tako je organ v obdobju od 1. 1. 2021 do 17. 11. 2022 (datum izdaje tega akta) od prosilca prejel 135 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, kar po mnenju organa kaže na to, da ne gre za povprečnega prosilca po ZDIJZ. Dodatno temu pritrjuje tudi podatek, da je organ sicer na leto povprečno prejel od 25 do 30 vseh zahtev po ZDIJZ.  V sistemu IS TIRS je od 1. 2. 2020 do 8. 8. 2022 evidentiranih skupaj 1604 dokumentov, ki so bili prejeti z elektronskega naslova prosilca. Za obdobje od 8. 8. 2022, torej po izdani predzadnji zavrnilni odločbi št. 090-26/2022-18, do dne 17. 11. 2022, je zavedenih 76 vhodnih dokumentov z elektronskega naslova prosilca, pri čemer se dogaja, da prosilec na isti dan pošlje več dokumentov, oziroma jih pošilja vsak dan, več zaporednih dni skupaj. Organ ocenjuje, da celotno preteklo ravnanje prosilca kaže na dejstvo, da ne vlaga zahtev za dostop do informacij javnega značaja z namenom izvrševanja namena ZDIJZ, pač pa zgolj z namenom dokazovati svoje prepričanje, da organ ne dela dobro, strokovno in učinkovito. Organ se zaveda svoje odgovornosti pri obravnavi zahtev za dostop do informacij javnega značaja, jasno pa je tudi, da zgolj zaradi velikega obsega zahtevane dokumentacije ali zaradi večjega števila zahtev, le-teh ni mogoče zavrniti. To zavedanje je razvidno tudi iz prej navedenih vsebinskih odločitev organa glede zahtev prosilca. Šele, ko je vlaganje  zahtev s strani prosilca eskaliralo do te mere, da je postalo neobvladljivo in je šlo za sistematično zasipavanje organa z vedno novimi sporočili, je organ presodil, da gre za zlorabo pravice. Še posebej zato, ker so bile po oceni organa (čemur je pritrdil tudi IP v odločbi št. 090-336/2021/2 in v odločbi št. 090-75/2022-3) vložene zgolj z namenom dokazovanja svojih stališč glede neustreznega delovanja organa, pri čemer je prosilec najprej poudarjal, da je za takšno stanje krivo prejšnje vodstvo organa s sodelavci, ki so še vedno zaposleni na organu, sedaj pa za takšno stanje krivi tudi novo vodstvo organa. Prosilec je kot nekdanji tržni inšpektor tudi večkrat jasno izrazil svoje odklonilno stališče do nekdanje vodje organa in njenih sodelavcev, pri čemer organ poudarja, da se zaveda pravice vsakogar, da izrazi svoje mnenje glede postopkov, ki jih vodijo organi državne uprave, vendar mora prosilec pri tem ostati pri argumentaciji, ki je objektivno usmerjena v kritiko vsebine dela organa, ne pa subjektivna glede (ne)primernosti posameznih uradnih oseb v organu. Dalje organ navaja, da nima zadržkov pri seznanjanju javnosti z informacijami javnega značaja, vendar pa ni mogoče podpirati zahtev za dostop do informacij javnega značaja, ki ne sledijo namenu in osnovnemu pomenu te pravice. Odločitev organa o zavrnitvi zaradi zlorabe pravice tudi ni v povezavi s samo vsebino dela organa, pač pa odločitev temelji na celotnem ravnanju prosilca (in prijavitelja), ki s svojim pošiljanjem sporočil v velikem obsegu, vse z namenom dokazati (ne)kvalitetno delo različnih nadzornih organov, otežuje normalno delo organa na več področjih, vse pa je povezano tudi z dejstvom, da je bil prosilec v preteklosti zaposlen pri organu kot inšpektor z dolgoletnim stažem, zato dobro pozna ustroj in delovanje organa, kar s pridom izkorišča pri naslavljanju svojih sporočil, v katerih ponavlja svoje nezadovoljstvo nad organizacijo dela organa. Organ v izpodbijani odločbi pojasnjuje tudi, da je temeljna naloga organa zagotavljati nadzor na trgu z namenom doseči spoštovanje predpisov, poleg tega pa k temu prispeva tudi preventivno, in sicer z odgovarjanjem na vprašanja posameznikov, podjetij in institucij iz delokroga organa, obveščanjem javnosti o ugotovljenih nepravilnostih ter o posledicah kršitev zakonov in drugih predpisov preko medijev, spletne strani itd. Opravljanje zakonskih nalog in nadzora na področjih iz svoje pristojnosti so torej tiste naloge, zaradi katerih je bil organ ustanovljen, obveščanje prijaviteljev, ki niso stranke postopka, pa je v zakonu določeno zgolj v minimalnem obsegu (da se torej prijavitelja obvesti o sprejetih ukrepih), nikakor pa ni namen, da se inšpektorji vsebinsko poglobljeno posvečajo prijaviteljem. Prijava pomeni zgolj pobudo za nadzor, ki se preuči, in v kolikor iz nje izhajajo kršitve, se le-te tudi preverijo v okviru postopka, nikakor pa ne more prijavitelj biti gospodar inšpekcijskega postopka. Postopke namreč vodijo inšpektorji, ki so pri svojem delu samostojni, vendar vezani na zakon in ustavo, pri čemer bi se s tem, ko bi dopustili usmerjanje postopkov s strani posameznih subjektov, izgubil glavni namen inšpekcijskih postopkov: zakonitost, objektivnost in samostojnost. Iz vsega navedenega je organ zaključil, da je v konkretnem primeru jasno, da namen prosilca v postopku dostopa do informacij javnega značaja (in hkrati prijavitelja v inšpekcijskih postopkih) ni v izvajanju nadzorne funkcije, kot jo prosilcem daje ZDIJZ. Organ ocenjuje, da gre s strani prosilca za namerno prekomerno zasipavanje več organov s številnimi obsežnimi sporočili, tudi iz razloga negativnega mnenja, ki ga ima prosilec kot nekdanji zaposleni do organa in njegovih zaposlenih, vse z namenom dokazovanja prosilčevih stališč o nestrokovnem in neučinkovitem delu organa. V tem smislu ne gre za pošteno uporabo pravic, ki gredo prosilcu po ZDIJZ. Organ v zvezi s tem opozarja na sodbo Upravnega sodišča opr. št. II U 214/2016, s katero je bilo odločeno, da so šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati (npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij in podobno), pri čemer organ meni, da se prej navedena in opisana ravnanja prosilca uvrščajo v kategorijo zahtev, s katerimi škoduje organu. V skladu s 5. členom ZDIJZ se lahko izjemoma zavrne dostop prosilcu, če ta z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. Glavni namen ZDIJZ, kot izhaja iz 2. člena, je torej zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacijo javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Nikakor pa ni namen tega zakona, da se podpirajo ravnanja določenih oseb, ki želijo preko te pravice vplivati na delovanje organa oziroma so podlaga za negativne vrednostne sodbe glede uradnih oseb organa, ki so kot take žaljive in nespoštljive. Iz vseh prosilčevih vloženih prijav in zahtev za dostop do informacij javnega značaja namreč izhaja, da gre za namerno povzročanje nevšečnosti in neprijetnosti organu zaradi negativnega mnenja prosilca o delu organa, ki je povezano tudi z njegovim statusom nekdanjega inšpektorja, pri čemer se prosilec točno zaveda svojega ravnanja, vendar ne namerava odnehati. Upoštevajoč zahteve prosilca, ki jih je organ obravnaval kot funkcionalno celoto, vložene dne 2. 11. 2022 (2x), dne 3. 11. 2022, dne 4. 11. 2022, dne 6. 11. 2022, dne 9. 11. 2022, dne 13. 11. 2022, dne 14. 11. 2022 (2x) ter z dne 15. 11. 2022 ter glede na vse ostale dokumente, naslovljene na organ, je organ zaključil, da prosilec svojih pravic iz naslova dostopa do informacij javnega značaja ne uporablja dobronamerno in skladno z določbami ter namenom ZDIJZ, saj vložene zahteve prekomerno ovirajo in obremenjujejo organ pri delu, hkrati pa so v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja, zato predstavljajo zlorabo pravice po ZDIJZ, prosilec pa s takim ravnanjem, ki je bilo tudi s strani nadzornega organa prepoznano kot zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja (odločbe IP št. 090-32/2021-34, št. 090-36/2021-45, št. 090-213/2022/2, št. 090-169/2022/2 in št. 090-275/2022/4), tudi nadaljuje. Organ ni mogel odločiti drugače, kot da le-te zavrne zaradi zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja.

Z izpodbijanim aktom je organ odločil tudi o zahtevah z dne 26. 10. 2022, z dne 28. 10. 2022 (2x), z dne 2.11. 2022, z dne 2. 11. 2022, z dne 4. 11. 2022 ter z dne 14.11. 2022, ki jih na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgel. Organ je namreč ugotovil, da je bilo o navedenih zahtevah pravnomočno odločeno, in sicer z odločbo št. 090-28/2022-7 z dne 13. 9. 2022, ki je med drugim prestala tudi preizkus pred IP. Slednji je namreč z odločbo št. 090-275/2022/4 z dne 4. 10. 2022 zavrnil pritožbo prosilca zoper citirano odločbo.

Zoper navedeni akt je prosilec dne 19. 12. 2022 ob 01:51 uri vložil pritožbo. V njej izpodbija odločitev organa glede zavrženja vseh njegovih zahtev in dodaja, da so bile po izdani pravnomočni odločbi z dne 13. 9. 2022, na katero se sicer sklicuje organ, podane še dodatne prijave nepravilnost na trgu v teh zadevah z zahtevkom, da se mu na osnovi prvega odstavka 24. člen ZIN na prijave odgovori. Ker na nobeno prijavo, razen avtomatskega odgovora, ni prejel ustreznega odgovora, je bil prisiljen vložiti zahtevek za dostop do informacij javnega značaja (npr. izpise seznamov aktivnosti v zadevi št. 0611-20/2022). Prosilec dodaja, da o zahtevkih, ki so bili izdani po 13. 9. 2022, vključno s konkretnimi v izreku sklepa, še ni bilo v ničemer pravnomočno odločeno. Prav tako opozarja, da ne gre za nobeno »zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja«, na kar se organ sklicuje v svojih zadevnih odločbah. Izpostavi tudi, da se v izpodbijanem aktu ne upošteva neizpodbitnih dejstev in nešteto dokazov, da so vse konkretne prijave nepravilnosti na trgu tudi posledica neučinkovitega in nepravilnega nadzora, še kako opravičene in utemeljene. Dejstvo, da se na zahtevke po odgovoru na prijave na osnovi odločil 24. člena ZIN ne odgovarja in da se zahtevke dostopa do IJZ neutemeljeno zavrača izključno zaradi tega, da se še dodatno ne dokazuje nepravilnosti na trgu, kar je vse posledica neustreznega organiziranja in vodenja nadzornega organa. Namesto nujno potrebnih sprememb in izboljšav za doseganje ciljev v izvajanju poslanstva vodstvo organa po nepotrebnem izgublja čas s pisanjem neutemeljenih odločb o zavračanju zahtevkov po ZDIJZ. S tem se samo povzroča množico dodatnih prijav in sporočil, kot dokazov o neučinkovitosti in ne kakovosti v izvajanju poslanstva nadzornega organa. Prosilec obširno navaja osebno mnenje glede poslanstva nadzornega organa in izpostavlja, da med poskuse, da se opozori na vse nepravilnosti v nadzoru, sodijo tudi zahtevki po ZDIJZ, iz katerih naj bi bilo razvidno vsaj to, kaj se s prijavami sploh dogaja. Meni, da je zavračanje dostopa do informacij javnega značaja neutemeljeno, nesmiselno ter pomeni bežanje od resnice in obračanje pozornosti na vse drugo kot to, da je neurejenost trga tudi in predvsem posledica ustreznega nadzora. Z navedeno pritožbo prosilec izpodbija tudi odločitev organa glede zavrnitve zahtevka z dne 28. 10. 2022 v zadevi……. Dodaja, da gre za povsem neutemeljene odločitve o zavrnitvi zahtevkov, saj bi kakršnakoli zavrnitev dostopa lahko bila samo iz razlogov, da informacija javnega značaja ne nastopa v materializiranih oblikah in v tistih delih, kjer bi se kršilo avtorske pravice, poslovno skrivnost ali pa razkritje osebnih podatkov. Slednje pa v obrazložitvah ni navedeno. Istega dne, torej dne 19. 12. 2022, je prosilec ob 02:21 uri posredoval pritožbo zoper tretjo alinejo prve točke izpodbijane odločbe, ob 09:49 uri posredoval pritožbo zoper prvo alinejo prve točke izpodbijane odločbe, ob 09:50 uri posredoval pritožbo zoper sedmo alinejo prve točke izpodbijane odločbe, ob 09:49 uri posredoval pritožbo zoper četrto alinejo prve točke izpodbijane odločbe, ob 09:50 uri posredoval pritožbo zoper deveto alinejo prve točke izpodbijane odločbe, ob 09:51 uri posredoval pritožbo zoper deseto alinejo prve točke izpodbijane odločbe, ob 10:56 uri posredoval pritožbo zoper osmo alinejo prve točke izpodbijane odločbe ter ob 21:28 uri posredoval pritožbo zoper peto alinejo prve točke izpodbijane odločbe. Vsebina teh pritožb je dokaj podobna, in sicer prosilec navaja, da zavrnitev zahtevka za dostop do informacij javnega značaja ni v ničemer utemeljena in pomeni kratenje pravice do seznanitve s podatki, za katere meni, da ima po ZIN pravico dostopa kot prijavitelj nepravilnosti na trgu in za katere meni, da ima pravico do dostopa do informacij javnega značaja na osnovi zahtevka po ZDIJZ.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijanega akta ni nadomestil z novim ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-38/2022-32 z dne 21. 12. 2022, poslal v odločanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Z izpodbijanim aktom je organ:

- dostop do posamezne dokumentacije zavrnil z obrazložitvijo, da je prosilec zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja ter

- na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgel zahteve prosilca po posredovanju določenih dokumentov, saj je o njih bilo že pravnomočno odločeno.

IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali je bila navedena odločitev organa pravilna, pri čemer v zvezi z institutom zlorabe pravice izpostavlja, da je treba njen obstoj presojati z vidika celostnega ravnanja prosilca, zato je v zvezi z vsemi obravnavanimi zahtevami prosilca presojal, ali je prosilec zahteve pri organu vložil z namenom, ki ga zasleduje ZDIJZ, ali pa pri tem ravnanju prekoračil pravne meje navedene pravice ter jo zlorabil.

ZDIJZ v petek odstavku 5. člena določa, da lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

IP se je do teoretičnega vidika zlorabe pravice v svojih odločbah že večkrat opredelil, ko je presojal odločitve organov oziroma zavezancev[1], zato pravne teorije o pojmu zlorabe pravice na tem mestu ne navaja ponovno. Prav tako se je organ do pojma zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja že podrobneje opredelil tudi v odločbah, ki so bile izdane prosilcu v pritožbenih postopkih v istovrstnih zadevah.[2]

IP poudarja, da se institut zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: zloraba pravice dostopa) po petem odstavku 5. člena ZDIJZ presoja v vsakem posameznem primeru posebej, izhajajoč iz splošnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Ob tem IP še poudarja, da je presoja obstoja zlorabe pravice dostopa institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice dostopa, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice dostopa mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.

IP na podlagi pregleda dokumentov konkretne zadeve ugotavlja, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni kriteriji za zlorabo pravice dostopa, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju te odločbe.

Pri odločanju o zlorabi pravice dostopa je IP upošteval, da je prosilec v konkretnem primeru zahteve vlagal kontinuirano, pri čemer je organ glede nekaterih zahtev v preteklosti že odločil, za nekatere zahteve zakonski rok za odločitev še ni potekel pred vložitvijo nove zahteve, prav tako se zahteve nanašajo na sorodne dokumente (inšpekcijske postopke), zlasti pa je sporen način vlaganja predmetnih zahtev, zato je  IP v tem pritožbenem postopku vse obravnavane zahteve, naštete v uvodu obrazložitve te odločbe, o katerih je organ odločil z izpodbijano odločbo, obravnaval kot funkcionalno celoto. Prosilec je zahteve vlagal v vlogah, s katerimi je podajal tudi analize nepravilnosti in prijave, vključno s slikovnim materialom zaščitne opreme, izražal svoja nestrinjanja s pristopi in delom organa ipd. Po oceni IP je torej treba predmetne zahteve opredeliti v kontekstu posredovanih vlog prosilca.

ZDIJZ kot materialni zakon, ki je podlaga za pravico dostopa do informacij javnega značaja, sam ne določa konkretnih kriterijev oziroma elementov, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec, zato IP pri presoji zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja upošteva kriterije, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, npr.: ponavljajoče se vloge za isto zadevo s pavšalnimi navedbami, očitno nedovoljene in neutemeljene vloge brez možnosti za uspeh, navidezno uveljavljanje pravice preko vlaganja vlog z vsebino, ki pomenijo negativno vrednostno sodbo in žalitve, zasipavanje organa z vlogami, s čimer se ovira učinkovito delo organa na vseh področjih, poseganje v dostojanstvo organa, vlaganje vlog z namenom povzročanja neprijetnosti ali drugih nevšečnosti organu itd..[3]

Upoštevaje navedene kriterije ter navedbe organa in posredovano dokumentacijo IP ugotavlja, da iz načina vlaganja predmetnih zahtev prosilca izhaja njegov namen, da preko postopkov po ZDIJZ izvaja kontrolo dela organa oziroma hoče preko dostopa do informacij javnega značaja doseči, da se organ opredeli do njegovih prijav in analiz ter začne inšpekcijski postopek v konkretnih zadevah. Navedeno pa ni v skladu z namenom ZDIJZ, kot izhaja iz 2. člena ZDIJZ, ki je v tem, da se zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.^[4]

Iz vsebine vlog prosilca, kot jih je posredoval na organ in tudi priložil v pritožbi, izhaja preplet opozoril na nepravilnosti pri posameznih izdelkih iz področja osebne varovalne opreme in prijav za uvedbo inšpekcijskega postopka ter na drugi strani zahtev za dostop do informacij javnega značaja, kot so npr. izpis dokumentov iz posameznih konkretnih inšpekcijskih zadev ali izpis dokumentov, ki naj bi oziroma so nastali na podlagi prijave prosilca. Pri tem prosilec podaja tudi negativno vrednostno sodbo glede dela organa, tako na podlagi njegovih konkretnih prijav, kot tudi na splošno očita neučinkovito delo organa. IP na podlagi pregleda dokumentov konkretne zadeve ugotavlja, da prosilec zahteva dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ, torej do dokumentov iz konkretnih zadev, zgolj in samo z namenom, da bi dokazal neučinkovito delo organa oziroma, da bi dosegel, da bi organ upošteval njegove prijave in uvedel inšpekcijski postopek glede izdelkov, na katere opozarja  prosilec. Navedeno pa ni v skladu z namenom dostopa do informacij javnega značaja, saj ZDIJZ ni orodje za kontrolo dela organa oziroma »prisilo« organa, da začne inšpekcijski postopek v posameznih zadevah. Usmerjanje dela organa je delo glavnega inšpektorja, na kar je opozoril tudi organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe, poleg tega je organ v izpodbijani odločbi podrobneje opisal tudi način dela organa, ki se tiče nadzora na tehničnem področju. Ker zahteve prosilca za dostop do informacij javnega značaja niso v skladu z namenom po ZDIJZ, IP ugotavlja, da gre za zlorabo pravice dostopa.

Dalje IP ugotavlja, da ne glede na to, da število zahtev po ZDIJZ sicer ni omejeno, v obravnavanem primeru število in obsežnost vlog,^[5] iz katerih izhajajo med drugim tudi zahteve za dostop do informacij javnega značaja, prekomerno obremenjujejo organ. Kot izhaja iz posredovane dokumentacije, je prosilec organu poslal veliko število sporočil, med katerimi je večina precej obsežnih, s priloženimi analizami, dopolnjena z novimi proizvodi ali dodatnimi nepravilnostmi. Poleg analiz z nepravilnostmi v sporočilih, je prosilec zastavljal vprašanja in v besedilu podajal tudi zahteve za dostop do informacij javnega značaja. V posameznih sporočilih se tako prepletajo različni zahtevki, tudi zahteve po ZDIJZ. Razumsko torej ni mogoče pričakovati, da bo organ uspel v zakonskem roku odločiti o tolikšnem številu obsežnih zahtev z različno vsebino. Takšnega pričakovanja zato tudi ni mogel imeti prosilec in ga po presoji IP tudi ni imel. Kljub temu pa to še ne pomeni, da organ ne dela oziroma, da je njegovo delo neučinkovito in nestrokovno, prav to pa hoče po mnenju organa, čemur pritrjuje tudi IP, prosilec preko zahtev za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ dokazati. IP v zvezi z navedenim ponovno opozarja, da tako v konkretnem primeru ne gre za pošteno uporabo pravice prosilca po ZDIJZ, zaradi česar šteje, da je prosilec zlorabil pravico dostopa in da je potrebno njegove zahteve iz tega razloga zavrniti, kot to določa peti odstavek 5. člena ZDIJZ. Po oceni IP tudi ni dvoma, da takšen način vlaganja zahtev s strani prosilca organu nedvomno otežuje oziroma onemogoča tudi ravnanje v skladu z načelom ekonomičnosti postopka (14. člen ZUP).

IP se strinja z organom, da je namen prosilca povsem drug, kot ga zasleduje ZDIJZ, in sicer je njegov namen ta, da dokaže nesposobnost oziroma nestrokovnost organa, kar organu v svojih vlogah neprestano tudi očita ter hoče preko postopkov po ZDIJZ doseči, da se organ opredeli do njegovih prijav in analiz oziroma da uvede inšpekcijske postopke. Določbe ZDIJZ pa temu niso namenjene, zato IP ugotavlja, da pri zahtevah prosilca za posredovanje informacij javnega značaja, ne gre za pošteno uporabo pravic dostopa do informacij javnega značaja. Nedvomno ima vsakdo pravico zahtevati dostop do informacij javnega značaja, vendar ne na način, kot je opisan v konkretnem primeru, torej da hoče preko dostopa po ZDIJZ doseči, da organ njegove prijave in opozorila na nepravilnosti obravnava in da preko zahtevanih informacij javnega značaja dokazuje neučinkovito delo organa. IP ob tem poudarja, da pravica dostopa do informacij javnega značaja ni priznana izključno v interesu prosilca, temveč tudi v interesu družbe, ki je v tem, da se v čim večji meri omogoči izvrševanje demokratične funkcije in funkcije nadzora obravnavane pravice, vendar nikakor ne na način, ki prekomerno ovira celotno delo organa ter uradne osebe in organ žali in s tem posega v njihovo dostojanstvo.^[6]

IP po preučitvi celotne zadeve zaključuje, da je v obravnavanem primeru mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavanih zahtev prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja, s čimer je podana zloraba pravice po petem odstavku 5. člena ZDIJZ.

Ob navedenem pa IP ponovno izpostavlja dejstvo nepreglednih in obsežnih vlog prosilca, saj le-ta s posamezno vlogo hkrati podaja svoje nestrinjanje z delom organa, izpostavlja svoje ugotovitve, se pritožuje zoper posamezne odločitve organa ter vlaga oziroma ponavlja svoje prijave. Vlogam pripenja tudi predhodne vloge in slikovno gradivo. IP tako pritrjuje ugotovitvam organa, da so vloge prosilca nepregledne in tudi izjemno obsežne. Tudi predmetno pritožbo je prosilec dopolnjeval ter prilagal prejšnja sporočila. IP pa v zvezi s svojo odločitvijo izpostavlja še dejstvo, da se ravnanje prosilca ponavlja, čeprav sta tako organ, kot tudi IP v svojih predhodnih odločbah prepoznala takšno ravnanje prosilca kot zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja.

Pravilna pa je bila tudi odločitev organa glede uporabe 129. člena ZUP v konkretnem primeru. IP je namreč na podlagi pregleda spisovne dokumentacije zadeve ugotovil, da je organ pravilno ugotovil, da je bilo o šestih zahtevah že pravnomočno odločeno.

Glede zahteve prosilca z dne 26. 10. 2022 za dostop do dokumenta, ki je nastal pri (po) prejemu prosilčeve prijave v zvezi s spletno trgovino ……, zahteve z dne 28. 10. 2022 za posredovanje dokumentov, ki so nastali ob posredovanju vseh prosilčevih sporočil v zadevi ……, zahteve z dne 28. 10. 2022 za posredovanje izpisa seznama aktivnosti v IS TIRS v zadevi št. 0611-20/2022, zahteve z dne 2. 11. 2022 za posredovanje seznama dokumentov, ki so nastali na osnovi prosilčevih prijav nepravilnosti na trgu pri prodaji zaščitnih mask na ……. zahteve z dne 4. 11. 2022 za posredovanje izpisa seznama dokumentov v zadevi št. 0611-20/2022 in zahteve z dne 14. 11. 2022 za posredovanje izpisa seznama aktivnosti v zadevi št. 0611-20/2022, IP ugotavlja, da je o teh zahtevah organ že odločil z odločbo št. 090-26/2022-18 z dne 9. 8. 2022 in odločbo št. 090-28/2022-7 z dne 13. 9. 2022. Zoper obe citirani odločbi, s katerima je bil dostop zavrnjen iz razloga zlorabe pravice, je prosilec vložil pritožbo. Z odločbo št. 090-269/2022/2 z dne 21. 9. 2022 je IP kot neutemeljeno zavrnil pritožbo prosilca zoper odločbo št. 090-26/2022-18 z dne 9. 8. 2022, z odločbo št. 090-275/2022/4 z dne 4. 10. 2022 pa iz istega razloga tudi pritožbo zoper odločbo št. 090-28/2022-7 z dne 13. 9. 2022. Obe odločbi IP sta pravnomočni.

ZUP v četrti točki prvega odstavka 129. člena določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno, pa je stranka pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti, enako pa ravna, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. IP na podlagi pregleda dokumentov konkretne zadeve in vpogleda v pritožbeni zadevi št. 090-269/2022 in št. 090-275/2022 ugotavlja, da prosilec vlaga ponavljajoče se identične zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Kot je že ugotovil organ in čemur pritrjuje IP, je organ o obravnavanih zahtevah že pravnomočno odločil, pri čemer je navedene zahteve zavrnil, dejanska stanja ali pravne podlage, na katere se opirajo zahtevki, pa se niso spremenili. Prosilec sicer v pritožbi navaja, da o zahtevah, ki so bile izdane po 13. 9. 2022 (tj. po datumu izdaje odločbe organa, s katero je že pravnomočno odločil o zahtevah), še ni bilo odločeno, vendar IP pojasnjuje, da gre za vsebinsko enake zahteve, ki so bile že pravnomočno zavrnjene, pri čemer pa se dejansko stanje in pravna podlaga nista spremenili, saj gre za identične zahteve po ZDIJZ glede seznamov aktivnosti v določenih inšpekcijskih zadevah. Iz navedenega razloga so tako podane okoliščine, zaradi katerih je potrebno zahtevo prosilca zavreči.

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag IP zaključuje, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo in sklep ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Glej npr. odločbe IP št. 090-21/2015/, št. 090-157/2015, št. 090-254/2015, št. 090-19/2016, št. 090-211/2016, št. 090-55/2017, št. 090-215/2018, št. 090-146/2019/3, št. 090-239/2019/6.

[2] Glej npr. odločbe IP št. 090-336/2021/2, št. 090-75/2022/3, št. 090-213/2022/2, št. 090-269/2022/2, 090-275/2022.

[3] Navedeni kriteriji izhajajo iz sodne prakse, ki je našteta že v odločbah IP, ki so bile v pritožbenih postopkih izdane prosilcu v istovrstnih zadevah; glej npr. odločbe IP št. 090-336/2021/2, št. 090-75/2022/3, št. 090-213/2022/2, št. 090-269/2022/2, št. 090-275/2022.

[4] Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 4. členu ZDIJZ.

[5] Kot navaja organ v izpodbijanem aktu je v obdobju od 1. 1. 2021 do 17. 9. 2022 (datum izdaje te odločbe) od prosilca prejel 135 zahtev za dostop do informacij javnega značaja oziroma 19 novih zahtev odd ne 13. 9. 2022, ko mu je bila izdana zadnja zavrnilna odločba., Organ sicer na leto povprečno prejme od 25 do 30 vseh zahtev po ZDIJZ.  V sistemu IS TIRS je od 1. 2. 2020 do 8. 8. 2022 evidentiranih skupaj 1604 dokumentov, ki so bili prejeti z elektronskega naslova prosilca. Prosilec na isti dan pošlje več dokumentov oz. Jih pošilja vsak dan, več zaporednih dni skupaj.

[6] Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v sodbi št. U 12/2008, z dne 30. 6. 2009, navedlo, da je žalitev organa ali uradne osebe treba pojmovati kot poseg v dostojanstvo organa (v njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti). Ob tem pa IP izpostavlja tudi upravno sodno prakso, npr. sodbo II U 214/2016 (tč. 21 obrazložitve), iz katere izhaja, citirano: »Na obstoj zlorabe pravice se sklepa na podlagi ravnanj prosilca, med katera sodi po presoji sodišča tudi šikaniranje, ki ga določba petega odstavka 5. člena ZDIJZ posebej omenja. Šikanozne so namreč tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja. Zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja to iz sodne prakse.«.