prosilec - Tržni inšpektorat RS

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih podatkov v 9 zahtevah prosilca v obdobju med 4. 4. 2022 in 3. 5. 2022, in sicer na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku odločitvi organa sledil, saj je po preučitvi celotne zadeve zaključil, da je v obravnavanem primeru mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavanih zahtev prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja. IP je torej sledil ugotovitvam organa v izpodbijani odločbi, da je prosilec s svojim ravnanjem očitno prestopil meje pravice dostopa do informacije javnega značaja, s čimer je podana zloraba pravice po petem odstavku 5. člena ZDIJZ. Ob tem je IP izpostavil med drugim dejstvo nepreglednih in obsežnih vlog prosilca, saj le-ta s posamezno vlogo hkrati podaja svoje nestrinjanje z delom organa, izpostavlja svoje ugotovitve, se pritožuje zoper posamezne odločitve organa ter vlaga oziroma ponavlja svoje prijave. Vlogam pripenja tudi predhodne vloge in slikovno gradivo. IP je torej pritrdil ugotovitvam organa, da so vloge prosilca nepregledne in obsežne. Tudi predmetno pritožbo je prosilec dopolnjeval ter prilagal svoje analize. IP pa je v zvezi s svojo odločitvijo izpostavil še dejstvo, da se ravnanje prosilca ponavlja, čeprav sta tako organ kot tudi IP v svojih predhodnih odločbah prepoznala takšno ravnanje prosilca kot zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Upoštevaje navedeno je IP pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-213/2022/2
Datum: 1. 9. 2022

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 26. 6. 2022, zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-17/2022-18 z dne 30. 5. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.    Pritožba prosilca z dne 26. 6. 2022 zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije št. 090-17/2022-18 z dne 30. 5. 2022, se zavrne.

2.    Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilec je s posameznimi zahtevami od organa zahteval dostop do naslednjih informacij javnega značaja:
-    do seznama vseh vhodnih in izhodnih dokumentov ter vseh izvedenih aktivnosti organa v njegovih zadevah, ki so povezane z vsemi prijavami prosilca v zadevi interdiskont.si (zahteva z dne 4. 4. 2022);
-    do podatkov, ki bodo dali odgovor na nedvoumno vprašanje javnosti: »Ali je bila zaščitna oprema, ki se je s Sklepom Vlade RS št. 30400-2/2021/3 z dne 4. 11. 2021 sprostila za uporabo iz blagovnih rezerv, skladna z veljavno zakonodajo za tovrstne proizvode?« (zahteva z dne 11. 4. 2022);
-    do dokumentacije, ki je nastala pri organu in pri vseh drugih tangiranih inštitucijah glede na vse podane prijave v zvezi zadeve Interdiskont od 25. 2. 2021 dalje, pri čemer naj se dokumentacija posreduje v dveh stopnjah, najprej kot izpis seznama vseh dokumentov (in aktivnosti) iz informacijskega sistema organa (zahteva dne 17. 4. 2022);
-    do dokumentacije v čitljivi obliki v zvezi z nadzorom skladnosti maske COUVONDA ET30000 pri subjektu SANITEL d.o.o., Logatec, pri čemer se dodatno se zahteva dokument pod zap. št. 1 - zapisnik, uradni zaznamek št. 0610-7328/2021-5- 27008 z dne 13. 4. 2021, skupaj z vsemi pridobljenimi in kontroliranimi dokumenti in oceno tveganja, na osnovi katere se ni sprejela odločitev o preskušanju odvzetega vzorca zadevne pol obrazne maske, pa tudi predložitev vseh dokumentov, na osnovi katerih se je uvozniku Manal d.o.o. 18. 2. 2021 sprostilo maske COUVONDA ET30000 v prosti promet (zahteva z dne 18. 4. 2022);
-    do dokumentov št. 17 in 19 iz zadeve št. 0610-139902021, vseh dokumentov, označenih z »nina«, dokumenta št. 14 iz zadeve št. 0610-4475/2021 in št. 1 iz zadeve št. 7100-416/2022 (zahteva z dne 22. 4. 2022);
-    do seznama aktivnosti, ki so bile izvedene v zadevi dewalt.si (zahteva z dne 26. 4. 2022);
-    do izvedenih aktivnosti organa glede na podane prijave v zadevi DM (zadeva z dne 28. 4. 2022);
-    do dokumentov, ki so nastali pri organu v zvezi z vsemi prijavami v zadevi SVET-SVETIL.si, za začetek naj se posreduje e-izpis vseh aktivnosti iz sistema IS TIRS (zahteva z dne 3. 5. 2022), in
-    do seznama aktivnosti, ki so bile izvedene s strani organa v zvezi s spletnima stranema ceneje.si in medvedkiigrace.si (zahteva z dne 3. 5. 2022).

Organ je o zahtevah prosilca odločil z odločbo št. 090-17/2022-18 z dne 30. 5. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahteve prosilca iz razloga zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja v celoti zavrnil. Uvodoma je organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe povzel zahteve prosilca ter navedel, da gre v konkretnem postopku za zahteve za dostop do informacij javnega značaja, zato je zadevo obravnaval po ZDIJZ, in ker gre za več funkcionalno povezanih zahtev, je vse zahteve obravnaval v okviru enega postopka. Nadalje je navedel, da je organ pri presoji zahteve preko evidence IS TIRS opravil vpogled v vse obstoječe dokumente, ki so nastali na podlagi prosilčevih sporočil, naslovljenih na organ. Prosilec je pred pričetkom tega postopka v letih 2021 in 2022 na organ naslovil večje število zahtev za dostop do informacij javnega značaja, o katerih je organ odločil v okviru 19 zadev. Še posebej je bil opravljen vpogled v zadeve št. 090-27/2021, št. 090-32/2021 in št. 090-36/2021, v katerih so bile izdane zavrnilne odločbe št. 090-27/2021-9 z dne 30. 7. 2021, št. 090-32/2021-34 in št. 090-36/2021-45 z dne 28. 1. 2022 zaradi zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. V preostalih prej naštetih zadevah pa je organ odločil vsebinsko in prosilcu v primerih, ko je razpolagal z dokumentacijo, le-to tudi posredoval. Ugotovil je, da prosilec s svojimi zahtevki prekomerno obremenjuje organ, izvršuje pravico iz ZDIJZ na nedostojen način in ne uresničuje namena ZDIJZ, ki je v izvajanju nadzorne funkcije javnosti. Organ je na tem mestu poudaril, da v obravnavanem primeru nikakor ne gre za to, da bi se želel izogibati posredovanju informacij javnega značaja, pač pa prosilec ponovno, kot je že trikrat odločil organ in v dveh primerih tudi potrdil IP, izvršuje svojo pravico v nasprotju z določbami ZDIJZ. V zvezi z nekaterimi zahtevami, ki se obravnavajo v tem postopku, pa je organ ugotovil, da je bilo s strani organa o njih že odločeno z odločbo št. 090-36/2021-45 (glede zadeve Interdiskont d.o.o., poleg navedenega se pri organu še vodi postopek dostopa do informacij javnega značaja na podlagi zahteve istega prosilca za isti subjekt (št. 090-3/2022), in sicer glede zapisnika v zadevi št. 0610-2388/2022, ki ni bil predmet prejšnjih zahtev. Ob tem je organ še dodal, da je prosilec na organ naslovil še dve dodatni zahtevi v zvezi s subjektom Interdiskont, in sicer za dostop do seznama vseh vhodnih in izhodnih dokumentov ter vseh izvedenih aktivnosti organa v njegovih zadevah, ki so povezane z vsemi prijavami prosilca v zadevi interdiskont.si, 17. 4. 2022 pa za razkritje vse dokumentacije, ki je nastala pri organu in pri vseh drugih tangiranih inštitucijah glede na vse podane prijave v vezi zadeve Interdiskont od 25. 2. 2021 dalje. Tudi dostop do dokumentov v povezavi z zadevama Sanitel in Actinia Medico d.o.o. je bil prosilcu že zavrnjen z odločbo št. 090-36/2021-45. Prosilec je torej v zvezi z zadevo Interdiskont d.o.o. in ostalimi potem, ko so mu bili dostopi do istih dokumentov že zavrnjeni zaradi zlorabe pravice, na organ ponovno naslovil zahtevo za iste dokumente, do katerih mu je bil dostop že pravnomočno zavrnjen, pri čemer je zahteval najprej izpis (popis dokumentov v posamezni zadevi) iz sistema, nato pa še posamezne dokumente. Nadalje je organ navedel, da prosilec od leta 2020 organ sistematično zasipa z elektronskimi sporočili, v katerih opozarja na nepravilnosti večinoma pri osebni varovalni opremi. Prav tako je na organ v tem obdobju posredoval večje število zahtev za dostop do informacij javnega značaja, ki jih je organ najprej obravnaval vsebinsko, nato pa zaradi zlorabe pravice več njegovih zahtev zavrnil z odločbami št. 090-27/2021-9 z dne 30. 7. 2021, št. 090-32/2021-34 in št. 090-36/2021-45 z dne 28. 1. 2022. Vse tri odločbe so pravnomočne, zadnji dve sta bili tudi predmet presoje v pritožbenem postopku pri IP. Po vročitvi odločitve IP, s katero je le-ta zavrnil pritožbo prosilca zoper odločbo št. 090-36/2021-45 z dne 28. 1. 2022 (organu je bila vročena 23. 3. 2022), je prosilec za kratek čas prenehal z vlaganjem zahtev za dostop do informacij javnega značaja na način, da je praktično v vsakem elektronskem sporočilu, naslovljenem na organ, podal tudi zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, vendar je zahteval le odgovor na prijavo. Ne glede na to je v nadaljevanju prosilec, poleg dajanja prijav z zahtevo po odgovoru, vložil pri organu posamezne zahteve za dostop do informacij javnega značaja, ki jih je organ obravnaval vsebinsko, ter v celoti ali delno (izjeme iz naslova osebnih podatkov in poslovne skrivnosti) ugodil prosilčevi zahtevam. Organ je s strani prosilca ponovno prejel zahtevo 31. 1. 2022 v zvezi z zadevo Interdiskont d.o.o., in ker se je zahteva nanašala na dokumente, o katerih organ na podlagi zahtev prosilca še ni odločal, je o zahtevi odločal vsebinsko ter prosilcu omogočil dostop z odločbo št. 090-3/2022-6. Ponovno zahtevo s strani prosilca je organ prejel 2. 2. 2022 in jo vsebinsko obravnaval v zadevi št. 090-6/2022 ter prosilcu ugodil v celoti. Nadaljnjo zahtevo je prejel 28. 2. 2022 in jo obravnaval v okviru zadeve št. 090-7/2022-7, v okviru katere je bilo prosilcu delno ugodeno zaradi varstva osebnih podatkov in poslovne skrivnosti. V zadevi št. 090-12/2022 so bile prosilcu zahtevane informacije posredovane dvakrat, in sicer v celoti na podlagi zahtev z dne 20. 3. 2022 in 29. 3. 2022, s tem da je prosilec najprej zahteval popis posamezne zadeve, nato pa posamezne dokumente. Na podlagi vloge z dne 17. 3. 2022 (Zavod za blagovne rezerve) je organ prav tako posredoval prosilcu želeno dokumentacijo, s katero pa ni bil zadovoljen in je ponovno podal isto zahtevo 11. 4. 2022, ki se obravnava v okviru te zadeve (090-17/2022). Prosilec je 4. 4. 2022 podal zahtevo v zvezi z družbo Actinia medico in lekarna IG, pri čemer so bili prosilcu v celoti posredovani zahtevani dokumenti. Po omenjenih zahtevah je organ prejel še vse zahteve, naštete v prvem odstavku obrazložitve odločbe. Prosilec je spremenil svoj način podajanja zahtev, in sicer je od organa praviloma najprej zahteval popis zadeve iz sistema IS TIRS, po prejemu popisa spisa pa je podal zahtevo oziroma je imel namen podati zahtevo še za posamezne dokumente. Kot navedeno že predhodno, je organ posamezne zahteve prosilca, po tem ko je prenehal z večjim vlaganjem zahtev, obravnaval vsebinsko in prosilcu dokumentacijo posredoval (večinoma je šlo za popise zadev), kar je prosilca po mnenju organa opogumilo in je ponovno pričel s številčnejšim vlaganjem zahtev za dostop do dokumentov, tudi do takšnih, do katerih mu je bil dostop že zavrnjen. Iz tega sledi, da je prosilec do istih informacij, ki jih je zahteval že prej in do katerih mu je bil dostop zavrnjen, želel priti po drugi poti. S postopkovnega vidika, kadar se vlaga več zahtev za dostop do posameznega dokumenta iz ene zadeve, to tudi pomeni, da mora organ vsakič, ko prejme zahtevo za drug dokument (npr. v zadevi Interdiskont d.o.o.) v postopek kot stranskega udeleženca pritegniti družbo, na katero se dokument nanaša, kar pomeni, da mora organ za vsak dokument posebej seznanjati družbo, na katero se zahteva nanaša (morebitnega stranskega udeleženca) in mu dati možnost, da se izjasni, kateri podatki štejejo za poslovno skrivnost, kar je obremenjujoče tako za organ kot za stranskega udeleženca ter moti njun delovni proces bolj kot pri običajnih zadevah, ko se obravnava zadeva v celoti. Organ je ocenil, da prosilec tako postopa deloma iz prepričanja o slabem delu organa deloma pa tudi iz gole nagajivosti, s čimer želi širšemu krogu prejemnikov njegovih sporočil dokazati svoje prepričanje o neučinkovitem, neustrezno organiziranem nadzoru. V obdobju od 1. 1. 2021 do 28. 1. 2022 (ko je organ izdal odločbo št. 090-36/2021-45) je prosilec naslovil na organ 79 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, po tem datumu in do dneva izdaje izpodbijane odločbe pa še dodatnih 15, skupaj torej 94 zahtev. Od zadnjih 15 zahtev jih je organ 6 obravnaval vsebinsko, preostalih 9 pa je predmet izdane odločbe. V sistemu IS TIRS je za obdobje od 28. 1. 2022, ko je bila prosilcu izdana zadnja zavrnilna odločba št. 090-36/2021-45 do 26. 5. 2022, zavedenih 286 vhodnih dokumentov, ki so na organ prispeli z elektronskega naslova prosilca in 44 izhodnih dokumentov (vključno z odločbami, sklepi in odgovori prijavitelju). Nadalje je organ navedel, da prosilec že daljše časovno obdobje od februarja 2020 organu posreduje prijave, analize, razmišljanja, tako, da je od 1. 2. 2020 do 27. 5. 2022 v sistemu evidentiranih 1433 dokumentov, prejetih z elektronskega naslova prosilca. Različna sporočila prosilec naslavlja na organ že od februarja 2020, pri čemer vedno znova izpostavlja nezadovoljstvo z opravljenim nadzorom predvsem na področju zaščitne opreme. Prosilec sporočila pošilja tudi številnim drugim naslovnikom, za katere meni, da so pristojni za vsebinsko obravnavo njegovih sporočil, pri čemer ne gre zgolj za veliko število sporočil, pač pa so le-ta tudi obsežna, s priloženimi analizami, ki jih prosilec sproti dopolnjuje z novimi proizvodi ali dodatnimi nepravilnostmi, poleg tega pa zastavlja tudi vprašanja, zahteva odgovore na prijave in hkrati vlaga zahteve za dostop do informacij javnega značaja. V sporočilih vedno znova izraža nestrinjanje z vodenjem postopkov in z ugotovitvami. Posamezno sporočilo tako predstavlja preplet različnih vlog oziroma zahtevkov. Število zahtev z zakonom res ni omejeno, vendar pa v konkretnem primeru ne gre za običajno ravnanje prosilca po ZDIJZ, saj je prosilec sam vložil pri organu v enem letu skoraj dvakrat toliko zahtev, kot jih je organ dotlej povprečno rešil v posameznem letu, v letu 2022 pa do dneva izdaje odločbe pol toliko. Glede na način vlaganja zahtev s strani prosilca, ima organ ogromno dela že s samim razporejanjem in knjiženjem vlog, ki pa jih je potrebno potem tudi vsebinsko obravnavati, kar organ tudi izvršuje. Že samo za to, da se naslovnik seznani z vsebino dokumentov, je potrebno veliko časa, še posebej, ker so sporočilom priložene obširne analize, poleg tega se z vsebino posameznega sporočila pri organu ukvarja več oseb, saj gre, kot rečeno, za preplet različnih zahtevkov, za obravnavo katerih so pri organu zadolžene različne osebe. Prosilec v svojih sporočilih naslavlja različne naslovnike, njegova sporočila pa poleg novega besedila in novih dejstev, obsegajo še vsa predhodno poslana sporočila, zato so sporočila obsežna in nepregledna (eno od sporočil, ki ga je prosilec naslovil na organ (dokument št. 0611-618/2020-219 z dne 30. 8. 2021 ima tako kar 655 strani in še dodatno 26 strani prilog), poleg tega pa v takih sporočilih postavi še zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki je poseben postopek in se zato vodi posebej. Prosilčeva sporočila se zato v skladu z Uredbo o upravnem poslovanju knjižijo v različne zadeve, vsak zaposleni pa obravnava svoj del sporočila, kar pomeni, da se delo podvaja, zadeve se knjižijo tako na območnih enotah kot tudi na sedežu, kar pomeni, da ima dodatno delo glavna pisarna na sedežu in na območni enoti. Poleg tega eno sporočilo vsebinsko obravnava več javnih uslužbencev (npr. en inšpektor vodi postopek, en obravnava druge, en pa ZDIJZ), saj so naloge na organu porazdeljene tako, da ni mogoče, da bi sporočila s takšno vsebino obravnavala zgolj ena oseba in je zaradi tega skoraj nemogoče zagotavljati sledljivost. Že v odločbah št. 090-27/2021-9 z dne 30. 7. 2021, št. 090-32/2021-34 z dne 30. 9. 2021 in št. 090-36/2021-45 z dne 28. 1. 2022 je organ ugotavljal, da prosilec pošilja vedno nova sporočila na različne organe, pri tem pa organe ne samo opozarja na nepravilnosti, ampak tudi daje predloge in usmeritve, na kakšen način in kaj naj inšpektorji preverjajo, da bo nadzor po njegovih merilih učinkovit (npr. dokument št. 0611-2425/2020-35). Potem, ko je bila prosilcu s strani organa izdana in vročena odločba št. 090-32/2021-34, je pošiljanje sporočil še okrepil, saj je organu v dnevih po vročitvi prej navedene odločbe, poslal vsak dan po eno ali dve novi zahtevi. Pri tem, ne le, da je zahteval dostop do informacij javnega značaja, pač pa tudi odgovor na prijavo, kar spet predstavlja dvojno delo organa (inšpektor v okviru inšpekcijskega postopka odgovori prijavitelju, na sedežu organa pa se v o isti zadevi odloča kot o pravici do dostopa informacij javnega značaja). Čeprav je bilo prosilcu že v predhodnih zadevah pojasnjeno, da mora organ pri obravnavi zahtev po ZDIJZ upoštevati postopkovna pravila samega ZDIJZ kot tudi ZUP, prosilec v svojem sporočilu navaja (dokument št. 090-36/2021-29), citirano: »Prosim, da se v izogib stroškov »v breme davkoplačevalcev« odločb o zavrnitvi zahtev kot IJZ (s »pojasnjevanjem« znanih in tako ali drugače zapisanih dejstev) več ne posreduje, povsem sprejemljiv je e-odziv.«. Organ je ob tem pripomnil, da je prosilec v zvezi z nekaterimi zahtevami (npr. z dne 11. 11. 2021) že prejel odgovor (prijavitelju) s strani inšpektorja, ki je konkreten postopek. Ni nepomembno dejstvo, da je prosilec več kot dve leti opozarjal na nepravilnosti na trgu osebne varovalne opreme in druge zaščitne opreme, ki je bila zaradi epidemiološke situacije dejansko prioriteta nadzora pristojnih organov, saj je bilo s strani države za vse državljane v različnih situacijah zapovedano obvezno nošenje mask, pri čemer je zatrjeval, da je njegov cilj urejenost trga na tem področju. Ko nošenje mask ni bilo več predpisano, od 13. 4. 2022, pa je prosilec svojo pozornost preusmeril tudi na druge proizvode, iz vsebine sporočil pa izhaja njegov namen dokazati neučinkovitost dela organa. Začel je namreč opozarjati na obvestila o nevarnih proizvodih iz sistema Rapex, ki jih sicer prejemajo tudi vsi nadzorni organi. Od 6. 4. 2022 do 23. 5. 2022 je v zvezi s tem naslovil na organ 11 sporočil. Poleg tega pa pošilja prijave tudi za veliko drugih proizvodov (npr. Huawei - ponaredek adapterja 0611-836/2022, Električni skiro 0611-776/2022 - 4). Po oceni organa vse to spet kaže na to, da želi prosilec, kot ugotovljeno že v odločbah organa št. 090-27/2021-9 z dne 30. 7. 2021, št. 090-32/2021-34 in št. 090-36/2021-45 z dne 28. 1. 2022, usmerjati organ glede časovnega in strokovnega okvira obravnave posameznih zadev. Prosilec je ves čas dokazoval, da je nadzor organa na področju osebne varovalne opreme in ostale zaščitne opreme, ki se je pojavila na trgu, neustrezen in neučinkovit. Zatrjuje, da ga organ s svojim ravnanjem sam prisiljuje k vsakodnevnemu pošiljanju sporočil (npr. sporočilo z dne 26. 4. 2022: »Spoštovani, prisiljen sem nadaljevati z opozorili na neurejenost trga z zaščitno opremo kot posledico neustreznega nadzora.« - dokument št. 090-17/2022 -12). Ta in še nekateri drugi v odločbi izpostavljeni primeri po mnenju organa kažejo na dejstvo, da prosilec ne vlaga zahtev za dostop z namenom izvrševanja ZDIJZ, pač pa zgolj z namenom oteževati delo organa in dokazovati svoje prepričanje, da organ ne dela dobro in strokovno. Nadalje je organ navedel, da je v preteklih letih povprečno na leto prejel med 25 in 30 zahtev za dostop do informacij javnega značaja s strani različnih prosilcev, kar je glede na število postopkov, ki jih vodi na letni ravni, relativno majhna številka. Dokaj nizko število zahtev za dostop je tudi rezultat odprtosti in transparentnosti delovanja organa, saj organ obvešča javnost o svojih ugotovitvah po ustaljenih poteh (spletna stran, mediji, odgovori na vprašanja, ipd.), prijavitelje pa na njihovo željo tudi obvešča o svojih ugotovitvah in ukrepih, poleg tega pa odgovarja na številna prejeta vprašanja iz svojega delokroga. Obe osebi, ki sta pooblaščeni za vodenje postopkov, sta inšpektorici, ki poleg svojega inšpektorskega dela vodita še postopke v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja. Vsa leta sta brez težav obvladovali pripad zadev po ZDIJZ, četudi so bile nekatere zelo obsežne. Prosilec praviloma ni (bil) zadovoljen s posredovano dokumentacijo, saj je v nekaterih primerih podal dopolnitev zahteve, v večini primerov pa na podlagi prejete dokumentacije posreduje dodatne prijave, analize, ugotovitve. Vsak odgovor, ki ga prosilec prejme s strani organa, je s strani prosilca pospremljen z nasprotnim odgovorom (tudi če gre za pohvalo), novimi prijavam, novimi zahtevami po odgovoru ali zahtevami za informacije javnega značaja, iz česar je mogoče izluščiti, da je vsakršno odzivanje organa na prejeta sporočila prosilca kontraproduktivno, saj vsak posredovan odgovor ali informacija javnega značaja s strani organa izzove še več novih sporočil. Obseg sporočil, ki jih naslavlja prosilec, je postal neobvladljiv za obravnavo s strani zaposlenih, saj se več zaposlenih ukvarja zgolj z obravnavo prosilčevih sporočil, bodisi, da se opravlja nadzor, posreduje odgovore v zvezi s prijavo, pripravlja poročila o delu drugim organom ali odloča o zahtevah za dostop do informacij javnega značaja. Da obseg sporočil ni več obvladljiv, ni samo stališče organa, pač pa to izhaja npr. tudi iz elektronskega sporočil Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (dokument št. 090-32/2021-5). V omenjenem postopku po navedbah organa nikakor ne gre za to, da bi imel organ kakršne koli zadržke pri seznanjanju javnosti z informacijami javnega značaja, vendar pa ni mogoče podpirati zahtev za dostop do informacij javnega značaja, ki ne sledijo namenu in osnovnemu pomenu te pravice. Organ je imel v letu 2021 zaposlenih 99 inšpektorjev, inšpektorat pa je pristojen za nadzor več kot 200 predpisov iz različnih področij dela, med drugim tudi za področje osebne varovalne opreme, zaščitno opremo na splošno, kot se je na trgu začela pojavljati ob razglasitvi epidemije, pa lahko nadzira še po drugih predpisih. Organ skladno s svojimi prioritetami, ne glede na prijave, ki jih vlaga prosilec, opravlja in bi tudi brez prijav prosilca opravljal nadzore na tem področju, vendar pa, tudi če gre za prioritetna področja, ni mogoče spregledati, da je organ samostojen subjekt, ki mora delovati skladno z zakonodajo in svojo strategijo in nikakor ne more svojega dela, ravnanja in odločitev podrejati posameznikom, ki menijo, da določeno področje poznajo tako dobro, da lahko sami »nadzirajo« to področje in želijo organ prisiliti, da sledi njihovim »ugotovitvam« s tem, da neprestano pošiljajo ogromne količine gradiva in pritiskajo na organ z grožnjami po prijavi višjim inštancam. Če bi organ pristal na takšno ravnanje, bi v končni fazi pristal na to, da mu lahko kdor koli »s ceste« daje navodila, kdaj, kako in na kakšen način naj ravna (npr. navedbe prosilca v dokumentu št. 090-36/2021-13). Ob tem je organ navedel še, da vse pobude, ki jih prejme, obravnava skladno z zakonodajo, in poudaril, da pobude lahko predstavljajo le podlago za nadzor ali za izboljšavo dela, nikakor pa ne morejo pobudniki pričakovati ali celo zahtevati, da bodo lahko usmerjali in vodili delo organa v skladu s svojimi pričakovanji. Tako veliko število sporočil, sploh glede na vsebino, otežuje delo organa, kot je začrtano z letnim planom in situacijo na trgu, ki se ji organ sproti prilagaja, poleg tega pa obravnava še prejete prijave, ki jih glede na raznolikost predpisov, tudi ni malo (npr. v letu v letu 2021 je bilo 6649 prijav oziroma 26 prijav vsak delovni dan). S predhodnimi odločbami, s katerimi je bil prosilcu dostop zavrnjen, je bilo ugotovljeno, da prosilec želi usmerjati delo inšpektorjev in neprestano izkazuje dvom v strokovnost dela. To izhaja npr. iz dokumenta št. 0611-618/2021-93, kjer je zaradi odgovora, s katerim ni bil zadovoljen, postavil rok za nedvoumen odgovor, v nasprotnem primeru bo prisiljen zadevo posredovati v obravnavanje pristojnim organom. Enako je rok postavil v dokumentu št. 0611-2425/2020-60. Z enako prakso prosilec nadaljuje in se zaveda, da organu povzroča nevšečnosti, vendar s tem ne namerava prenehati, dokler ne bo dokazal svojega (kot npr. izhaja iz dokumentov št. 090-36/2021-20, št. 090-36/2021-37 in št. 090-36/2021-38). V zvezi s tem je organ dodal, da se pri inšpekcijskih organih na splošno velikokrat dogaja, da prijavitelji menijo, da je ukrepanje organa prepozno, da bi moral organ ukrepati takoj, da niso zadovoljni z rezultatom nadzora, vendar je na strani organa, kot kompetentnega na posameznem področju, da oceni, ali je ukrepanje potrebno in kakšno prioriteto pri obravnavi ima posamezna prijava. Prijava sicer ni podlaga za začetek postopka, je pa določen indic za uvedbo postopkov, v okviru katerih se naj bi obravnavale nepravilnosti. Tudi v pritožbi zoper odločbo št. 090-32/2021-34 je prosilec dokazoval neupravičenost izdane zavrnilne odločbe z nestrokovnostjo dela organa, vendar je IP odločil, da je bila odločitev organa zakonita. Pritožba zoper odločbo št. 090-36/2021-45 je obsegala 15 elektronskih sporočil, v katerih je prosilec neutemeljenost odločitve organa utemeljeval s slabim delom organa, katerim je pripenjal tudi svoje obsežne analize posameznih proizvodov. Pritožba prosilca je bila prav tako zavrnjena s strani IP. Odločitev organa o zavrnitvi zaradi zlorabe pravice ni v nikakršni povezavi s samo vsebino dela organa, pač pa je bila odločitev sprejeta na podlagi celotnega ravnanja prosilca (in prijavitelja), ki s pošiljanjem sporočil v velikem obsegu otežuje normalno delo organa na več področjih. V zvezi z obravnavo prosilčevih zahtevkov tudi ni nepomembno, da je bil prosilec v preteklosti zaposlen pri organu, kar pomeni, da dobro pozna ustroj in delovanje organa, kar po mnenju organa izkorišča pri naslavljanju svojih številnih in obsežnih sporočil na organ, kot tudi na številne druge organe. Prosilec je bil v svojih sporočilih večkrat žaljiv, saj je izpostavljal tako neustrezno vodenje prejšnjega vodstva, kot tudi ravnanja drugih zaposlenih pri organu. Organ je na tem mestu izpostavil primer, ko se je prosilec kar sam obrnil na prodajalca zaradi očitnih nepravilnosti, ko je v eni od inšpekcijskih zadev ocenil, da se bodo stvari s stran organa, še naprej odvijale neustrezno in neučinkovito ter nepravilno. Organ je tudi v tej odločbi izpostavil, da se prosilec predstavlja podjetjem kot …, samostojni raziskovalec in svetovalec za področje menedžmenta, trženja, kakovosti, varnosti in zdravja ter tehnične zakonodaje, pa se je obračal tudi neposredno na medije, katerim je predstavljal nepravilnosti ,tako na trgu zaščitne opreme kot tudi pri uporabi le-te (npr. Dnevnik, dokument št. 0611-618/2021-118). Zaključil je tudi, da prosilec subjektom, ki prodajajo zaščitno opremo, pošilja opozorila in analize in od njih pričakuje, da bodo njegove ugotovitve tudi upoštevali. V odločbi št. 090-32/2021-34 je organ ugotovil, da je nastop prosilca tako do državnih organov kot do podjetij, ki prodajajo zaščitno opremo, vsiljiv, saj želi diktirati način in obseg dela nadzornih organov, podjetjem pa vsiljuje svoje ugotovitve in pričakuje, da jih bodo upoštevali. Po oceni organa se čuti poklican za edino ustrezno strokovno presojo zaščitne opreme na trgu, njegovi pritiski na vse vpletene pa so presegli normalne okvire, kar organ nadalje utemeljuje s posameznimi primeri. Nadalje je organ izpostavil, da praktično za vsak odgovor, ki ga prejme prosilec od organa, prosilec čuti potrebo, da pošlje nasprotni odgovor (tudi če gre za pohvalo), novo prijavo, novo zahtevo po odgovoru ali zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, iz česar se lahko izlušči, da je vsakršno odzivanje organa na prejeta sporočila prosilca kontraproduktivno, saj vsak posredovan odgovor ali informacija javnega značaja s strani organa izzove še več novih sporočil s strani prosilca, s čimer se po mnenju organa ustvarja vtis, da vedno hoče imeti zadnjo besedo. S tem, ko prosilec zasipa organ z vedno novimi prijavami in v njih prijavlja vedno nove proizvode, ki jih prodajajo isti prodajalci, otežuje oziroma praktično onemogoča učinkovito delo organa na področju nadzora, kar je njegova primarna naloga. Opravljanje nalog, ki so določene z zakonom in nadzora na področjih iz svoje pristojnosti, so torej tiste, zaradi katerih je bil organ ustanovljen, obveščanje prijaviteljev, ki niso stranke postopka, pa je v zakonu določeno zgolj v minimalnem obsegu, da se torej prijavitelja obvesti o ukrepih, ki so bili sprejeti, nikakor pa ni namen, da se inšpektorji vsebinsko poglobljeno posvečajo prijaviteljem. Prijava predstavlja zgolj pobudo za nadzor, ki se preuči, in v kolikor iz nje izhajajo kršitve, se le-te tudi preverijo v okviru postopka, nikakor pa ne more biti prijavitelj gospodar inšpekcijskega postopka. Postopke namreč vodijo inšpektorji, ki so pri svojem delu samostojni, vezano na zakon in Ustavo Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava) . Če organ pristane na usmerjanje postopkov s strani posameznih subjektov, izgubi glavni namen inšpekcijskih postopkov - zakonitost, objektivnost, samostojnost ipd. Poleg tega, kot navedeno že zgoraj, organ nadzira tudi številna druga področja, zato mora svoje kadrovske resurse izkoristiti in razporediti tako, da je prisoten na vseh tistih področjih dela, ki jih oceni za kritične v določenem obdobju in ne samo na enem področju, pa še to na tistem, na katerega ga s svojimi prijavami usmerja prijavitelj. Povprečen prijavitelj, s katerim ima opravka organ, skrbi za svoje interese, izjemoma so prijave podane iz drugih razlogov, npr. škodoželjnosti, interesa skupnosti, ni pa pripravljen porabiti tako velike količine svojega prostega časa in denarja za izvajanje analiz. Prosilec namreč v svojih sporočilih navaja, da za vsako analizo porabi od 5 do 10 ur (svojega prostega časa), prav tako za nakup mask, ki jih analizira, porablja znatne zneske (okoli 30 EUR na nakup). Glede na vse navedeno je po mnenju organa jasno, da namen podajanja prijav in posledično zahtev za dostop do informacij javnega značaja v zvezi s skoraj vsemi prijavami ter v povezavi z negativnim mnenjem, ki ga ima prosilec kot … glede organa in njegovih zaposlenih, ni izvajanje nadzorne funkcije javnosti preko vpogleda v delo, pač pa namerno nagajanje in prekomerno obremenjevanje organa, kar pomeni, da ne gre za pošteno uporabo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Organ je prosilcu do dneva izdaje te odločbe posredoval 234 odgovorov, kar vključuje tudi tiste, vezane na dostop do informacij javnega značaja, poleg tega pa je izdal 12 odločb v postopkih dostopa do informacij javnega značaja. Kot že navedeno, je poslanstvo in temeljna naloga organa izvajanje nadzora. Ker je organ zavezan k dajanju informacij javnega značaja, sta bili iz razloga, da bi se lahko nemoteno opravljal nadzor in hkrati druge naloge, povezane z nadzorom, pri organu imenovani dve osebi za vodenje postopkov po ZDIJZ, saj morajo taki postopki slediti pravilom, ki jih določa ZDIJZ, in niso stvar proste presoje. Obe osebi, ki sta pooblaščeni za vodenje postopkov, sta inšpektorici, ki poleg svojih nalog, povezanih z nadzorstvom, vodita še postopke v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja. Ker je prosilec v kratkem času zgoščeno podal več zahtev za dostop (poleg prijav), sta se obe pooblaščeni osebi ukvarjali le z zahtevami prosilca. Organ se zaveda, da zgolj zaradi obsega zahtevane dokumentacije, zahteve za dostop do informacij javnega značaja ni mogoče zavrniti, in je v preteklosti vse zahteve, četudi so predstavljale velik obseg, obravnaval ter prosilcem zahtevano dokumentacijo tudi posredoval, tudi prosilcu. Šele, ko je vlaganje zahtev s strani prosilca eskaliralo do te mere, da je postalo neobvladljivo in je šlo za sistematično zasipavanje organa z vedno novimi zahtevami in sporočili, je organ prosilcu zahteve zavrnil. Še posebej zato, ker so bile zahteve po oceni organa (temu je pritrdil tudi IP v odločbah št. 090-336/2021/2 in št. 090-75/2022-3) podane golj z namenom dokazovanja svojih stališč glede neustreznega delovanja organa, pri čemer je prosilec najprej poudarjal, da je za takšno stanje krivo prejšnje vodstvo organa s sodelavci, sedaj pa za takšno stanje krivi tudi novo vodstvo organa, ki je po njegovem mnenju neustrezno organizira delo organa (npr. dokument št. 090-36/2021-38). Prosilec tudi glede vodenja drugih organov v svojih sporočilih izraža pomisleke o ustreznosti in podaja svoje predloge, kako bi po njegovem mnenju organ zagotovil ustrezen nadzor. Prosilec s svojim načinom delovanja bistveno preobremenjuje organe in uradne osebe, ki svoj čas namenjajo obravnavi vedno novih in ponavljajočih se sporočil, namesto da bi opravljale delo, zaradi katerega so dejansko zaposlene pri organu. Poleg tega je iz pregleda celotne dokumentacije, ki je povezana s prosilčevimi sporočili, razvidno, da s tem, ko organ prosilcu posreduje informacije javnega značaja, samo še vzpodbudi vedno nove in nove pripombe in prijave s strani prosilca, saj ta, kot je bilo že omenjeno, v večini primerov z načinom vodenja postopka in ugotovitvami, ni zadovoljen. Kot …. je želel prosilec dokazati, kar je že sam navedel v svojih sporočilih, da je bil organ 14 let (pod prejšnjo glavno inšpektorico) voden napačno, da je bil v javnosti izgubljen ugled in zaupanje v organ. V svojih sporočilih je prosilec večkrat jasno izrazil svoje odklonilno stališče do nekdanje vodje organa in njenih sodelavcev (npr. dokumenti št. 0611-618/2021-90, 0611-618/2021-55 in št. 0611-618/2021-38). Vsakdo ima pravico izraziti svoje mnenje glede postopkov, ki jih vodijo organi državne uprave, vendar mora prosilec pri tem ostati pri argumentaciji, ki je objektivno usmerjena v kritiko dela organa, ne pa v subjektivna glede (ne)primernosti posameznih uradnih oseb v organu. Po mnenju organa so navedbe prosilca glede zaposlenih na organu (»slepi podporniki in somišljeniki nekdanje glavne inšpektorice«, »14 let prepozno odstavljena glavna tržna inšpektorica in njen zvesti pomočnik«) žaljive. Poleg tega prosilec venomer podaja splošno negativno vrednostno sodbo o neučinkovitosti nadzora pri organu, le-te pa posreduje tudi drugim naslovnikom v državni upravi, s čimer želi slab vtis o organu pustiti širšemu krogu ljudi. Iz vsega navedenega je po mnenju organa jasno, da namen prosilca v postopku dostopa do informacij javnega značaja (in hkrati prijavitelja v inšpekcijskih postopkih) ni izvajanje nadzorne funkcije, kot jo prosilcem daje ZDIJZ, pač pa gre za namerno prekomerno zasipavanje organov s številnimi obsežnimi sporočili, pri čemer se prosilec tega tudi zaveda, saj to v svojih sporočilih tudi večkrat zapiše, vse to pa predstavlja oviro za učinkovito delo organa, ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na drugih njegovih delovnih področjih, saj se zaposleni v organu vsakodnevno ukvarjajo s prebiranjem sporočil prosilca namesto, da bi opravljali naloge v zvezi z nadzorom (tako tudi sodba št. III U 240/2012). Prosilec je pred izdajo te odločbe naslavljal na organ tudi sporočila, ki so bila žaljiva do organa in zaposlenih, po izdaji odločbe št. 090-27/2021-9, s katero mu je bil dostop do informacij javnega značaja zavrnjen, pa je v še večjem obsegu pričel s pošiljanjem različnih sporočil, tako s prijavami, analizami, kot tudi z zahtevami za dostop di informacij javnega značaja, v katerih venomer izraža svoje nezadovoljstvo z delom organa, kar vse kaže na šikaniranje in posledično na zlorabo pravice do dostopa. Iz sporočil je tudi mogoče razbrati, da se prosilec natančno zaveda, da s prekomernim zasipavanjem otežuje delo organov, saj je sam zapisal, da pričakuje, da se bo stanje na trgu vendarle uredilo toliko, da njegove aktivnosti in obremenjevanje spletnih predalov organa ter motenje pri drugih delovnih obveznostih ne bodo več potrebne. Ob tem je organ opozoril še na navedbe Upravnega sodišča v sodbi št. II U 214/2016, da so šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Ravnanja prosilca, kot predhodno opisana, organ prekomerno ovirajo pri delu in so v nasprotju z namenom pravice dostopa po ZDIJZ. Zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja iz sodne prakse. Izpostavil je tudi namen ZDIJZ in navedel, da nikakor ni namen zakona, da se podpirajo ravnanja določenih oseb, ki želijo preko te pravice vplivati na delovanje organa oziroma so podlaga za negativne vrednostne sodbe glede uradnih oseb organa, ki so kot take žaljive in nespoštljive. Iz vseh vloženih prijav in zahtev prosilca je organ zaključil, da gre za namerno povzročanje nevšečnosti in neprijetnosti zaradi negativnega mnenja prosilca o delu organa, ki je povezano tudi z njegovim …, pri čemer se prosilec točno zaveda svojega ravnanja, vendar ne namerava odnehati, kar tudi poudarja v svojih sporočilih. Upoštevajoč zahteve prosilce, ki jih je organ obravnaval kot funkcionalno celoto ter glede na vse ostale dokumente, naslovljene na organ, je organ zaključil, da prosilec svojih pravic iz naslova dostopa do informacij javnega značaja ne uporablja dobronamerno, saj vložene zahteve organ prekomerno ovirajo pri delu ter so tudi v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja, zato predstavljajo zlorabo pravice po ZDIJZ. Posledično organ dostopa do zahtevanih informacij ni odobril in je torej zahteve prosilca zavrnil.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 26. 6. 2022. Navedel je, da mu je bil z izpodbijano odločbo zavrnjen dostop do informacij o izvedenih nadzorih organa v posameznih zadevah, ko je tudi po nekajkrat podal prijave na nepravilnosti na trgu pri prodaji zaščitne opreme in na le-te ni prejel odgovorov ali pa so bili ti odgovori neustrezni oziroma so nedvoumno pokazali na neustrezen nadzor. Dejstvo po mnenju prosilca je, da namen in cilj prijav, to je urejenost trga in spletne prodaje zaščitne opreme na njem v času prisotne grožnje COVID-19, ni bil dosežen. Neurejenost trga je po mnenju prosilca predvsem zaradi neustreznega in neučinkovitega nadzora tudi še danes. Z izpodbijano odločbo mu je bil torej dostop do podatkov o nekaterih teh nadzorih zavrnjen »iz razloga zlorabe pravice«. Pritožbo je podal, ker meni, da zavrnitev, glede na vse navedbe v njegovih zadevnih prijavah in podanih zahtevkih, ni ustrezno utemeljena. Obrazložitev temelji na nepopolnih ugotovitvah o vseh dejstvih v teh prijavah in iz njih izhajajočih zahtevah. Meni, da ima kot državljan pravico izvedeti, zakaj se po preko tisoč prijavah neurejenosti trga z zaščitno opremo v času grožnje COVID s strani pristojnega nadzornega organa ni zagotovilo, da bi bile nepravilnosti, na katere se je opozarjalo in so bile v podrobnih analizah nedvoumno in na predpisih temelječe utemeljen, učinkovito odpravljene. V velikem delu so bili po njegovem mnenju nadzori neopravljeni oziroma so bili odzivi organa na konkretne prijave nepravilnosti neustrezni in tudi nepravilni. Če so bili nadzori opravljeni, so bili po njegovem mnenju opravljeni površno in z veliko strokovno nepravilnostmi. Predvsem pa so bile vse aktivnosti premalo učinkovite, saj so se nepravilnosti v spletni prodaji zaščitne opreme tudi pri istih konkretnih subjektih še naprej ponavljale v enaki ali podobni obliki. Obrazložitev organa je na 15 straneh, pri čemer je velik del te vsebine (predvsem v drugem delu) prepisan iz predhodno izdanih dokumentov organa, na te vsebine pa se je že večkrat opozorilo, da so nepravilne, prirejene, izmišljene in tudi neresnične ter s tem žaljive in zahtevajo opravičilo. Na prvem mestu je izpostavil neobjektivno in zelo zavajajoče predstavljanje velikega števila podanih pritožb in zahtev. Organ le-to med drugim ocenjuje kot »prekomerno obremenjevanje organa«. Ocena je po mnenju prosilca nepravilna. Dejstvo je, da je večina vseh prijav v letu 2021 in 2022 izključno posledica neučinkovitega nadzora oziroma odziva na vse prijave v letu 2020. Če bi organ opravil svoje poslanstvo ustrezno pravilno že po prvih predlogih in pozivih ter prijavah takoj po proglasitvi epidemije, nadaljnjih prijav in e-sporočil ne bi bilo. Prav tako se s prijavami in zahtevami ne bi nadaljevalo, torej če bi se ustrezno pravilno in učinkovito sledilo vsem nekaj deset začetnim prijavam nepravilnosti, predvsem v spletni prodaji, kjer se je državljanom in drugim subjektom prodalo največ zaščitne opreme. Ker tega ni bilo, se je moralo na to opozarjati vedno znova in znova s ponavljajočimi prijavami in zahtevami, kar organ imenuje »sistematično zasipanje z elektronskimi sporočili, v katerih se opozarja na nepravilnosti«. Zahteve po urejenosti trga tudi z doslednim izvajanjem poslanstva organa le-ta imenuje tudi kot »golo nagajivost, s katero se želi širokemu prejemniku sporočil dokazati neustrezno organiziran in neučinkovit nadzor«. Nezanemarljiv podatek in dokaz o neustrezni odzivnosti organa izhaja po mnenju prosilca iz 4. strani izpodbijane odločbe, kjer je organ navedel, da je »v sistemu IS TIRS od 28. 1. 2022 do 26. 5. 2022 zavedenih 286 vhodnih dokumentov in 44 izhodnih dokumentov«. To po njegovem mnenju pomeni, da odgovarja le na približno vsak sedmi vhodni dokument (prijava, opozorilo, zahteva). Nič boljša »statistika«, verjetno še slabša, glede odgovorov ne bi bila za podatek na strani 5, da je bilo »od februarja 2020 organu posredovanih prijav, analiz, razmišljanj tako, da je od 1. 2. 2020 do 27. 5. 2022 evidentiranih v sistemu 1433 prejetih dokumentov«. Te številke po oceni prosilca niso pomembne, lahko bi bile namreč bistveno manjše oziroma vse zaključeno že v letu 2020, če bi se poslanstvo organa za prednostno nalogo nadzora zaščitne opreme v času grožnje COVID 19 izvajalo ustrezno pravilno in učinkovito. Takrat so bile v ospredju res samo gole »številke«..., učinkovitosti pa prav nobene. Kvantiteta v nadzoru ne bi smela biti na prvem mestu, bistvena je kvaliteta. S pravilno organiziranim in vodenim nadzorom ter ustrezno strokovnostjo za to kompetentnih inšpektorjev (dveh ali treh) bi morala biti urejenost trga zagotovljena že v prvi polovici leta 2020. Ker se to ni zgodilo, se je dogajalo vse to, kar se močno zavajajoče in za »uspeh odločbe« tudi pri IP, prirejeno navaja v obrazložitvi (še posebej v drugem delu) zadevne odločbe. Seveda obstajajo tudi druge (veliko bolj pozitivne in pohvalne) ocene o vseh njegovih aktivnostih in vztrajanju pri zagotavljanju urejenosti trga. Izpostavil je sporočila za vse to najbolj pristojne osebe, in sicer donedavnega predsednika Inšpekcijskega sveta. Tipičen primer vsega zgoraj navedenega je zadeva interdiskont.si. Tudi v tej zadevi je bilo krepko preko deset prijav, opozoril, zahtevkov, pritožb. Večina je razvidnih iz njegovega tozadevnega zadnjega e-sporočila z dne 8. 6. 2022, in je le to sestavni del njegove pritožbe. Nadalje je navedel, da so prav ponavljajoče nepravilnosti v delovanju inšpektoratov zahtevale, da je prijave, opozorila in zahtevke za posamezne konkretne primere ponavljal tudi po več kot desetkrat. Prav zadevni primer Interdiskont je po njegovem mnenju tipični dokaz nepravilnosti v nadzoru organa, tudi npr. neustreznega odziva MGRT. Kljub vsem prijavam, zahtevkom in opozorilom na nepravilnosti v spletni prodaji dveh pol obraznih mask in kar bi zahtevalo ukrepanje na notranjem trgu, se po oceni prosilca v dveh letih ni zgodilo nič, razen strokovno nepravilnega zavračanja njegovih prijav in zahtevkov, utemeljenih na veljavnih predpisih. Šele z zadnjim obvestilom 6. 6. 2022 je organ vsaj delno "priznal" svojo strokovno nepravilnost in za vse neskladnosti le distributerja v Sloveniji "sankcioniral" s prekrškovnim opozorilom. Maski se še naprej prodajata, pri tem obstajajo in se kupcem posredujejo za njiju kar tri povsem različne izjave o skladnosti, maski pa se navzven na embalaži zavajajoče označujeta kot EU proizvod. Po oceni prosilca pa to niti slučajno ni osamljen primer takšnih nepravičnosti na trgu in v nadzoru, pri čemer pritrjuje, da je tudi takrat (8. 6. 2022) navedel, da bodo opozorila na vse to še sledila na vse tangirane naslove, dokler se na trgu ne bo zagotovila primerna urejenost v ponudbi in prodaji, za kar je pristojen organ. Naslednji primer utemeljenosti aktivnosti prosilca in tudi pritožbe pa je po njegovem mnenju zadeva SANITEL, tudi v povezavi z ACRON. Zadnje tozadevno e-sporočilo je bilo 2. 6. 2022 in je tudi del te pritožbe. Sestavni del pritožbe je tudi zadeva SVET-SVETIL.si in tozadevno zadnje e-sporočilo z dne 10. 6. 2022. Kot sestavni del te pritožbe je tudi zadeva ceneje.si in medvedkiigrače.si ter tozadevno zadnje e-sporočilo z dne 10. 6. 2022. Na koncu je navedel še, da bo znotraj pritožbenega roka na predmetno odločbo posredoval še dodatna sporočila v povezavi z drugimi zadevami iz te odločbe. Pritožbo je nato prosilec še dopolnjeval znotraj pritožbenega roka, kar je napovedal že v začetku pritožbe. Kot sestavni del pritožbe šteje prosilec svoje odzive na posamezne dopise organa v zvezi s posameznimi subjekti (ACRON d.o.o., Pameče, MANAL, d.o.o., Ljubljana,…).

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-17/2022-28 z dne 11. 7. 2022, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil vso dokumentacijo spisa zadeve št. 090-17/2022.

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.
V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Sporno v obravnavanem primeru je, ali je prosilec zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja, zato se IP v nadaljevanju opredeljuje do tega vprašanja.

Zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja

Splošno o zlorabi pravice dostopa do informacij javnega značaja

Organ lahko v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

Iz uvodne obrazložitve Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja – ZDIJZ-C (v nadaljevanju: Predlog zakona) , izhaja, da je predlagatelj utemeljil določbo petega odstavka 5. člena ZDIJZ s primeri iz prakse, in sicer da se v praksi pojavljajo tudi primeri, ko prosilec prekorači namene pravice dostopa do informacij javnega značaja z izvršitvijo ravnanja, ki predstavlja zlorabo pravice, kot primer pa je navedel odločbo IP št. 090-117/2012/3 z dne 29. 6. 2012. IP je v navedeni odločbi ugotovil, da namen prosilca ni bil le dostopati do informacij zaradi izvrševanja demokratične in nadzorne funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja, temveč nasprotno – prosilec je s svojim načinom vlaganja zahtev organ prekomerno zasipal z delom in hkrati posegel v njegovo dostojanstvo. Iz Predloga zakona tudi jasno izhaja, da je treba kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Pri nadaljnji obrazložitvi predloga določbe pa je predlagatelj navedel tudi nekatere »elemente, ki lahko (skupaj) kažejo na zlorabo pravice kot npr. pogostost vlaganja zahtev, obsežnost zahtev, nesorazmerna obremenitev organa, prosilec ne sledi lastnim upravičenem interesom, nagajivost, šikaniranje ipd.«. Navedel je tudi, da je predlagana določba utemeljena z vidika določb tretjega odstavka 15. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava) , ustavnosodne presoje  in sodne prakse Vrhovnega sodišča . 

Ker se je IP do teoretičnega vidika zlorabe pravice v svojih odločbah že večkrat opredelil, ko je presojal odločitve organov oziroma zavezancev (npr. odločbe IP št. 090-21/2015/, št. 090-157/2015, št. 090-254/2015, št. 090-19/2016, št. 090-211/2016, št. 090-55/2017, št. 090-215/2018, št. 090-146/2019/3, št. 090-239/2019/6), pravne teorije o pojmu zlorabe pravice na tem mestu ne navaja ponovno.

IP pripominja, da se institut zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: zloraba pravice dostopa) po petem odstavku 5. člena ZDIJZ presoja v vsakem posameznem primeru posebej, izhajajoč iz splošnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Ob tem IP poudarja, da je presoja obstoja zlorabe pravice dostopa institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice dostopa, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice dostopa mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.

Glede na to, da:
-    je prosilec obravnavanih devet zahtev pri organu vlagal kontinuirano, po eno, dve ali tri tedensko od 4. 4. 2022 do 3. 5. 2022, pri čemer od vložitve prve zahteve 4. 4. 2022 pa do vložitve zadnjih dveh predmetnih zahtev 3. 5. 2022 zakonski rok za odločitev organa glede dostopa do zahtevanih podatkov iz prve zahteve sploh še ni potekel;
-    da se te zahteve nanašajo na sorodne dokumente (inšpekcijske postopke), in 
-    zlasti zato, ker je v obravnavanem primeru sporen način vlaganja predmetnih zahtev,
IP v tem pritožbenem postopku vse obravnavane zahteve, naštete v uvodu obrazložitve te odločbe, o katerih je organ odločil z izpodbijano odločbo, obravnava kot celoto. Povedano drugače, nadaljnje ugotovitve IP se nanašajo na predmetni sklop zahtev, saj je le tako mogoče presoditi način izvrševanja pravice dostopa v obravnavanem primeru. 

Zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja v obravnavanem primeru 

Predmet presoje IP so torej zahteve prosilca, o katerih je organ odločil z izpodbijano odločbo in jih je IP naštel v uvodu obrazložitve te odločbe, v povezavi z vlogami prosilca, iz katerih izhajajo zahteve. Kot je izpostavil v izpodbijani odločbi že organ, je prosilec namreč zahteve vlagal v vlogah, s katerimi je podajal tudi analize nepravilnosti in prijave, vključno s slikovnim materialom zaščitne opreme, izražal svoja nestrinjanja s pristopi organa ipd. Po oceni IP je torej treba predmetne zahteve opredeliti v kontekstu posredovanih vlog prosilca.

Najprej je mogoče ugotoviti, da ZDIJZ ne določa konkretnih kriterijev oziroma elementov, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec, zato IP pri presoji zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja upošteva kriterije, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, npr.:
-    ponavljajoče se vloge za isto zadevo (izločitev vseh sodnikov Ustavnega sodišča) s pavšalnimi navedbami ; 
-    pritožba je očitno nedovoljena in neutemeljena, vsak razumen posameznik pa šteje njeno vložitev kot brez vseh možnosti za uspeh; z očitno nedovoljenimi in neutemeljenimi vlogami se tako ovira izpolnjevanje temeljnih nalog Ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin ;
-    vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic ;
-    zaporedno vlaganje nedovoljenih pravnih sredstev - vlog brez postulacijske sposobnosti, ki vodijo k obravnavanju in pojasnjevanju istih procesnih vprašanj ;
-    vztrajanje pri izterjavi bagatelnega zneska, brez navedbe razumnih razlogov za vztrajanje ; 
-    z načinom vlaganja zahtev se organ prekomerno zasipa z delom, kar predstavlja oviro za njegovo učinkovito delo ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih, z več deset vloženimi zahtevami za dostop do izrazito obsežne količine dokumentov in več kot 300 elektronskimi sporočili, poslanimi odgovorni osebi za dostop do informacij javnega značaja, v obdobju enega leta, kar predstavlja izjemno število vlog, večinoma z žaljivo vsebino, posredovanje tudi drugim državnim organom, … ;
-    zahteve niso žaljive in tudi ne pretirano obsežne, organ pa glede na zahtevano količino dokumentov tudi ni izkazal, da prosilcu v zakonskem roku ne bi mogel zagotoviti dostopa do podatkov brez škode za delo; organ je dolžan organizirati svoje delo tako, da se prosilcu, ki ne zlorablja pravic, omogoči dostop; večje število vloženih zahtev, ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev ;
-    za presojo zakonitosti izpodbijanega akta je potrebno presoditi, ali iz načina vlaganja zahtev prosilca izhaja njegov namen prekomerno zasipati organ z delom in ga s tem ovirati pri opravljanju nalog ter poseči v njeno dostojanstvo oziroma ali vloženi zahtevi prosilca namerno povzročata kakšne neprijetnosti ali druge nevšečnosti .
IP se tako v nadaljevanju opredeljuje do posameznih kriterijev oziroma elementov, ki lahko predstavljajo zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, upoštevaje dejstva obravnavanega primera.

Upoštevaje navedene kriterije ter navedbe organa in posredovano dokumentacijo IP ugotavlja, da iz načina vlaganja predmetnih zahtev prosilca izhaja njegov namen prekomerno zasipati organ z delom in ga s tem ovirati pri opravljanju nalog, pri čemer IP ugotavlja, da vložene zahteve prosilca namerno povzročajo organu neprijetnosti oziroma nevšečnosti. IP pa ugotavlja tudi, da je prosilec pri tem posegel v dostojanstvo organa.

Število zahtev po ZDIJZ sicer ni omejeno, vendar IP v obravnavanem primeru ugotavlja, da je prosilec pri organu v obdobju od 4. 4. 2022 do 3. 5. 2022, torej v približno mesecu dni, vložil kar 9 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, kar nedvomno kaže na to, da ne gre za običajno ravnanje povprečnega prosilca po ZDIJZ. Ob tem IP izpostavlja, da je prosilec v obdobju od 1. 1. 2021 do 28. 1. 2022 naslovil na organ kar 79 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, po tem datumu in do dneva izdaje izpodbijane odločbe pa še dodatnih 15, skupaj torej 94 zahtev, med tem ko je organ v preteklih letih prejel v posameznem letu med 25 do 30 skupnih zahtev vseh prosilcev po ZDIJZ. 

Nadalje IP ugotavlja, da je prosilec prekomerno obremenil organ tudi z načinom vlaganja predmetnih zahtev oziroma vlog. Kot izhaja iz navedb organa v izpodbijani odločbi in posredovane dokumentacije, je prosilec organu poslal veliko število sporočil, med katerimi so posamezna precej obsežna, s priloženimi analizami, dopolnjena z novimi proizvodi ali dodatnimi nepravilnostmi. Poleg analiz z nepravilnostmi v sporočilih, je zastavljal vprašanja in v besedilu podajal tudi zahteve za dostop do informacij javnega značaja. V posameznih sporočilih se tako prepletajo različni zahtevki, tudi zahteve po ZDIJZ. IP po pregledu vloge št. 090-17/2022-1 ugotavlja, da obsega skoraj 400 strani, od besedilnega dela do slikovnega, saj obsega več pripetih delov. Ta vloga obsega tudi zahtevo za dostop do seznama vseh vhodnih in izhodnih dokumentov ter vseh izvedenih aktivnosti v njegovi zadevi, ki so povezane s prijavami prosilca v zadevi interdiskont.si. Upoštevaje navedeno pa je nadalje mogoče pritrditi organu tudi v delu navedb, da ima organ precej dela že s samim razporejanjem in knjiženjem vlog, ki jih pošilja prosilec. Ker se je organ do tega podrobneje opredelil v izpodbijani odločbi, se IP v izogib ponavljanju sklicuje na navedbe organa v zvezi s tem.

IP na podlagi vsega zgoraj navedenega ugotavlja, da bi priprava zahtevanih podatkov vplivala na dolžnost in pravico organa, da opravlja svoje delo samostojno v okviru in na podlagi Ustave in zakonov ter posledično na pravice tretjih oseb, ki so udeležene v drugih postopkih, ki jih vodi organ. Organ, na katerem je dokazno breme, je po oceni IP v obravnavanem primeru z utemeljitvijo v izpodbijani odločbi in s posredovano dokumentacijo zadostno izkazal dejstva, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da bi obravnava predmetnih zahtev prosilca prekomerno obremenila delo organa in zaradi tega organ ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank v drugih postopkih. IP v izogib ponavljanju na tem mestu ne navaja ponovno, ampak se sklicuje na navedbe organa v izpodbijani odločbi. Ker je prosilec v obravnavanem primeru že z načinom vlaganja vlog oziroma zahtev prekomerno zasipal organ z delom, to posledično predstavlja oviro za učinkovito delo organa, ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih. V to se je IP prepričal tudi z vpogledom v posredovano dokumentacijo predmetnih vlog oziroma zadev. Iz narave in vsebine zahtevanih informacij tako izhaja, da reševanje obravnavanih zahtev prosilca terja skupinsko delo celotnega organa in ne le uradnih oseb za posredovanje informacij javnega značaja. Posledica takšne narave zahtev je upočasnitev dela organa tudi na drugih področjih (ne le na področju dostopa do informacij javnega značaja). Razumsko namreč ni mogoče pričakovati, da bo organ v zakonskem roku uspel odločiti o tolikšnem številu zahtev z različno vsebino. Takšnega pričakovanja zato tudi ni mogel imeti prosilec in ga po presoji IP tudi ni imel. Poleg tega je potrebno v obravnavanem primeru upoštevati tudi dejstvo, da sta imenovani uradni osebi organa za dostop do informacij javnega značaja tržni inšpektorici, ki z nenadnim oziroma nesorazmerno povečanim pripadom zahtev za dostop do informacij javnega značaja ne moreta obravnavati prijav, opravljati inšpekcij in drugih nalog ali pa v precej zmanjšanjem obsegu. In po oceni IP ni dvoma, da takšen način vlaganja zahtev s strani prosilca organu nedvomno otežuje oziroma onemogoča tudi ravnanje v skladu z načelom ekonomičnosti postopka (14. člen ZUP), ki določa, da je treba upravne postopke voditi hitro, s čim manjšimi stroški in čim manjšo zamudo za stranke. To pa ni le obveznost organa, temveč tudi ustavna pravica strank. V skladu z določbo 23. člena Ustave ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Ustava omenja na tem mestu le dolžnosti pred sodiščem, seveda pa to ne pomeni, da nima enake dolžnosti uprava. V prid temu govori 22. člen Ustave, ki vsakomur zagotavlja enako varstvo pravic oziroma med sodstvom in upravo primerljivo varstvo.  Upoštevaje navedeno tako v obravnavanem primeru po oceni IP javni interes dobrega upravljanja pretehta nad interesom dostopa prosilca do dokumentov (upoštevaje sodbo Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi Verein fűr Konsumenteninformation proti Evropski komisiji, št. T-2/03).

IP tako pritrjuje organu, da prosilec s svojimi vlogami oziroma zahtevami ne zasleduje namena ZDIJZ, temveč želi otežiti delo organa, zoper katerega očitno ne skriva nesimpatij, na kar je opozoril organ že v predhodnih pa tudi v izpodbijani odločbi. To izhaja že iz samih pritožbenih navedb prosilca, v katerih izpostavlja, da so v velikem delu po njegovem mnenju nadzori neopravljeni oziroma so bili odzivi organa na konkretne prijave nepravilnosti neustrezni in tudi nepravilni, če pa so nadzori bili opravljeni, pa so bili po njegovem mnenju opravljeni površno in z veliko strokovno nepravilnostmi. Tudi sam prosilec je v pritožbi navedel, da je dejstvo, da je večina vseh prijav v letu 2021 in 2022 izključno posledica neučinkovitega nadzora oziroma odziva na vse prijave v letu 2020. Nadalje je v pritožbo navedel tudi, da nadaljnjih prijav in e-sporočil ne bi bilo, če bi organ opravil svoje poslanstvo ustrezno pravilno že po prvih predlogih in pozivih ter prijavah takoj po proglasitvi epidemije, pa da se prijavami in zahtevami ne bi nadaljevalo, če bi se ustrezno pravilno in učinkovito sledilo vsem nekaj deset začetnim prijavam nepravilnosti, predvsem v spletni prodaji, kjer se je državljanom in drugim subjektom prodalo največ zaščitne opreme. Poleg tega je ugotoviti, da prosilec zahteve za dostop do istih dokumentov ponavlja, čeprav je bilo o dostopu do le-teh že pravnomočno odločeno in dostop zavrnjen zaradi zlorabe pravice dostopa (npr. pri subjektu Interdiskont), kar je v svoji utemeljitvi odločitve izpostavil že organ, to dejstvo pa dejansko izhaja tudi iz samih pritožbenih navedb prosilca.

Po oceni IP je namen prosilca povsem drug, kot ga zasleduje ZDIJZ, in sicer je njegov namen ta, da dokaže nesposobnost oziroma nestrokovnost organa, kar organu v svojih vlogah neprestano tudi očita, kot že navedeno predhodno. V dopolnitvi pritožbe z dne 1. 7. 2022 tako navaja, citirano: »Ali bo to končno dovolj, da se konča to res obremenjujoče »dopisovanje«? Če ne, pri meni je volje še dovolj, da se doseže cilj: S pravilnim in učinkovitim nadzorom zagotoviti urejenost trga pri prodaji zaščitne opreme, v tem konkretnem primeru na bauhaus.si in v celotnem prodajnem sistemu BAUHAUS v Sloveniji, pa tudi izven.«. V istem dokumentu je navedel še, citirano: » Še enkrat opozarjam,da je moja analiza oz. pripadajoča datoteka zaradi obsežnosti (kot posledica ponavljajočih prijav, ker se na predhodne prijave ni pravilno in učinkovito odreagiralo) močno stisnjena …«. Ob tem IP poudarja, da je organ pred izpodbijano odločbo o mnogih zahtevah prosilca po ZDIJZ odločil vsebinsko, kar nedvomno kaže na pripravljenost organa, da deluje transparentno in da je zlorabo pravice zatrjeval šele, ko je bilo razumsko nemogoče, da bi o zahtevah prosilca odločil drugače. IP se je kot pritožbeni organ na področju dostopa do informacij javnega značaja v vseh teh letih delovanja srečal že z raznolikimi vrstami zahtev (številčne zahteve, velik obseg zahtevanih informacij, ipd.), vendar takšnega primera vlog oziroma zahtev še ni obravnaval. 

IP ob tem poudarja, da pravica dostopa do informacij javnega značaja ni priznana izključno v interesu prosilca, temveč tudi v interesu družbe, ki je v tem, da se v čim večji meri omogoči izvrševanje demokratične funkcije in funkcije nadzora obravnavane pravice, vendar nikakor ne na način, ki prekomerno ovira celotno delo organa ter uradne osebe in organ žali in s tem posega v njihovo dostojanstvo. Ker načelo varstva pravic strank in javnih koristi iz 7. člena, kot že navedeno, služi interesu družbe, da se zagotovi nemoten potek upravnih postopkov in nasploh dela organov, so za dosego tega cilja omejene tudi pravice strank. Tako 11. člen ZUP določa, da morajo stranke pred organom govoriti resnico in pošteno uporabljati pravice (procesne pravice), ki so jim priznane s tem in drugimi zakoni, ki urejajo upravni postopek. V zvezi s tem IP ocenjuje, da je mogoče predmetne vloge prosilca oziroma njegove zahteve za posredovanje informacij javnega značaja, opisati kot ravnanja, ki ne predstavljajo poštene uporabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Nedvomno ima vsakdo pravico zahtevati dostop do informacij javnega značaja, vendar ne na način, da pri tem prekomerno obremenjuje delo organa in to iz razloga, ker se z načinom dela in odločitvami organa ne strinja, kar izhaja že iz samih navedb prosilca. Da ravnanje prosilca prekomerno obremenjuje organ in otežuje njegovo poslovanje izhaja tudi iz ugotovitve organa, da je v sistemu IS TIRS za obdobje od 28. 1. 2022, ko je bila prosilcu izdana zadnja zavrnilna odločba št. 090-36/2021-45 do 26. 5. 2022, zavedenih 286 vhodnih dokumentov, ki so na organ prispeli z elektronskega naslova prosilca, in 44 izhodnih dokumentov (vključno z odločbami, sklepi in odgovori prijavitelju), oziroma da prosilec že od februarja 2020 organu posreduje prijave, analize, razmišljanja, in je od 1. 2. 2020 do 27. 5. 2022 v sistemu evidentiranih 1433 dokumentov, prejetih z elektronskega naslova prosilca. Takšno število vhodnih dokumentov v približno 4 mesecih (28. 1. 2022 - 26. 5. 2022) oziroma v dobrih dveh letih (1. 2. 2020 – 27. 5. 202) s strani enega prosilca je očitno nerazumno in presega vse meje zdravega razuma. 

IP dalje ugotavlja, da je v obravnavanem primeru pravica prosilca zahtevati informacije javnega značaja prišla tudi v konflikt s pravico organa do dostojanstva (kot to organ izpostavlja tudi sam v izpodbijani odločbi), katerega ohranjanje je zagotovo v interesu družbe, saj bi se ob izgubi dostojanstva upravnih organov porušila celotna družbena ureditev, ustvaril pa bi se kaos, v katerem med drugim ne demokratične ne nadzorne funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja ne bi bilo več mogoče izvrševati. Pravica organa do dostojanstva izhaja iz 109. člena ZUP, ki določa, da mora uradna oseba, ki vodi dejanje postopka, skrbeti za red pri delu in za dostojanstvo organa. Ta določba je povezana z določbo tretjega odstavka 111. člena ZUP, na podlagi katere lahko organ kaznuje z denarno kaznijo tistega, ki v vlogi žali organ, uradno osebo, stranko z nasprotnim interesom ali druge udeležence v postopku. Takšno stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi št. U 12/2008, z dne 30. 6. 2009, ko je navedlo, da prvi odstavek 109. člena ZUP v bistvu pojasnjuje tretji odstavek 111. člena ZUP v tem smislu, da je žalitev organa ali uradne osebe treba pojmovati kot poseg v dostojanstvo organa (v njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti). IP ocenjuje, da je mogoče voljo zakonodajalca, da uzakoni interes družbe, ki je v tem, da se ohranja red pri delu in dostojanstvo organa, razbrati tudi iz že omenjenega 11. člena ZUP. Ob tem pa IP izpostavlja tudi upravno sodno prakso, npr. sodbo II U 214/2016 (tč. 21 obrazložitve), iz katere izhaja, citirano: »Na obstoj zlorabe pravice se sklepa na podlagi ravnanj prosilca, med katera sodi po presoji sodišča tudi šikaniranje, ki ga določba petega odstavka 5. člena ZDIJZ posebej omenja. Šikanozne so namreč tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja. Zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja to iz sodne prakse.«. Nesporno dejstvo je, da prosilec z obravnavanimi zahtevami izvršuje svojo pravico dostopa do informacij javnega značaja na nedostojen način, saj s svojimi izjavami in pripombami neprestano izkazuje dvom v strokovnost in način dela organa kot celote, torej vodstva in tudi zaposlenih inšpektorjev. Do tega se je konkretno opredelil tudi organ v izpodbijani odločbi. Nedvomno ni na prosilcu po ZDIJZ, da presoja strokovnost dela organa kot celote, ne glede na to, da gre za prosilca, ki je …. Prosilec tako ne samo v vlogah, ampak tudi med pritožbenimi navedbami, »žuga« organu s svojo kritiko njegovega dela oziroma strokovnosti, ko med drugim navaja, citirano: 
-    »Dejstvo je, da je večina vseh prijav v letu 2021 in 2022 izključno posledica neučinkovitega nadzora oz. odziva na vse prijave v letu 2020. Če bi TIRS opravil ustrezno pravilno svoje poslanstvo že po prvih predlogih in pozivih ter prijavah takoj po proglasitvi epidemije COVID-19, nadaljnjih prijav in e-sporočil prav gotovo ne bi bilo. Prav tako se ne bi s prijavami in potem še z zahtevki po dostopu do IJZ nadaljevalo, če bi se ustrezno pravilno in učinkovito sledilo vsem nekaj začetnim prijavam nepravilnosti predvsem v spletni prodaji, kjer se je državljanom in drugim subjektom prodalo največ zaščitne opreme.« (pritožba z dne 26. 6. 2022);
-    »Spoštovani, vztrajam pri tem, da javnost izve, kako se prikriva nepravilnosti v nadzoru TIRS pri prodaji pol obraznih mask v spletni prodajalni interdiskont.si in v vseh poslovalnicah INTERDISKONT po Sloveniji, istočasno pa tudi po vsej verjetnosti še v velikem delu Notranjega trga EU. Gre za maske, ki tja ne sodijo in bi TIRS moral že po prvi prijavi z dne 25. 2. 2021 (pred več kot enim letom) ustrezno pravilno in učinkovito reagirati, pa tega ni naredil tudi ne po več kot deset ponovljenih prijavah, opozorilih, pozivih, zahtevah,…, njemu in vsem drugim tangiram.« (zahteva z dne 10. 4. 2022);
-    »Vnaprej se opravičujem, a iz vsega tega res ne razberem ničesar, kar bi lahko ocenil (predvidel) kot konkretne ugotovitve in ukrepanje potem, ko ste na TIRS prejeli več deset (ne štejem več) prijav in opozoril na nepravilnosti v spletni ponudbi in prodaji in nepravilnosti v nadzoru.«, »Pričakujem, da bo nekdo le pregledal vse te odprte in nedokončane ter v ničemer več ali manj neodločene zadeve.«, »Žal, nimam besed nad tako neodgovornim delom TIRS, glejte priloženo analizo z dne 3. 4. 2022 in prejeti odgovor.« (zahteva z dne 22. 4. 2022);
-    »Spoštovani, tudi po enem mesecu od zadnje prijave in skoraj pol leta po prvi prijavi ni pravih rezultatov.«,  »Najmanj, kar bi nadzorni organ moral opozoriti in je bilo to tudi predmet prijave, da je na dm.si nudena izjava ….«, »Nadzorni organ tudi ne bi smel spregledati opozorilo ….« (zahteva z dne 28. 4. 2022);
-     »Spoštovani, dve leti od prve prijave in eno leto od zadnje – nobenih bistvenih sprememb na bolje.« (zahteva z dne 3. 5. 2022, 10:00);
-    »Spoštovani, zakaj takšna neodzivnost in neučinkovitost?« (zahteva z dne 3. 5. 2022, 10:18);

IP ugotavlja, da dejansko iz vsake vloge prosilca izhaja, da poudarja po njegovem mnenju slabo dela organa (neučinkovitost, neodzivnost,…), ker organ ne sledi njegovim ugotovitvam, analizam, predlogom,… Skratka, prosilec dojema svoje ugotovitve, analize, predloge,… kot absolutno pravilne, med tem ko ocenjuje delo organa kot slabo, če organ njegovim ugotovitvam, analizam, predlogom,.., ne sledi. IP tako lahko sledi zaključkom organa, da gre za namerno povzročanje nevšečnosti in neprijetnosti zaradi negativnega mnenja prosilca o delu organa, ki je povezano tudi …, pri čemer se prosilec točno zaveda svojega ravnanja, vendar ne namerava odnehati, kar tudi poudarja v svojih sporočilih.

IP torej po preučitvi celotne zadeve zaključuje, da je v obravnavanem primeru mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavanih zahtev prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja. IP je tako sledil ugotovitvam organa v izpodbijani odločbi, da je prosilec s svojim ravnanjem očitno prestopil meje pravice dostopa do informacije javnega značaja, s čimer je podana zloraba pravice po petem odstavku 5. člena ZDIJZ.

Ob navedenem pa IP ponovno izpostavlja dejstvo nepreglednih in obsežnih vlog prosilca, saj le-ta s posamezno vlogo hkrati podaja svoje nestrinjanje z delom organa, izpostavlja svoje ugotovitve, se pritožuje zoper posamezne odločitve organa ter vlaga oziroma ponavlja svoje prijave. Vlogam pripenja tudi predhodne vloge in slikovno gradivo. IP tako pritrjuje ugotovitvam organa, da so vloge prosilca nepregledne in tudi obsežne. Tudi predmetno pritožbo je prosilec dopolnjeval ter prilagal svoje analize. IP pa v zvezi s svojo odločitvijo izpostavlja še dejstvo, da se ravnanje prosilca ponavlja, čeprav sta tako organ kot tudi IP v svojih predhodnih odločbah prepoznala takšno ravnanje prosilca kot zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja.

Sklepno

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag IP zaključuje, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. 

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah  oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:                                                                             
Nataša Siter, univ. dipl. prav.                                              
svetovalka IP                                                                                  

Informacijski pooblaščenec:   
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.          
namestnica pooblaščenke