Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
| sl | Iskalnik po spletni strani   Priredbe v znakovni jezik  
dekorativna slika

prosilec - Tržni inšpektorat RS

+ -
Datum: 18.03.2022
Številka: 090-75/2022
Kategorije: Ali gre za zlorabo pravice

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov zaradi zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja po petem odstavku 5. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku odločitvi organa sledil, saj je po preučitvi celotne zadeve zaključil, da je v obravnavanem primeru mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavanih zahtev prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja. IP je torej sledil ugotovitvam organa v izpodbijani odločbi, da je prosilec s svojim ravnanjem očitno prestopil meje pravice dostopa do informacije javnega značaja, s čimer je podana zloraba pravice po petem odstavku 5. člena ZDIJZ. Upoštevaje navedeno je IP pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-75/2022/3

Datum:  18. 3. 2022

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22-ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 27. 2. 2022, zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-36/2021-45 z de 28. 1. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 27. 2. 2022 zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije št. 090-36/2021-45 z dne 28. 1. 2022, se zavrne.

 

  1. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je z zahtevami, ki so bile predmet odločitve organa v obravnavanem primeru, od organa zahteval dostop do naslednjih informacij javnega značaja:

  1. pregleda izvedenih aktivnosti, ugotovitev in ukrepov za masko tipa FFP2 dobavitelja … zahteva z dne 5. 10. 2021);
  2. dokumentov, ki izkazujejo, ali je in kako je organ upošteval objavo na spletni strani … (zahteva z dne 6. 10. 2021);
  3. dokumentov iz obravnave spletne trgovine … (zahteva z dne 7. 10. 2021):
  4. informacij o izvedenih aktivnostih po prvi prijavi nepravilnosti na … (zahteva z dne 8. 10. 2021);
  5. informacij, ki izkazujejo, kaj se je zgodilo v zadevi … od 25. 2 2021 dalje (zahteva z dne 8. 10. 2021);
  6. pregleda vseh aktivnosti, s katerimi se je upoštevalo podane prijave v zadevah … (Lekarna ..) in … (...) (zahteva z dne 12. 10. 2021);
  7. pregleda aktivnosti, ki so bile izvedene pri … (in … ter …), da bi se odpravile nepravilnosti pri prodaji pol obraznih mask H-PLUS, kot izhaja iz spodnjih sporočil in priložene analiza (zahteva z dne 14. 10. 2021);
  8. ugotovitev in ukrepov glede na vse prijave v zadevi … (zahteva z dne 14. 10. 2021);
  9. pregleda aktivnosti, ugotovitev in ukrepov glede na vse prijave v zadevi … od 13. 10. 2020 dalje (zahteva z dne 15. 10. 2021);
  10. seznama vseh aktivnosti, ki so bile izvedene na osnovi vseh njegovih prijav v zadevah … in … (zahteva z dne 29. 10. 2021);
  11. seznama aktivnosti, ugotovitev in ukrepov v zadevi Lekarna … (zahteva z dne 2. 11. 2021);
  12. celovitega odgovora v zvezi z masko FFP2 NR, … (zahteva z dne 2. 11. 2021);
  13. vseh dokumentov, ki so nastali na osnovi prijave v zadevi … (zahteva z dne 3. 11. 2021);
  14. stališča do prodaje pralnih mask v času grožnje Covid-19 (zahteva z dne 9. 11. 2021);
  15. odgovorov na vprašanja (zahteva z dne 10. 11. 2021):
  • Koliko nadzorov s preskušanjem vzorcev pol obraznih mask je bilo v letu 2021 (poleg objavljenih pod A12/01296/21 in A12/00878/21) izvedenih v Sloveniji, in kakšni so rezultati?;
  • Kje je vzrok, da se maske v večjem obsegu ne preskušajo oziroma zakaj se podobni primeri, kot sta npr. zadnja na … ne obravnavajo podobno kot v zadnji objavi nevarnega proizvoda zgoraj – INFO/00161/21?;
  • Koliko je bilo primerov, ko se je na osnovi objav nevarnih proizvodov (zaščitnih mask) ugotovilo njihovo prisotnost tudi v Sloveniji? Kako se je ukrepalo?;
  1. informacije, ali so maske, ki se prodajajo na … ustrezne glede na zadnji odlok (zahteva z dne 11. 11. 2021);
  2. informacij v zvezi s prijavo zoper … (zahteva z dne 29. 10. 2021);
  3. informacij glede prodaje strojev za dviganje bremen iz spletne strani … cm (zahteva z dne 14. 11. 2021):
  4. dokumentov, iz katerih bodo razvidne vse aktivnosti v zadevi … (zahteva z dne 17. 11. 2021);
  5. podatkov, iz katerih bodo razvidne vse aktivnosti v zadevi … (zahteva z dne 17. 11. 2021);
  6. odgovora na vprašanje, kaj se je zgodilo z vsemi prijavami v zadevi … od prve z dne 19. 5. 2020 dalje (zahteva z dne 22. 11. 2021);
  7. informacij o tem, katere aktivnosti, ugotovitve in ukrepi so bili izvedene s strani organa po vseh prijavah nepravilnosti za subjekt, ki nudi in prodaja svoje proizvode na … in … (zahteva z dne 26. 11. 2021);
  8. odgovora v zvezi s prodajo zaščitnih mask v spletni trgovini … (zahteva z dne 26. 11. 2021);
  9. odgovora v zvezi s prodajo mask na … (zahteva z dne 29. 11. 2021);
  10. izjave o skladnosti in Certifikata o EU pregledu tipa za masko za zaščito pred delci iz zadeve št. 0610-14861/2021 (zahteva z dne 2. 12. 2021);
  11. dokumentov, ki izkazujejo, katere aktivnosti so bile izvedene, kdaj in kakšne so bile ugotovitve in izdani ukrepi s strani organa v zadevi … v letih 2020 in 2021 (zahteva z dne 3. 12. 2021);
  12. informacij v zvezi s spletno trgovino … (zahteva z dne 15. 12. 2021);
  13. dokumentov, ki dokazujejo učinkovitost nadzornega sistema v Republiki Sloveniji na področju zaščitne opreme (zahteva z dne 3. 1. 2022);
  14. dokumentov, ki izkazujejo, da se je nadzor pri subjektu … začel, in če se je končal, pa dokumentov, ki izkazujejo ukrepe in kontrolo izvršitve ukrepov (zahteva z dne 5. 1. 2022);
  15. vseh dokumentov, iz katerih bo razvidna vsebina nadzora pri …, izrečeni ukrepi in kontrola njihove izvršitve (zahteva z dne 11. 1. 2022);
  16. dokumenta, ki izkazuje, ali so bila izdana opozorila za nadzor v zvezi s priglašenim organom NB 2163 (zahteva z dne 22. 1. 2022).

 

Organ je o predhodno navedenih zahtevah prosilca odločil z odločbo št. 090-36/2021-45 z dne 28. 1. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahteve prosilca iz razloga zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja v celoti zavrnil. Ker gre v konkretnem postopku za zahteve za dostop do informacij javnega značaja, je organ zadevo obravnaval po ZDIJZ in ker gre za več funkcionalno povezanih zahtev, je organ vse zahteve obravnaval v okviru enega postopka. Organ je pri presoji zahteve za dostop do informacije javnega značaja preko evidence IS TIRS opravil vpogled v vse obstoječe dokumente, ki so nastali na podlagi prosilčevih sporočil organu. Prosilec je pred pričetkom tega postopka v letu 2021 na organ naslovil večje število zahtev za dostop do informacij javnega značaja, o katerih je organ že odločil v zadevah št. 090-8/2021, 090-24/2021, 090-23/2021, 090-20/2021, 090-19/2021, 090-18/2021, 090-16/2021, 090-15/2021, št. 090-27/2021 in št. 090-32/2021. V okviru zadnjih dveh zadev je izdal odločbi št. 090-27/2021-9 in št. 090-32/2021-34, s katerima je prosilcu zavrnil dostop do informacij javnega značaja zaradi zlorabe pravice, v preostalih zadevah pa je organ odločil vsebinsko in prosilcu v primerih, ko je razpolagal z dokumentacijo, le-to tudi posredoval. Organ je ugotovil, da prosilec s svojimi zahtevki (a) prekomerno obremenjuje organ, (b) izvršuje pravico iz ZDIJZ na nedostojen način in (c) ne uresničuje namena ZDIJZ, ki je v izvajanju nadzorne funkcije javnosti, kar je tudi podrobneje pojasnil, kot sledi. Navedel je tudi, da je o nekaterih zahtevah, ki so predmet tega postopka, že odločil z odločbo št. 090-32/2021-34 in ker se prosilec z odločitvijo organa ni strinjal, je na organ ponovno naslovil posamezne zahteve z isto ali zelo podobno vsebino. Prosilec lahko svoje nestrinjanje z odločitvijo organa o njegovih zahtevah izpodbija v pritožbenem postopku, kar je tudi storil, ne glede na to, pa je vložil kar nekaj istih zahtevkov, ki so mu bili zavrnjeni. Od 1. 1. 2021 do 30. 9. 2021 (ko je organ izdal odločbo št. 090-32/2021-34) je prosilec na organ naslovil 35 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, po tem datumu in do dneva izdaje te odločbe pa še dodatnih 34 zahtev. V sistemu IS TIRS je za obdobje od 1. 10. 2021 do 26. 1. 2022  zavedenih 396 vhodnih dokumentov, ki so na organ prispeli z e-naslova prosilca. Prosilec sicer že daljše časovno obdobje (od februarja 2020) posreduje prijave, analize, razmišljanja, tako da je od 1. 1. 2020 do 26. 1. 2022 v sistemu evidentiranih 1113 dokumentov, prejetih z e-naslova prosilca. Kot pojasnjeno že predhodno, prosilec naslavlja različna sporočila na organ že od februarja 2020, pri čemer vedno znova izpostavlja nezadovoljstvo z opravljenim nadzorom, predvsem na področju zaščitne opreme. Prosilec sporočila pošilja tudi številnim drugim naslovnikom, za katere meni, da so pristojni za vsebinsko presojo njegovih sporočil, pri čemer ne gre zgolj za veliko število sporočil, pač pa so ta tudi obsežna, s priloženimi analizami, ki jih prosilec sproti dopolnjuje z novimi proizvodi ali dodatnimi nepravilnostmi, poleg tega pa tudi zastavlja vprašanja, na katera zahteva odgovore, zahteva odgovore na prijave in hkrati tudi vlaga zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Hkrati v sporočilih vedno znova izraža nestrinjanje z vodenjem postopov in z ugotovitvami. Posamezno sporočilo tako predstavlja preplet različnih vlog oziroma zahtevkov. Število zahtev z zakonom res da ni omejeno, vendar pa v konkretnem primeru ne gre za običajno v ravnanje prosilca po ZDIJZ, saj je prosilec sam vložil pri organu v enem letu skoraj dvakrat toliko zahtev, kot jih je organ dotlej povprečno rešil v posameznem letu. Glede na način vlaganja zahtev s strani prosilca, pa ima organ ogromno dela že s samim razporejanjem in knjiženjem vlog, ki pa jih je potem potrebno tudi vsebinsko obravnavati, kar organ tudi izvršuje. Nadalje je tudi za to, da se organ seznani z njihovo vsebino, potrebno veliko časa, poleg tega se z vsebino posameznega sporočila pri organu ukvarja več oseb, saj gre, kot rečeno, za preplet različnih zahtevkov, za obravnavo katerih so pri organu zadolžene različne osebe. Prosilec v svojih sporočilih naslavlja različne naslovnike, pošilja vedno, poleg novega besedila in novih dejstev, še stara sporočila, zato so sporočila obsežna in nepregledna (eno od sporočil, ki ga je prosilec naslovil na organ (dokument št. 0611-618/2020-219 z dne 30. 8. 2021 ima tako kar 655 strani in še dodatno 26 strani prilog), poleg tega pa v takih sporočilih postavi še zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki je poseben postopek in se zato vodi posebej. Prosilčeva sporočila se tako v skladu z Uredbo o upravnem poslovanju knjižijo v različne zadeve, vsak zaposleni pa obravnava svoj del sporočila, kar pomeni, da se delo podvaja, zadeve se knjižijo tako na območnih enotah, kot na sedežu, zato ima dodatno delo glavna pisarna na sedežu in na območni enoti, poleg tega eno sporočilo vsebinsko obravnava več javnih uslužbencev (npr. en inšpektor vodi postopek, en obravnava druge, en pa ZDIJZ), saj so naloge na organu porazdeljene tako, da ni mogoče, da bi sporočila s takšno vsebino obravnavala zgolj ena oseba, zaradi takšnih sporočil pa je tako skoraj nemogoče zagotavljati sledljivost. Že v odločbah št. 090-27/2021-9 z dne 30. 7. 2021 in št. 090-32/2021-34 z dne 30. 9. 2021 je organ ugotavljal, da prosilec pošilja vedno nova sporočila na različne organe, pri tem pa organe ne samo, da opozarja na nepravilnosti, ampak tudi daje predloge in usmeritve, na kakšen način in kaj naj inšpektorji preverjajo, da bo nadzor po njegovih merilih učinkovit. Npr. dokument št. 0611-2425/2020-35: »Želim opozoriti, da pri nadzoru trga ne smemo biti preozko usmerjeni samo na zaščito pred Covid-19. Povsem enake maske se nudijo tudi za zaščito v delovnih procesih pred drugimi nevarnostmi.«, »Nikdar in nikoli v svojih analizah in sporočilih ne kličem k rigoroznim ukrepom; dovolj bi bila že večja zaznavnost prisotnosti nadzornih organov na trgu. Le najbolj »vztrajnim« pa bi morali ukrepe sorazmerno stopnjevati.«. Pa npr. v dokumentu št. 0611-2425/2020-13: »Analizo vam posredujem v pisni obliki zato, da samo še enkrat več dokažem mojo oceno o neučinkovitem delu 20 tržnih inšpektorjev zaradi vodstva pri urejanju razmer na trgu že več kot tri mesece. Za rešitev enega primera neustrezne ponudbe je več kot dovolj en dan za enega inšpektorja!!!«. Takšno pričakovanje je izrazil tudi v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja (dokument št. 090-16/2021-1). Podobno tudi: »Da, za vsako prijavo porabim 5-10 ur in v povprečju cca. 30 EUR za nakup primerov zaščitne opreme za analizo in potrditev nepravilnosti. Inšpektor bi posredovano analizo v cca. 2 urah lahko predelal v zapisnik v odsotnosti zavezanca in mu ga posredoval z vročilnico po ZUP-u. Prepričan sem, da bi vsaj v polovici primerov bil s tem dejanjem že dosežen učinek, saj bi zavezanci odpravili nepravilnosti ali pa (začasno do odprave nepravilnosti) ustavili prodajo posameznih proizvodov. Če v odrejenem roku za odziv na zapisnik, ne bi bilo nobene aktivnosti, bi bila tudi izdaja odločbe relativno enostavna.« (dokument št. 0611-618/2021-55). Po tem, ko je bila prosilcu s strani organa izdana in vročena odločba št. 090-32/2021-34, je prosilec pošiljanje sporočil še okrepil, saj je organu v dnevih po vročitvi prej navedene odločbe, s katero mu je organ zavrnil dostop, poslal vsak dan eno ali dve novi zahtevi, pri tem ne le, da je zahteval dostop do informacij javnega značaja, pač pa tudi odgovor na prijavo, kar spet predstavlja dvojno delo organa (inšpektor v okviru inšpekcijskega postopka odgovori prijavitelju, na sedežu organa pa se v o isti zadevi odloča kot o pravici dostopa do informacij javnega značaja). Čeprav je bilo prosilcu že v predhodnih zadevah pojasnjeno, da mora organ pri obravnavi zahtev po ZDIJZ upoštevati postopkovna pravila samega ZDIJZ kot tudi ZUP, prosilec v svojem sporočilu navaja (dokument št. 090- 36/2021-29): »Prosim, da se v izogib stroškov "v breme davkoplačevalcev" odločb o zavrnitvi zahtev kot IJZ (s "pojasnjevanjem" znanih in tako ali drugače zapisanih dejstev) več ne posreduje, povsem sprejemljiv je e-odziv.«. Organ je ob tem pripomnil, da je prosilec v zvezi z nekaterimi zahtevami (npr. z dne 11. 11. 2021 za dostop do informacije, ali so maske, ki se prodajajo na …, ustrezne glede na zadnji odlok) že prejel odgovor (prijavitelju) s strani inšpektorja, ki je vodil konkreten postopek. Vse to dodatno kaže na dejstvo, da prosilec ne vlaga zahtev za dostop z namenom izvrševanja ZDIJZ, pač pa zgolj z namenom oteževati delo organa in dokazovati svoje prepričanje, da organ ne dela dobro in strokovno. Organ je v preteklih letih povprečno na leto prejel med 25 in 30 zahtev za dostop do informacij javnega značaja s strani različnih prosilcev, kar je glede na število postopkov, ki jih vodi na letni ravni (npr. v letu 2020: 15971 pregledov, 3366 upravnih ukrepov, 4105 prekrškovnih ukrepov), relativno majhna številka. Majhno število zahtev za dostop je tudi rezultat odprtosti in transparentnosti delovanja organa, saj organ obvešča javnost o svojih ugotovitvah po ustaljenih poteh (spleta stran, mediji, odgovori na vprašanja, ipd.), prijavitelje pa tudi obvešča o svojih ugotovitvah in ukrepih. V letu 2021 in v januarju 2022 pa je, kot že omenjeno zgoraj, samo s strani prosilca prejel 69 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, ki jih je organ tudi obravnaval ter prosilcu v 11 zadevah posredoval zahtevane informacije, če je z njimi razpolagal. Poleg zahtev prosilca je organ prejemal še druge zahteve za dostop, o katerih je tudi ustrezno odločil. Pri organu sta za obravnavo zahtev za dostop do informacij javnega pooblaščeni dve osebi, ki sta obe tržni inšpektorici in postopke po ZDIJZ vodita poleg svojega inšpektorskega dela. Vsa leta sta brez težav obvladovali pripad zadev po ZDIJZ, četudi so bile nekatere zelo obsežne. Prosilec praviloma ni bil zadovoljen s posredovano dokumentacijo, saj je v nekaterih primerih podal dopolnitev zahteve, v večini primerov pa na podlagi prejete dokumentacije posreduje dodatne prijave, analize, ugotovitve. Vsak odgovor, ki ga prosilec prejme s strani organa, je s strani prosilca pospremljen z nasprotnim odgovorom (tudi če gre za pohvalo), novimi prijavam, novimi zahtevami po odgovoru ali zahtevami za dostop do informacij javnega značaja, iz česar je po mnenju organa mogoče izluščiti, da je vsakršno odzivanje organa na prejeta sporočila prosilca kontraproduktivno, saj vsak posredovan odgovor ali informacija javnega značaja s strani organa izzove še več novih sporočil s strani prosilca. Obseg sporočil, ki jih na vse organe naslavlja prosilec, je postal neobvladljiv za obravnavo s strani zaposlenih v organih, saj se več zaposlenih ukvarja zgolj z obravnavo prosilčevih sporočil, bodisi,  da se opravlja nadzor, posreduje odgovore v zvezi s prijavo, pripravlja poročila o delu drugim organom ali odloča o zahtevah za dostop do informacij javnega značaja. Da obseg sporočil ni več obvladljiv, ni samo stališče organa, pač pa to izhaja tudi iz elektronskega sporočil Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (dokument št. 090-32/2021-5). V omenjenem postopku torej nikakor ne gre za to, da bi imel organ kakršne koli zadržke pri seznanjanju javnosti z informacijami javnega značaja, vendar pa ni mogoče podpirati zahtev za dostop do informacij javnega značaja, ki ne sledijo namenu in osnovnemu pomenu te pravice. Organ je imel v letu 2021 zaposlenih 99 inšpektorjev, inšpektorat pa je pristojen za nadzor več kot 200 predpisov iz različnih področij dela, med drugim tudi za področje osebne varovalne opreme, zaščitno opremo na splošno, kot se je na trgu začela pojavljati ob razglasitvi epidemije pa lahko nadzira še po drugih predpisih. Organ se zaveda pomena učinkovitega nadzora na področjih, ki so glede na trenutno situacijo v Sloveniji in svetu, pomembna z vidika zajezitve širjenja virusa Covid-19, zato je področje osebne varovalne opreme tudi opredelil kot svoje prioritetno področje nadzora. Organ tako skladno s svojimi prioritetami, ne glede na prijave, ki jih vlaga prosilec, opravlja, in bi tudi brez prijav prosilca opravljal, nadzore na tem področju, vendar pa tudi, če gre za prioritetno področje, ni mogoče spregledati, da je organ samostojen subjekt, ki mora delovati skladno z zakonodajo in svojo strategijo ter nikakor ne more svojega dela, ravnanja in odločitev podrejati posameznikom, ki menijo, da določeno področje poznajo tako dobro, da lahko sami (brez da bi za to imeli kakršna koli pooblastila oziroma samo zato, ker …) opravljajo nadzor tega področja in želijo organ prisiliti, da sledi njihovim »ugotovitvam« s tem, da neprestano pošiljajo ogromne količine gradiva in pritiskajo na organ z »grožnjami« po prijavi višjim instancam. Če bi organ pristal na takšno prakso, bi v končni fazi pristal na to, da mu lahko kdor koli »s ceste« daje navodila kdaj, kako in na kakšen način naj ravna. Tako tudi v dokumentu št. 090-36/2021-13 prosilec navaja: »Usmeritev, ki jih imajo inšpektorji pri nadzoru zaščitne opreme, da se pregled izvaja samo ozko administrativno na osnovi včasih tudi ne najbolje pripravljenih kontrolnih listov, je neustrezna. Potrebno je vključiti večjo širino v takšnem pregledu in proizvod sicer še vedno administrativno pregledati, torej celovito. Večkrat sem že opozarjal na PCT pristop poleg celovitega pregledovanja, torej tudi testiranje. Če se ne verjame ugotovitvam v prijavi oziroma priloženih analizah, tudi na kupljenih primerih opreme, potem bi moral inšpektor sam bolj podrobno pregledati pravilnost in oceniti primernost ponudbe že na spletni strani, saj gre velikokrat za zelo neprimerne navedbe, ki pomenijo elemente namernega zavajajočega ponujanja, oziroma velikokrat kot posledica strokovne neusposobljenosti za prodajo zaščitne opreme. Po potrebi bi moral inšpektor sam kupiti primere proizvodov in oceniti skladnost s predpisi na osnovi konkretnih dejstev. Pri tem bi moral biti ustrezno kompetenten, da sam oceni tudi primernost še dodatnega testiranja na odvzetih vzorcih opreme. To, da se skladnost ocenjuje (in potrjuje) samo s kontrolnimi listi na osnovi s pozivom pridobljenih slik in opisov, ne more in ne sme biti osnova za odločitev in "potrditev" skladnosti s predpisi, še posebej, če je že pred tem in potem še nekajkrat nedvoumno dokazano, da v konkretnih situacija ponudbe in prodaje mrgoli nepravilnosti. Vse to ne pomeni, da je potrebno zaščitno opremo množično umikati s trga, če ni dokazanih bistvenih zdravstvenih in varnostnih neskladnosti z zahtevami iz Priloge II Uredbe PPER. Pričakuje se, da bodo vsi ustrezni subjekti, ki omogočajo dostopnost na trgu, ustrezno opozorjeni in pozvani na odpravo vseh nepravilnosti in pomanjkljivosti.«. Kot je bilo že pojasnjeno, je organ določil nadzor nad prodajo zaščitne opreme, še posebej mask različnih vrst, kot eno od prioritet nadzora v letu 2021 (in tudi v letu 2022), ko je bila v Sloveniji razglašena epidemija in ko še vedno trajajo ukrepi za zajezitev širjenja bolezni Covid-19. Ne glede na to pa so prioriteta nadzora še drugi predpisi, sprejeti z namenom preprečitve širjenja bolezni in predstavljajo prednostno nalogo organa (o nadzoru po Odloku o začasnih omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji organ redno poroča Vladi RS). Organ vse pobude, ki jih prejme, obravnava skladno z zakonodajo in ob tem poudarja, da pobude lahko predstavljajo le podlago za nadzor ali za izboljšavo dela, nikakor pa ne morejo pobudniki pričakovati ali celo zahtevati, da bodo lahko usmerjali in vodili delo organa v skladu s svojimi pričakovanji. Tako veliko število sporočil, sploh glede na vsebino, otežuje delo organa, kot je začrtano z letnim planom in situacijo na trgu, ki se ji organ sproti prilagaja, poleg tega pa obravnava še prejete prijave, ki jih glede na raznolikost predpisov, tudi ni malo (npr. v letu 2020 je organ prejel 6781 prijav oziroma skoraj 26 prijav vsak delovni dan). S predhodnima odločbama (št. 090-27/2021-9 in 090-32/2021-34) je bilo ugotovljeno, da želi prosilec opravljati delo inšpektorjev in neprestano izkazuje dvom v strokovnost dela. To izhaja npr. iz dokumenta št. 0611-618/2021-93, kjer je zaradi odgovora, s katerim ni bil zadovoljen, postavil rok za nedvoumen odgovor, v nasprotnem primeru bo prisiljen zadevo posredovati v obravnavanje pristojnim organom. Enako je rok postavil v dokumentu št. 0611-2425/2020-60, citirano: »Gre za sterilne kirurške rokavice, ki jih proizvajalec, svetovno znani …, obravnava kot medicinski pripomoček razreda IIa in kot osebna varovalna oprema kategorije III. V priponki je analiza tega, tudi na mimovrste.com kupljenega proizvoda. Pričakujem (zahtevam), da se me o ustreznem in učinkovitem ukrepanju obvesti, najpozneje v enem mesecu.«. V dokumentu št. 0611-618/2021-205 pa je navedel, citirano: »… in kaj vse je narobe, da ocena o učinkovitosti TIRS še vedno ni pozitivna? Spletnega prodajalca bi bilo potrebno kot distributerja opozoriti na njegove obveznosti iz člena 11 uredbe, da zagotovi predpisano označevanje, navodila in informacije ter izjavo EU o skladnosti v celoti brez napak in pomanjkljivosti in to tudi že v spletni prodajalni. Predvsem pa pričakujem, da se bo stanje na trgu vendarle uredilo toliko, da moje aktivnosti in obremenjevanje vaših spletnih predalov ter motenje pri vaših drugih delovnih obveznostih ne bodo več potrebne. Do takrat pa od mene lahko pričakujete nova dokazila, da je učinkovitost nadzora še vedno premajhna!«. Z enako prakso, kot je bilo ugotovljeno s predhodnima odločbama (št. 090-27/2021-9 in št. 090-32/2021-34), prosilec nadaljuje in se zaveda, da organu povzroča nevšečnosti, vendar s tem ne namerava prenehati, dokler ne bo dokazal svojega, citirano iz dokumenta št. 090-36/2021-20: »Spoštovani, ne, ne bom odnehal, dokler se stvari ne uredijo oziroma izboljšajo.«. Ker v primeru osebne varovalne opreme (in medicinskih pripomočkov) takšen nadzor in postopanje s strani TIRS (in JAZMP) ter celotnega nadzornega sistema ni bilo izvedeno ustrezno, se prijave ponavljajo, s tem pa tudi nezadovoljstvo prejemnikov vseh (nepotrebnih) dodatnih sporočil.« (dokument št. 090-36/2021- 38). V dokumentu št. 090-36/2021-37 je prosilec navedel, citirano: »Ali se vam po vsem, kar se dogaja, še vedno ne zdi primerno, da bi priznali svojo veliko zmoto in veliko neutemeljenih navedb v zadevni odločbi? (op. citat se nanaša na odločbo št. 090-32/2021-34) Meni očitate postopanje preko meje zdravega razuma in veliko »obremenjevanja« pri vašem delu, pri tem pa ne prepoznate, da je večina vsega, kar posredujem in zahtevam, posledica neučinkovite organizacije in izvajanja nadzora. Sami s takšnim obravnavanjem vseh teh mojih dejanj povsem po nepotrebnem izgubljate čas namenjen za organiziranje in vodenje učinkovitejšega nadzora.«, v nadaljevanju pa še: »Ne pričakujem opravičila, prosim pa za korekten odnos do vsega, kar sem naredil (in še bom) z zgoraj navedenim namenom in ciljem.«. Zahtevo z dne 3. 11. 2021 za dostop do vseh dokumentov, ki so nastali v zadevi … pa je prosilec vložil zgolj iz razloga, ker ni bil zadovoljen s postopanjem inšpektorja. Inšpektor je pri vodenju inšpekcijskega postopka vezan na zakon in podzakonske predpise, tako glede materialnih kot glede postopkovnih pravil, ne pa na zahteve ali usmeritve prijavitelja. IP je (z odločbo št. 090-336/2021/2) v pritožbenem postopku zoper odločbo št. 090-32/2021-34, ki je bila izdana prosilcu s strani organa, ugotovil, citirano »da bi priprava zahtevanih podatkov vplivala na dolžnost in pravico organa, da opravlja svoje delo samostojno in na podlagi Ustave in zakonov ter posledično na pravice tretjih oseb, ki so udeležene v drugih postopkih, ki jih vodi organ. Iz narave in vsebine zahtevanih informacij izhaja, da reševanje obravnavanih zahtev terja skupinsko delo celotnega organa in ne le uradnih oseb za posredovanje informacij javnega značaja. Razumsko namreč ni mogoče pričakovati, da bo organ v zakonskem roku uspel odločiti o tolikšnem številu zahtev z različno vsebino.«. V tem konkretnem postopku pa organ obravnava še bistveno večje število zahtev (34), kar še poveča količino in čas obravnave, sploh, ker je potrebno zaradi varovanja poslovnih skrivnosti v postopek pritegniti tudi stranske udeležence, torej podjetja, na katera se zahtevana dokumentacija nanaša. Vse to pa postopke še podaljšuje, običajno je o zahtevi potrebno odločiti z odločbo in jo vročati vsem strankam postopka. Ne gre torej za enostavne in hitre postopke po določilih ZDIJZ, prosilec pa s svojimi vlogami ne zasleduje namena ZDIJZ, temveč želi otežiti delo organa ter dokazati nestrokovnost organa. Tudi v pritožbi zoper odločbo št. 090-32/2021-34 je prosilec dokazoval neupravičenost izdane zavrnilne odločbe z nestrokovnostjo dela organa, vendar je IP odločil, da je bila odločitev organa zakonita. Seveda ima prosilec še vedno možnost izpodbijati to odločitev na sodišču. V zvezi z obravnavo prosilčevih zahtevkov tudi ni nepomembno, da je bil prosilec v preteklosti zaposlen pri organu kot inšpektor (z dolgoletnim stažem), zato dobro pozna ustroj in delovanje organa (tako v svojih sporočilih natančno navaja, koliko inšpektorjev opravlja nadzor na tehničnem področju), kar s pridom izkorišča pri naslavljanju svojih številnih in obsežnih sporočil na organ, kot tudi na številne druge organe. V zahtevi št. 090-16/2021-26 je med drugim navedel: »Izvedimo nadzor enkrat in takrat temeljito ter učinkovito! Ne "štancajmo številk"; osebe, ki je to zahtevala, (upam) na TIRS ali kje drugje z možnostjo nadaljevanja nesmiselnega obravnavati nadzora kot "igranje s številkami" in negativnega nastopanja v javnosti ni več; somišljeniki pa bi tudi že morali biti umaknjeni z vplivnih mest!«. Prosilec je bil v svojih sporočilih, ki jih je naslavljal na organ, večkrat žaljiv, saj je izpostavljal tako neustrezno vodenje prejšnjega vodstva, kot tudi ravnanje drugih zaposlenih pri organu. Ker je prosilec v eni od inšpekcijskih zadev ocenil, da se bodo stvari s strani organa še naprej odvijale neustrezno in neučinkovito ter nepravilno, se je odločil, da kar sam neposredno opozori prodajalce na očitne nepravilnosti pri prodaji polobraznih mask (dokument št. 090-32/2021-12). V zvezi s tem je organ s strani zaposlene v družbi … prejel e-sporočilo, v katerem pošiljateljica (prokuristka podjetja) izraža ogorčenje zaradi prekomernega nadlegovanja s strani prosilca (dokument št. 090-32/2021-18 z dne 12. 9. 2021). V predhodnih postopkih je bilo mogoče ugotoviti tudi, da se podjetjem predstavlja kot bivši inšpektor, kot samostojni raziskovalec, predavatelj in svetovalec za področja menedžmenta, trženja, kakovosti, varnosti in zdravja ter tehnične zakonodaje pa se je obračal tudi neposredno na medije, katerim je predstavljal nepravilnosti tako na trgu zaščitne opreme kot tudi pri uporabi le-te (npr. Dnevnik, dokument št. 0611-618/2021-118). V več dokumentih (npr. št. 0611-618/2021-146) prosilec vabi k ogledu svojega posnetka na spletni strani za izmenjavo videoposnetkov Youtube in se predstavlja kot samostojni raziskovalec, predavatelj in svetovalec za področja menedžmenta, trženja, kakovosti, varnosti in zdravja ter tehnične zakonodaje (npr. št. 0611-618/2021-90). Prav tako je bilo mogoče zaključiti, da prosilec subjektom, ki prodajajo zaščitno opremo, pošilja opozorila in analize ter od njih pričakuje, da bodo njegove ugotovitve tudi upoštevali. Iz zahteve št. 090-15/2021-1 je razvidno, da mu je podjetje, na katerega se je obrnil, navedlo, citirano: »niste merodajni za te ugotovitve in da so vaši opisi nepravilnosti nerelevantni. Saj niste v službi inšpektorata in da lahko podajate pripombe in prijave. Odločbe in ugotovitve pa podaja inšpektorat in ne vi.«. Smiselno zelo podobno izhaja iz sporočila predstavnice družbe ..., ki je bilo izpostavljeno predhodno. Prav tako komunicira neposredno s kitajskimi proizvajalci in jih opozarja na nepravilnosti (npr. dokument št. 0611-20/2022-47). V odločbi št. 090-32/2021-34 je organ ugotovil, da je nastop prosilca tako do državnih organov kot do podjetij, ki prodajajo zaščitno opremo, vsiljiv, saj želi diktirati način in obseg dela nadzornih organov, podjetjem pa vsiljuje svoje ugotovitve in pričakuje, da jih bodo upoštevala. Prosilec se čuti poklican za edino ustrezno strokovno presojo zaščitne opreme na trgu, njegovi pritiski na vse vpletene pa so presegli mejo zdravega razuma (dokument št. 090-32/2021-18 z dne 13. 9. 2021). Ravnanje prosilca je prišlo že do meje, ko mu podjetja ne želijo več prodati blaga. V dokumentu št. 090-36/2021-40 prosilec navaja, citirano: »očitno je potreben še en dokaz o neučinkovitosti nadzora. Tudi tega sem nameraval podkrepiti z nakupom, a tokrat to ni več šlo. Prodajalci poznajo vse moje podatke in namene nakupa in zavračajo moja naročila.«. Prosilec pa v istem dokumentu še vedno vztraja pri usmerjanju inšpektorjev glede njihovih ravnanj v postopkih, citirano: »Vsekakor pa bi moral inšpektor prodajalca … in tudi partnerskega dobavitelja na … opozoriti na vrsto konkretnih nepravilnosti v nudeni Izjavi EU o skladnosti. Prav tako bi moral brez čakanja na to mojo prijavo prekontrolirati tudi skladnost drugih mask v spletni ponudbi in prodaji na ….«. Nadalje je organ navedel tudi, da je poleg zahtev prosilca v letu 2021 obravnaval še 29 zahtev drugih prosilcev. Organ je bil ustanovljen z namenom zagotavljati nadzor na trgu. Opravljanje nadzora nad spoštovanjem zakonodaje je torej njegova temeljna naloga, poleg tega pa deluje tudi preventivno, in sicer tako, da odgovarja na pisna vprašanja posameznikov, podjetij in institucij, ki se nanašajo na delovanje organa, preko medijev obvešča javnost o ugotovljenih nepravilnostih ter o posledicah kršitev zakonov in drugih predpisov, ipd. Opravljanje nalog, ki so določene z zakonom in nadzora na področjih, so torej tiste pristojnosti, zaradi katerih je bil organ ustanovljen, obveščanje prijaviteljev, ki niso stranke postopka, pa je v zakonu določeno zgolj v minimalnem obsegu, da se torej prijavitelja obvesti o ukrepih, ki so bili sprejeti, nikakor pa ni namen, da se inšpektorji vsebinsko poglobljeno posvečajo prijaviteljem. Prijava predstavlja zgolj pobudo za nadzor, ki se preuči in v kolikor iz nje izhajajo kršitve, se te tudi preverijo v okviru postopka, nikakor pa ne more biti prijavitelj gospodar inšpekcijskega postopka. Postopke namreč vodijo inšpektorji, ki so pri svojem delu samostojni, vezani pa so na zakon in ustavo. Če organ pristane na usmerjanje postopkov s strani posameznih subjektov, izgubi glavni namen inšpekcijskih postopkov - zakonitost, objektivnost, samostojnost ipd.. Poleg tega, kot navedeno že zgoraj, organ nadzira tudi številna druga področja, zato mora svoje kadrovske resurse izkoristiti in razporediti tako, da je prisoten na vseh tistih področjih dela, ki jih oceni za kritične v določenem obdobju in ne samo na enemu področju in še to na tistem, na katerega ga s svojimi prijavami usmerja prijavitelj. Prosilec (in prijavitelj) želi s svojim agresivnim pristopom usmerjati nadzorne organe, kje, kdaj in kako naj opravljajo nadzor: »Ne zanimajo me prekrškovni postopki, moj cilj je urejenost trga brez sankcij z globami ali opomini in prekrškovnimi opozorili« (dokument št 0611-618/2021-38). Prosilec ve, da je inšpektor dolžan voditi postopke v okviru zakonskih pooblastil, torej poleg upravnega inšpekcijskega postopka, izpeljati tudi prekrškovni postopek, če je ta v zakonu določen, kar je inšpektor dolžan ne glede na to, da prosilca (ali kogarkoli drugega) ti postopki »ne zanimajo«. Prosilec tudi jasno izraža nestrinjanje s pristopom organa, torej dobesedno izraža nestrinjanje z načinom nadzora, kot ga izvaja organ (dokument št 090-32- 2021-31). Delo inšpektorata organizira in koordinira glavni inšpektor, ki tudi določi letni načrt izvajanja nalog inšpekcijskega nadzora ter način dodeljevanja zadev posameznim inšpektorjem v skladu s predpisi, ki urejajo upravno poslovanje. Prosilec naslavlja svoja množična in obsežna sporočila na organ (in druge organe), ker organ ne sledi njegovim ugotovitvam kršitev, analizam in predlogom za opravljanje nadzora tako, kot si zamišlja prosilec (dokumenta št. 0611-618/2021-121 in št. 0611-618/2021-90). V kontekstu navedb v dokumentu št. 0611-618/2021-90 je organ nato pojasnil, da prodajalcev organ ne more »kar tako« opozarjati na pomanjkljivosti, pač pa mora v vsakem primeru uvesti postopek, v okviru tega ugotoviti dejansko stanje in nato lahko izreče opozorilo, če so izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji. Prosilec je sedaj pričel podajati zahteve za dostop do informacij javnega značaja že hkrati s prijavo, torej še preden je sploh opravljen nadzor in prijavitelju podan odgovor v smislu ZIN, kar kaže, da je že vnaprej prepričan o neustreznem odgovoru nadzornega organa (dokument št. 090-32/2021-30). Povprečen prijavitelj, s katerim ima opravka organ, skrbi za svoje interese, izjemoma so prijave podane iz drugih razlogov, npr. škodoželjnosti, interesa skupnosti, ni pa pripravljen porabiti tako velike količine svojega prostega časa in denarja za izvajanje analiz. Prosilec namreč v svojih sporočilih navaja, da za vsako analizo porabi od 5 do 10 ur (svojega prostega časa), prav tako za nakup mask, ki jih analizira, porablja znatne zneske (okoli 30 EUR na nakup). Glede na navedeno je jasno, da namen podajanja prijav in posledično zahtev za dostop do informacij javnega značaja v zvezi s skoraj vsemi prijavami ter v povezavi z negativnim mnenjem, ki ga ima prosilec … glede organa in njegovih zaposlenih, ni izvajanje nadzorne funkcije javnosti preko vpogleda v delo, pač pa namerno nagajanje in prekomerno obremenjevanje organa, kar pomeni, da ne gre za pošteno uporabo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Organ je prosilcu do dneva izdaje te odločbe posredoval 190 odgovorov, kar vključuje tudi tiste, vezane na dostop do informacij javnega značaja, poleg tega pa je izdal 9 odločb v postopkih dostopa do informacij javnega značaja. Kot že navedeno, je poslanstvo in temeljna naloga organa izvajanje nadzora. Ker je organ zavezan k dajanju informacij javnega značaja, sta bili iz razloga, da bi se lahko nemoteno opravljal nadzor in druge naloge, povezane z nadzorom pri organu, imenovani dve osebi za  vodenje postopkov po ZDIJZ, saj morajo taki postopki slediti pravilom, ki jih določa ZDIJZ in niso stvar proste presoje. Obe osebi, ki sta pooblaščeni za vodenje postopkov, sta inšpektorici, ki poleg svojih nalog, povezanih z nadzorstvom, vodita še postopke v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja. Ker je prosilec v kratkem času zgoščeno podal več zahtev za dostop  (poleg prijav, kot povedano že prej), sta se obe pooblaščeni osebi ukvarjali le z zahtevami prosilca. V okviru inšpekcijskih postopkov, ki jih vodi organ, inšpektorji praviloma rokujejo z dokumentacijo, ki bi lahko predstavljala poslovno skrivnost, saj preiskujejo tisto, kar »javnosti ni vidno«, kar pomeni, da je v postopek potrebno kot stranskega udeleženca pritegniti podjetje, na katerega se dokumenti nanašajo, zaradi česar ti postopki, razen če gre za majhen obseg,  praviloma niso niti enostavni niti kratkotrajni. Organ se zaveda, da zgolj zaradi obsega zahtevane dokumentacije, zahteve za dostop do informacij javnega značaja ni mogoče zavrniti, in je v preteklosti vse zahteve, četudi so predstavljale velik obseg, obravnaval ter prosilcem zahtevano dokumentacijo tudi posredoval. Prav tako je v postopkih po ZDIJZ zahtevane informacije javnega značaja organ posredoval, kot obrazloženo že predhodno, tudi prosilcu iz te zadeve. Šele, ko je vlaganje zahtev s strani prosilca ekskaliralo do te mere, da je postalo neobvladljivo in je šlo za sistematično zasipavanje organa z vedno novimi zahtevami, prijavami in drugimi sporočili, je organ prosilcu njegove zahteve zavrnil. Še posebej zato, ker so bile zahteve po oceni organa (čemur je pritrdil tudi IP v odločbi št. 090-336/2021/2) vložene zgolj z namenom dokazovanja svojih stališč glede neustreznega delovanja organa, pri čemer je prosilec najprej poudarjal, da je za takšno stanje krivo prejšnje vodstvo s svojimi sodelavci (ki so še vedno zaposleni pri organu), sedaj pa za takšno stanje krivi tudi novo vodstvo organa, ki po njegovem mnenju neustrezno organizira delo organa. Tako npr. dokument št. 090-36/2021-38, citirano: »Spoštovani, žal »mir« ne traja dolgo. Stanje na trgu tega ne dovoljuje. Kdo je kriv za to? Neučinkovit nadzorni sistem v RS!!! Vse, ki v to še vedno ne verjamete, vabim, da se v to sami prepričate.«. Prosilec tudi glede vodenja drugih organov v svojih sporočilih izraža pomisleke o ustreznosti in podaja svoje predloge, kako bi po njegovem mnenju organ zagotovil ustrezen nadzor. Prosilec s svojim načinom delovanja bistveno preobremenjuje organ in uradne osebe, ki svoj čas namenjajo obravnavi vedno novih in ponavljajočih se sporočil, namesto, da bi opravljale delo, zaradi katerega so dejansko zaposlene pri organu. Poleg tega je iz pregleda celotne dokumentacije, ki je povezana s prosilčevimi sporočili, razvidno, da s tem, ko organ prosilcu posreduje informacije javnega značaja, samo še vzpodbudi vedno nove in nove pripombe ter prijave s strani prosilca, saj ta, kot je bilo omenjeno že predhodno, v večini primerov z načinom vodenja postopka in ugotovitvami, ni zadovoljen. Kot … je želel prosilec dokazati, kar je že sam navedel v svojih sporočilih, da je bil organ 14 let (pod prejšnjo glavno inšpektorico) voden napačno, da je bil v javnosti izgubljen ugled in zaupanje v organ. V svojih sporočilih je prosilec večkrat jasno izrazil svoje odklonilno stališče do nekdanje vodje organa in njenih sodelavcev. Npr. »Nekdanja (14 let prepozno odstavljena) glavna tržna inšpektorica in njen zvesti pomočnik sta mi sporočila »bla, bla, bla«, da bom o vseh rezultatih mojih prijav, predlogov, pobud, vprašanj seznanjen v letnem poslovnem poročilu TIRS. Kaj si mislim o tem in samem poročilu sem vam navedel že kar nekajkrat. Številke, številke, številke, statistika, vsakoletno ponavljanje splošnih vsebin, pa pohvaljen spodbudni (!!!) uvodnik v.d. glavne tržne inšpektorice …, to je moja ocena; kaj pa rezultati na trgu, (ne)učinkovitost, zadovoljstvo okolja in tudi zaposlenih …« (dokument št. 0611-618/2021-90). In npr., citirano: »Naj se že enkrat preneha »preštevanje« pregledov in ukrepov, v kar je vse inšpekcije v veliki meri zavedla nekdanja glavna tržna inšpektorica (s svojimi slepimi podporniki in somišljeniki) kot »vzor drugim« in tudi kot nekdanja predsednica Inšpekcijskega sveta.« (dokument št. 0611-618/2021-55). In nadalje npr., citirano: »Ne zanimajo me prekrškovni postopki, moj cilj je urejenost trga brez sankcij z globami ali opomin in prekrškovnimi opozorili.«, Osebe na TIRS, ki so ji vse pomenile samo »številke« (in samovšečnost), ni več in nadzor bi se moral usmeriti na vsebino, strokovnost in učinkovitost.«, Ne zanimajo nas statistične številke, avtorji le teh naj se pridružijo odstavljeni predstojnici, ki je dobesedno uničila res dobro tržno inšpekcijo in v kali zatirala vsako pobudo za izboljšave, s svojimi koruptivnimi dejanji in kršitvami integritete pa bistveno zmanjšala ugled in zaupanje v TIRS. Potrebujemo rezultate!« (dokument št. 0611-618/2021-38). Organ je tako v nadaljevanju navedel, da ima vsakdo pravico izraziti svoje mnenje glede postopkov, ki jih vodijo organi državne uprave, vendar mora prosilec pri tem ostati pri argumentaciji, ki je objektivno usmerjena v kritiko vsebine dela organa, ne pa v subjektivna opažanja glede (ne)primernosti posameznih uradnih oseb v organu. Po mnenju organa so navedbe prosilca glede zaposlenih na organu (»slepi podporniki in somišljeniki« nekdanje glavne inšpektorice«, »14 let prepozno odstavljena glavna tržna inšpektorica in njen zvesti pomočnik« žaljive. Poleg tega prosilec venomer podaja splošno negativno vrednostno sodbo o neučinkovitosti nadzora pri organu, le-te pa posreduje tudi drugim naslovnikom v državni upravi, s čimer želi slab vtis o organu pustiti pri širšem krogu ljudi. Iz vsega navedenega je jasno, da namen prosilca v postopku dostopa do informacij javnega značaja (in hkrati prijavitelja v inšpekcijskih postopkih) ni izvajanje nadzorne funkcije, kot jo prosilcem daje ZDIJZ, pač pa gre za namerno prekomerno zasipavanje organov s številnimi obsežnimi sporočili, pri čemer se prosilec tega tudi zaveda, saj to v svojih sporočilih tudi večkrat zapiše, vse to pa predstavlja oviro za učinkovito delo organa ne samo na področju dostopa do  informacij javnega značaja, temveč na drugih njegovih delovnih področjih, saj se zaposleni v organu vsakodnevno ukvarjajo s prebiranjem sporočil prosilca, namesto, da bi opravljali delovne naloge v zvezi z nadzorom. (Tako tudi sodba št. III U 240/2012). Prosilec je pred izdajo te odločbe na organ naslavljal tudi sporočila, ki so bila žaljiva do organa in njegovih zaposlenih (natančneje pojasnjeno zgoraj), po izdaji odločbe št. 090-27/2021-9, s katero mu je bil dostop do informacij javnega značaja zavrnjen, pa je v še večjem obsegu pričel s pošiljanjem različnih sporočil, tako s prijavami, analizami, kot tudi z zahtevami za dostop do informacij javnega značaja, v katerih venomer izraža svoje nezadovoljstvo z delom organa, kar vse kaže na šikaniranje in posledično na zlorabo pravice dostopa. Iz sporočil je tudi mogoče razbrati, da se prosilec natančno zaveda, da s prekomernim zasipavanjem otežuje delo organov, saj je sam zapisal, da pričakuje, da se bo stanje na trgu vendarle uredilo toliko, da njegove aktivnosti in obremenjevanje spletnih predalov organa ter motenje drugih delovnih obveznostih ne bodo več potrebne. Opozoriti velja tudi na sodbo št. II U 214/2016 Upravnega sodišča RS, v kateri je bilo odločeno, da so šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Ravnanja prosilca, kot navedena in opisana zgoraj, organ prekomerno ovirajo pri delu in so v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja. Zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja iz sodne prakse. Organ je nato navedel določbi petega odstavka 5. člena ZDIJZ in drugi odstavek 22. člena ZDIJZ. Glavni namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je torej zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Nikakor pa ni namen zakona, da se podpirajo ravnanja določenih oseb, ki želijo preko te pravice vplivati na delovanje organa oziroma so podlaga za negativne vrednostne sodbe glede uradnih oseb organa, ki so kot take žaljive in nespoštljive. Kot je bilo že pojasnjeno, je iz vseh vloženih prijav in zahtev za dostop do informacij javnega značaja tudi mogoče zaključiti, da gre za namerno povzročanje nevšečnosti in neprijetnosti zaradi negativnega mnenja prosilca o delu organa, ki je povezano tudi z …, pri čemer se prosilec točno zaveda svojega ravnanja, vendar ne namerava odnehati, kar tudi poudarja v svojih sporočilih. Upoštevajoč zahteve prosilca, ki jih je organ obravnaval kot funkcionalno celoto, vložene 5. 10. 2021, 6. 10. 2021, 7. 10. 2021, 8. 10. 2021 (dve zahtevi), 12. 10. 2021, 14. 10. 2021 (dve zahtevi), 15. 10. 2021, 29. 10. 2021 (dve zahtevi), 2. 11. 2021 (2 zahtevi), 3. 11. 2021, 9. 11. 2021, 10. 11. 2021, 11. 11. 2021, 14. 11. 2021, 17. 11. 2021 (dve zahtevi), 22. 11. 2021, 26. 11. 2021 (2 zahtevi), 29. 11. 2021, 2. 12. 2021, 3. 12. 2021,15. 12. 2021, 3. 1. 2022, 5. 1. 2022, 11. 1. 2022 in 22. 1. 2022, ter glede na vse ostale dokumente, naslovljene na organ, je mogoče zaključiti, da prosilec svojih pravic iz naslova dostopa do informacij javnega značaja ne uporablja dobronamerno, saj vložene zahteve organ prekomerno ovirajo pri delu ter so tudi v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja, zato predstavljajo zlorabo pravice po ZDIJZ. Posledično organ dostopa do zahtevanih informacij ni odobril in je zahteve prosilca zavrnil.

 

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 27. 2. 2022, v delu zavrnitve zahtevka po razkritju informacij javnega značaja v zadevi …. Kot upravičenost vseh zahtevkov, kot neutemeljenost zavrnitve in kot dokaz v pritožbi, je podal prijave nepravilnosti v zbranih analizah v letih 2020 in 2021 do vključno 16. 12. 2021 in še dodani analizi nepravilnosti za prijavi v decembru 2021, in to zadnjo v februarju 2022. Pozornost je usmeril na obseg ponudbe mask na dan 26. 2. 2022, ki je predstavljena na koncu zadnje analize. Ob tem je opozoril, da je vse več tudi partnerskih dobaviteljev, na katere se je s podanimi nepravilnostmi prav tako opozorilo že večkrat. Vse kar se dogaja v zadevi mimovrste.com, ne presega samo meje zdravega razuma, ampak tudi še kakšne druge meje sprejemljivosti in od tangiranih pričakuje, da se bo vendarle ustrezno ukrepalo in zagotovilo tudi pri spletnem prodajalcu več urejenosti in skladnosti z veljavno zakonodajo pri prodaji (zaščitnih) mask.

 

Pritožbo je prosilec naslednji dan dopolnil, in sicer se ne strinja z zavrnitvijo dostopa do zahteve z dne 10. 11. 2021, torej do informacij javnega značaja glede aktivnosti organa, povezanih z objavo nevarnih mask na spletnih straneh Evropske komisije. Tudi ta prijava po njegovem mnenju ni bila preko »meje zdravega razuma« ali pa »obremenjevanje organa in onemogočanje njegovega dela«, in so bili vsi pozivi k ukrepanju še kako opravičeni.

 

V vlogi z dne 1. 3. 2022 je prosilec izpostavil, da se ne strinja z zavrnitvijo dostopa do zahteve z dne 22. 1. 2022, torej do informacij javnega značaja glede aktivnosti organa povezanih z izgubo statusa priglašenega organa za OVO pri NB 2163. Gre za primer, kjer se sicer ob prijavi v zadevi … in … ni opozorilo na objavo nevarne maske, se je pa ostro opozorilo na tipične primere, ki bi morali ravno tako biti predmet objave z ali brez predhodnega testiranja učinkovitosti PFE. Po mnenje prosilca torej zopet ne gre za prijavo, ki bi bila preko »meje zdravega razuma« ali pa »obremenjevanje organa in onemogočanje njegovega dela«. Po njegovem mnenju bi bilo prav, da je organ iz teh ponudb izdal ustrezna obvestila drugim organom, če ne že obvestilo o umiku s trga z ali tudi brez testiranja. Tudi kakšna zahteva po bolj podrobnem razkritju podatkov o aktivnostih po zadevni prijavi prav gotovo ne bi bila »zloraba pravice do pristopa informacij javnega značaja«. Le-to je priložil vlogi z istega dne, v kateri je ponovno izpostavil svoja opozorila o neučinkovitem nadzornem sistemu, nekompetentnosti za nadzor mask,…, pri čemer je izpostavil tudi zavrnitev dostopa do zahtevanih podatkov s strani organa zaradi zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja.

 

Z vlogo z dne 2. 3. 2022 je prosilec pritožbo dopolnil zaradi zavrnitve zahteve z dne 26. 11. 2021. Navedel je, da tokrat ni poudarek na oglaševanju spletne prodaje zaščitnih mask na …, ampak želi spomniti na množico prijav nepravilnosti pri tem spletnem prodajalcu in da je del teh prisoten še vedno. Seveda je ta subjekt tudi eden tistih, pri katerem mu je organ povsem neutemeljeno zavrnil zahtevo po razkritju IJZ in mu odvzel pravico do dostopa podatkov o tem, kako se je organ zelo neučinkovito odzval na vse njegove prijave in javnost še naprej ni ustrezno obveščena o tem, da se je in se še prodaja zaščitna oprema v nasprotju z določili veljavne zakonodaje.

 

Kot prilogo k pritožbi je posredoval tudi vlogo z dne 3. 3. 2022, ki se nanaša na objavo nevarne maske ... Istega dne, 3. 3. 2022, je podal nadaljevanje pritožbe zaradi zavrnitve dostopa v zadevi … in …, v kateri opozarja na svoje prijave o nepravilnostih pri spletni prodaji zaščitnih mask. Navedel pa je tudi, da ne gre za nikakršno zlorabo pravice dostopa. Nasprotno, organ bi moral sam opozoriti javnost na nevarne proizvode in množične neskladnosti. Seveda bi moral organ pri tem izvesti bistveno bolj učinkoviti nadzor. Prijav z obširnimi analizami utemeljenih nevarnosti je bilo veliko. Dodal je tudi, da so vse njegove prijave, poslane z njegovega e-naslova, v letih 2020 – 2022 ter današnja, sestavni del oziroma priloga pritožbe na izpodbijano odločbo. Ponovil je še prijavo v zadevi maske …. Z novo vlogo istega dne je dodal še prilogo k prejšnjemu sporočilu in pritožbo zaradi zavrnitve zahteve z dne 14. 11. 2021 (glede prodaje strojev za dviganje bremen). V naslednji vlogi istega dne, torej 3. 3. 2022, je podal dodatek k pritožbi v zadevi … in …. Navedel je, citirano: «Brez kakršnekoli »zlorabe pravice do IJZ« imamo potrošniki in s tem širša slovenska javnost vse pravice, TIRS pa tozadevno dolžnost, da smo ustrezno seznanjeni o kvaliteti in varnosti spletno prodajanega blaga. Vse druge določbe in namišljene ter prirejene »zgodbe« o utemeljenosti odvzema te pravice, so nične! Viri za dokazovanje neučinkovitosti dela TIRS in neopravičene zavrnitve vseh zahtevkov po razkritju IJZ samo v zadevi … in … s tem zdaleč niso izčrpani.«. Istega dne je prosilec ponovil prijavo glede spletne prodaje Lekarne … in navedel, da je ta prijava sestavni del pritožbe na izpodbijano odločbo glede zahteve z dne 2. 11. 2022 v zadevi ….

 

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-36/2021-52 z dne 28. 2. 2022, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil dokumente zadeve št. 090-36/2021. V odstopu pritožbe je organ izpostavil, da je prosilec pritožbo večkrat dopolnil, pri čemer je priložil svoje analize proizvodov, ki so zelo obsežne (npr. dokumentu št. 50 je priložena analiza proizvodov v obsegu 316 strani).

 

Organ je nato z dopisom št. 090-36/2021-61 z dne 15. 3. 2022 posredoval IP še dopolnitev pritožbe prosilca, kateri je priložil dokumente št. 090-36/2021-53, št. 090-36/2021-54, št. 090-36/2021-55, št. 090-36/2021-56, št. 090-36/2021-57, št. 090-36/2021-58, št. 090-36/2021-59 in št. 090-36/2021-60. 

 

Pritožba ni utemeljena.

 

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

 

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP ugotavlja, da prosilec sicer izpodbija odločbo organa v zvezi s posameznimi svojimi zahtevami, vendar je organ vse predmetne zahteve obravnaval kot funkcionalno celoto z vidika zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato jih je kot take obravnaval tudi IP.

 

IP uvodoma ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Sporno v obravnavanem primeru je, ali je prosilec zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja, zato se IP v nadaljevanju opredeljuje do tega instituta.

 

Zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja

 

Splošno o zlorabi pravice dostopa do informacij javnega značaja

 

Organ lahko v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

 

Iz uvodne obrazložitve Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja – ZDIJZ-C (v nadaljevanju: Predlog zakona)[1], izhaja, da je predlagatelj utemeljil določbo petega odstavka 5. člena ZDIJZ s primeri iz prakse, in sicer da se v praksi pojavljajo tudi primeri, ko prosilec prekorači namene pravice dostopa do informacij javnega značaja z izvršitvijo ravnanja, ki predstavlja zlorabo pravice, kot primer pa je navedel odločbo IP št. 090-117/2012/3 z dne 29. 6. 2012. IP je v navedeni odločbi ugotovil, da namen prosilca ni bil le dostopati do informacij zaradi izvrševanja demokratične in nadzorne funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja, temveč nasprotno – prosilec je s svojim načinom vlaganja zahtev organ prekomerno zasipal z delom in hkrati posegel v njegovo dostojanstvo. Iz Predloga zakona tudi jasno izhaja, da je treba kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Pri nadaljnji obrazložitvi predloga določbe pa je predlagatelj navedel tudi nekatere »elemente, ki lahko (skupaj) kažejo na zlorabo pravice kot npr. pogostost vlaganja zahtev, obsežnost zahtev, nesorazmerna obremenitev organa, prosilec ne sledi lastnim upravičenem interesom, nagajivost, šikaniranje ipd.«. Navedel je tudi, da je predlagana določba utemeljena z vidika določb tretjega odstavka 15. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava)[2], ustavnosodne presoje[3] in sodne prakse Vrhovnega sodišča[4].

 

Ker se je IP do teoretičnega vidika zlorabe pravice v svojih odločbah že večkrat opredelil, ko je presojal odločitve organov oziroma zavezancev (npr. odločbe IP št. 090-21/2015/, št. 090-157/2015, št. 090-254/2015, št. 090-19/2016, št. 090-211/2016, št. 090-55/2017, št. 090-215/2018, št. 090-146/2019/3, št. 090-239/2019/6), pravne teorije o pojmu zlorabe pravice na tem mestu ne navaja ponovno.

 

Institut zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: zloraba pravice dostopa) po petem odstavku 5. člena ZDIJZ se tako presoja v vsakem posameznem primeru posebej, izhajajoč iz splošnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Ob tem IP poudarja, da je presoja obstoja zlorabe pravice dostopa institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice dostopa, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice dostopa mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.

 

Glede na dejansko stanje v obravnavanem primeru, upoštevaje navedbe organa in posredovano dokumentacijo, IP izpostavlja naslednja dejstva:

  • Prosilec je obravnavane zahteve pri organu vlagal kontinuirano, po eno v zaporednih dneh posameznega tedna ali tudi po dve na dan ter tako tudi po več zahtev tedensko. Od vložitve prve predmetne zahteve 5. 10. 2021 je še pred iztekom zakonskega roka za odločitev organa glede dostopa do zahtevanih podatkov vložil še 10 zahtev do izteka istega meseca. V delovnem tednu je tako med 5. in 8. 10. 2021 vložil pet zahtev, med 12. in 15. 10. 2021 je vložil štiri zahteve ter dve 29. 10. 2021. V novembru 2021 je vložil trinajst zahtev, v decembru 2021 tri in v januarju 2022 do izdaje izpodbijane odločbe štiri zahteve. Prosilec je torej v obdobju med 5. 10. 2021 in 22. 1. 2022 vložil pri organu skupaj 31 zahtev.
  • Zahteve se nanašajo na sorodne dokumente, in sicer inšpekcijske postopke.
  • IP ugotavlja, da je v obravnavanem primeru sporen način vlaganja zahtev.

IP tako v tem pritožbenem postopku vse obravnavane zahteve, naštete v uvodu obrazložitve te odločbe, o katerih je organ odločil z izpodbijano odločbo, obravnava kot celoto. Povedano drugače, nadaljnje ugotovitve IP se nanašajo na predmetni sklop zahtev, saj je le tako mogoče presoditi način izvrševanja pravice dostopa v obravnavanem primeru.

 

Zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja v obravnavanem primeru

 

Predmet presoje IP so torej zahteve prosilca, o katerih je organ odločil z izpodbijano odločbo in jih je IP naštel v uvodu obrazložitve te odločbe, v povezavi z vlogami prosilca, iz katerih izhajajo zahteve. Kot je izpostavil v izpodbijani odločbi že organ, je prosilec zahteve vlagal v vlogah, s katerimi je podajal tudi analize nepravilnosti in prijave, vključno s slikovnim materialom zaščitne opreme, izražal svoja nestrinjanja s pristopi organa ipd.

 

Najprej je mogoče ugotoviti, da ZDIJZ ne določa konkretnih kriterijev oziroma elementov, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec, zato IP pri presoji zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja upošteva kriterije, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, npr.:

  • ponavljajoče se vloge za isto zadevo (izločitev vseh sodnikov Ustavnega sodišča) s pavšalnimi navedbami[5];
  • pritožba je očitno nedovoljena in neutemeljena, vsak razumen posameznik pa šteje njeno vložitev kot brez vseh možnosti za uspeh; z očitno nedovoljenimi in neutemeljenimi vlogami se tako ovira izpolnjevanje temeljnih nalog Ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin[6];
  • vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic[7];
  • zaporedno vlaganje nedovoljenih pravnih sredstev - vlog brez postulacijske sposobnosti, ki vodijo k obravnavanju in pojasnjevanju istih procesnih vprašanj[8];
  • vztrajanje pri izterjavi bagatelnega zneska, brez navedbe razumnih razlogov za vztrajanje[9];
  • z načinom vlaganja zahtev se organ prekomerno zasipa z delom, kar predstavlja oviro za njegovo učinkovito delo ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih, z več deset vloženimi zahtevami za dostop do izrazito obsežne količine dokumentov in več kot 300 elektronskimi sporočili, poslanimi odgovorni osebi za dostop do informacij javnega značaja, v obdobju enega leta, kar predstavlja izjemno število vlog, večinoma z žaljivo vsebino, posredovanje tudi drugim državnim organom, …[10];
  • zahteve niso žaljive in tudi ne pretirano obsežne, organ pa glede na zahtevano količino dokumentov tudi ni izkazal, da prosilcu v zakonskem roku ne bi mogel zagotoviti dostopa do podatkov brez škode za delo; organ je dolžan organizirati svoje delo tako, da se prosilcu, ki ne zlorablja pravic, omogoči dostop; večje število vloženih zahtev, ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev[11];
  • za presojo zakonitosti izpodbijanega akta je potrebno presoditi, ali iz načina vlaganja zahtev prosilca izhaja njegov namen prekomerno zasipati organ z delom in ga s tem ovirati pri opravljanju nalog ter poseči v njeno dostojanstvo oziroma ali vloženi zahtevi prosilca namerno povzročata kakšne neprijetnosti ali druge nevšečnosti[12].

 

Upoštevaje navedene kriterije ter navedbe organa in posredovano dokumentacijo IP ugotavlja, da iz načina vlaganja predmetnih zahtev prosilca izhaja njegov namen prekomerno zasipati organ z delom in ga s tem ovirati pri opravljanju nalog, pri čemer IP ugotavlja, da vložene zahteve prosilca namerno povzročajo organu neprijetnosti oziroma nevšečnosti. Glede na navedbe prosilca pa IP ugotavlja tudi, da prosilec pri tem posega v dostojanstvo organa.

 

Število zahtev po ZDIJZ sicer ni omejeno, vendar IP v obravnavanem primeru ugotavlja, da je prosilec pri organu v obdobju med 5. 10. 2021 do 22. 1. 2022 vložil kar 31 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, kar nedvomno kaže na to, da ne gre za običajno ravnanje povprečnega prosilca po ZDIJZ. Ob tem pa IP poudarja še, da iz navedb organa v izpodbijani odločbi in posredovane dokumentacije izhaja, da je prosilec samo do izdaje odločbe št. 090-32/2021-34 (ki je bila predmet presoje IP z odločbo št. 090-336/2021/2 z dne 14. 1. 2022), torej do 30. 9. 2021, vložil pri organu kar 35 zahtev. IP tako ugotavlja, da je prosilec pri organu v obdobju med 1. 1. 2021 in 22. 1. 2022, torej v približno 13 mesecih, vložil pri organu preko 60 zahtev. Organ pa ugotavlja tudi, da je bilo v obdobju med 1. 1. 2021 in 26. 1. 2022 v sistemu organa evidentiranih kar 1113 dokumentov, prejetih z e-naslova prosilca. Prosilec je torej vložil pri organu v enem letu skoraj dvakrat toliko zahtev kot jih organ reši v povprečju letno od različnih prosilcev. Ta dejstva nedvomno kažejo na ravnanje prosilca, s katerim prekomerno obremenjuje organ in otežuje njegovo poslovanje.

 

Nadalje IP ugotavlja, da je prosilec prekomerno obremenil organ tudi z načinom vlaganja predmetnih zahtev oziroma vlog. Kot izhaja iz navedb organa v izpodbijani odločbi in posredovane dokumentacije, je prosilec organu poslal veliko število sporočil, med katerimi so posamezna precej obsežna, s priloženimi analizami, dopolnjena z novimi proizvodi ali dodatnimi nepravilnostmi. Poleg analiz z nepravilnostmi v sporočilih, je zastavljal vprašanja in v besedilu podajal tudi zahteve za dostop do informacij javnega značaja. V posameznih sporočilih se tako prepletajo različni zahtevki, tudi zahteve po ZDIJZ, kar je organ tudi podrobneje utemeljil, zato se IP v izogib ponavljanju sklicuje na navedbe organa v zvezi s tem. Upoštevaje navedeno pa je nadalje mogoče pritrditi organu tudi v delu navedb, da ima organ ogromno dela že s samim razporejanjem in knjiženjem vlog, ki jih pošilja prosilec. Prosilec je namreč sporočila naslavljal na več naslovov, četudi je prejel sporočilo s strani območne enote, odgovor nanj poslal še v glavno pisarno na sedež organa, svoja sporočila naslavljal na različne naslovnike, poleg novega besedila in novih dejstev pošiljal še stara sporočila, zato so sporočila obsežna in nepregledna, v takih sporočilih pa je med besedilom in slikovnimi dodatki postavil še zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki se obravnava v posebnem postopku in se zato vodi posebej. Prosilčeva sporočila se tako v skladu z Uredbo o upravnem poslovanju knjižijo v različne zadeve, vsak zaposleni pa obravnava svoj del sporočila, kar pomeni, da se delo pri organu podvaja, zadeve se knjižijo tako na območnih enotah kot na sedežu, poleg tega mora eno sporočilo vsebinsko obravnavati več pri organu zaposlenih javnih uslužbencev.

 

IP na podlagi vsega zgoraj navedenega ugotavlja, da bi priprava zahtevanih podatkov vplivala na dolžnost in pravico organa, da opravlja svoje delo samostojno v okviru in na podlagi Ustave in zakonov ter posledično na pravice tretjih oseb, ki so udeležene v drugih postopkih, ki jih vodi organ. Organ, na katerem je dokazno breme, je po oceni IP v obravnavanem primeru z utemeljitvijo v izpodbijani odločbi in s posredovano dokumentacijo zadostno izkazal dejstva, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da bi obravnava predmetnih zahtev prosilca prekomerno obremenila delo organa in zaradi tega organ ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank v drugih postopkih. IP v izogib ponavljanju na tem mestu ne navaja ponovno, ampak se sklicuje na navedbe organa v izpodbijani odločbi. Ker je prosilec v obravnavanem primeru že z načinom vlaganja vlog oziroma zahtev prekomerno zasipal organ z delom, to posledično predstavlja oviro za učinkovito delo organa, ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih. V to se je IP prepričal tudi z vpogledom v posredovano dokumentacijo predmetnih vlog oziroma zadev. Iz narave in vsebine zahtevanih informacij tako izhaja, da reševanje obravnavanih zahtev prosilca terja skupinsko delo celotnega organa in ne le uradnih oseb za posredovanje informacij javnega značaja. Posledica takšne narave zahtev je upočasnitev dela organa tudi na drugih področjih (ne le na področju dostopa do informacij javnega značaja). Razumsko namreč ni mogoče pričakovati, da bo organ v zakonskem roku uspel odločiti o  tolikšnem številu zahtev z različno vsebino. Takšnega pričakovanja zato tudi ni mogel imeti prosilec in ga po presoji IP tudi ni imel. Poleg tega je potrebno v obravnavanem primeru upoštevati tudi dejstvo, da sta imenovani uradni osebi organa za dostop do informacij javnega značaja tržni inšpektorici, ki z nenadnim oziroma nesorazmerno povečanim pripadom zahtev za dostop do informacij javnega značaja ne moreta obravnavati prijav, opravljati inšpekcij in drugih nalog ali pa v precej zmanjšanjem obsegu, pri čemer IP ne dvomi v navedbe organa o obsegu dela, ki ga ima, predvsem tudi zaradi ukrepov v zvezi s COVID situacijo. In po oceni IP ni dvoma, da takšen način vlaganja zahtev s strani prosilca organu nedvomno otežuje oziroma onemogoča tudi ravnanje v skladu z načelom ekonomičnosti postopka (14. člen ZUP), ki določa, da je treba upravne postopke voditi hitro, s čim manjšimi stroški in čim manjšo zamudo za stranke. To pa ni le obveznost organa, temveč tudi ustavna pravica strank. V skladu z določbo 23. člena Ustave ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Ustava omenja na tem mestu le dolžnosti pred sodiščem, seveda pa to ne pomeni, da nima enake dolžnosti uprava. V prid temu govori 22. člen Ustave, ki vsakomur zagotavlja enako varstvo pravic oziroma med sodstvom in upravo primerljivo varstvo.[13] Upoštevaje navedeno tako v obravnavanem primeru po oceni IP javni interes dobrega upravljanja pretehta nad interesom dostopa prosilca do dokumentov (upoštevaje sodbo Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi Verein fűr Konsumenteninformation proti Evropski komisiji, št. T-2/03). Na to kaže tudi dejstvo, da je prosilec ponovno vložil pri organu posamezne zahteve, ki se nanašajo na podatke, dostop do katerih mu je bil zavrnjen zaradi zlorabe pravice dostopa.

 

IP tako pritrjuje organu, da prosilec s svojimi vlogami oziroma zahtevami ni zasledoval namena ZDIJZ, temveč je želel otežiti delo organa, zoper katerega očitno ne skriva nesimpatij, na kar je opozoril tudi organ v izpodbijani odločbi, ko je izpostavil, da je prosilec sam zapisal, da pričakuje, da se bo stanje na trgu vendarle uredilo tako, da njegove aktivnosti in obremenjevanje spletnih predalov organa ter motenje pri drugih delovnih obveznostih ne bodo več potrebne. Po oceni IP je namen prosilca povsem drug, kot ga zasleduje ZDIJZ, in sicer je njegov namen ta, da dokaže nesposobnost oziroma nestrokovnost organa, kar organu v svojih vlogah neprestano tudi očita. Ob tem IP poudarja, da je organ pred izpodbijano odločbo o mnogih zahtevah prosilca po ZDIJZ odločil vsebinsko, kar nedvomno kaže na pripravljenost organa, da deluje transparentno in da je zlorabo pravice zatrjeval šele, ko je bilo razumsko nemogoče, da bi o zahtevah prosilca odločil drugače. IP se je kot pritožbeni organ na področju dostopa do informacij javnega značaja v vseh teh letih delovanja srečal že z raznolikimi vrstami zahtev (številčne zahteve, velik obseg zahtevanih informacij, ipd.), vendar takšnega primera vlog oziroma zahtev še ni obravnaval.

 

IP ob tem poudarja, da pravica dostopa do informacij javnega značaja ni priznana izključno v interesu prosilca, temveč tudi v interesu družbe, ki je v tem, da se v čim večji meri omogoči izvrševanje demokratične funkcije in funkcije nadzora obravnavane pravice, vendar nikakor ne na način, ki prekomerno ovira celotno delo organa ter uradne osebe in organ žali in s tem posega v njihovo dostojanstvo. Ker načelo varstva pravic strank in javnih koristi iz 7. člena, kot že navedeno, služi interesu družbe, da se zagotovi nemoten potek upravnih postopkov in nasploh dela organov, so za dosego tega cilja omejene tudi pravice strank. Tako 11. člen ZUP določa, da morajo stranke pred organom govoriti resnico in pošteno uporabljati pravice (procesne pravice), ki so jim priznane s tem in drugimi zakoni, ki urejajo upravni postopek. V zvezi s tem IP ocenjuje, da je mogoče predmetne vloge prosilca oziroma njegove zahteve za posredovanje informacij javnega značaja, opisati kot ravnanja, ki ne predstavljajo poštene uporabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Nedvomno ima vsakdo pravico zahtevati dostop do informacij javnega značaja, vendar ne na način, da pri tem prekomerno obremenjuje delo organa in to iz razloga, ker se z načinom dela in odločitvami organa ne strinja. Slednje povsem jasno izhaja tudi iz pritožbenih navedb prosilca. Ob tem IP pripominja, da je pri organu samo v obdobju med 1. 10. 2021 in 26. 1. 2022  evidentiranih 1113 vhodnih dokumentov, ki so na organ prispeli z elektronskega naslova prosilca, pri čemer je 396 od teh dokumentov naslovil prosilec v obdobju od 1. 10. 2021 do 26. 1. 2022, torej po izdaji odločbe organa št. 090-32/2021-34, s katero mu je organ zavrnil dostop do zahtev, vloženih v obdobju med 4. 8. 2021 in 28. 9. 2021. Takšno število vlog v samo štirih mesecih (oktober 2021 – januar 2022) oziroma v 13 mesecih (1. 1. 2021 – 26. 1. 202) s strani enega prosilca je očitno nerazumno in presega vse meje zdravega razuma.

 

IP dalje ugotavlja, da je v obravnavanem primeru pravica prosilca zahtevati informacije javnega značaja prišla tudi v konflikt s pravico organa do dostojanstva (kot to organ izpostavlja tudi sam v izpodbijani odločbi), katerega ohranjanje je zagotovo v interesu družbe, saj bi se ob izgubi dostojanstva upravnih organov porušila celotna družbena ureditev, ustvaril pa bi se kaos, v katerem med drugim ne demokratične ne nadzorne funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja ne bi bilo več mogoče izvrševati. Pravica organa do dostojanstva izhaja iz 109. člena ZUP, ki določa, da mora uradna oseba, ki vodi dejanje postopka, skrbeti za red pri delu in za dostojanstvo organa. Ta določba je povezana z določbo tretjega odstavka 111. člena ZUP, na podlagi katere lahko organ kaznuje z denarno kaznijo tistega, ki v vlogi žali organ, uradno osebo, stranko z nasprotnim interesom ali druge udeležence v postopku. Takšno stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi št. U 12/2008, z dne 30. 6. 2009, ko je navedlo, da prvi odstavek 109. člena ZUP v bistvu pojasnjuje tretji odstavek 111. člena ZUP v tem smislu, da je žalitev organa ali uradne osebe treba pojmovati kot poseg v dostojanstvo organa (v njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti). IP ocenjuje, da je mogoče voljo zakonodajalca, da uzakoni interes družbe, ki je v tem, da se ohranja red pri delu in dostojanstvo organa, razbrati tudi iz že omenjenega 11. člena ZUP. Ob tem pa IP izpostavlja tudi upravno sodno prakso, npr. sodbo II U 214/2016 (tč. 21 obrazložitve), iz katere izhaja, citirano: »Na obstoj zlorabe pravice se sklepa na podlagi ravnanj prosilca, med katera sodi po presoji sodišča tudi šikaniranje, ki ga določba petega odstavka 5. člena ZDIJZ posebej omenja. Šikanozne so namreč tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja. Zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja to iz sodne prakse.«. Nesporno dejstvo je, da prosilec z obravnavanimi zahtevami izvršuje svojo pravico dostopa do informacij javnega značaja na nedostojen način, saj s svojimi izjavami in pripombami neprestano izkazuje dvom v strokovnost in način dela organa kot celote, torej vodstva in tudi zaposlenih inšpektorjev. Do tega se je konkretno opredelil tudi organ v izpodbijani odločbi. Nedvomno ni na prosilcu po ZDIJZ, da presoja strokovnost dela organa kot celote, ne glede na to, da gre za prosilca, ki je …. Prosilec tako tudi v vlogah, s katerimi je podal pritožbe zoper izpodbijano odločbo, »žuga« organu s svojo kritiko njegovega dela oziroma strokovnosti, ko med drugim navaja, citirano:

  • »Čeprav so glede na zadnjo analizo v septembru 2021 tokrat le evidentirane posamezne izboljšave stanja, pa se po toliko prijavah in opozorilih tudi na nepravilnosti v nadzoru ne bi smelo več zaznavati še vedno toliko nepravilnosti, ki jih je očitno »spregledal« ali pa kar »potrdil« kot neobstoj neskladnosti tudi nadzorni organ. Je to res samo površnost, nedoslednost, neznanje, nekompetentnost … ali še kaj več?«;
  • »Seveda bi pred tem TIRS moral izvesti bistveno bolj učinkovit nadzor. Prijav z v obširnih analizah utemeljenih nevarnosti je bilo veliko.«;
  • »Viri za dokazovanje neučinkovitosti dela TIRS in neopravičene zavrnitve vseh zahtevkov po razkritju IJZ samo v zadevi … s tem še zdaleč niso izčrpani.«;
  • »Tak je bil njegov zaključek po verjetno res opravljenih začetnih inšpekcijskih pregledih, ko je TIRS oz. njegovo vodstvo zaradi preozko usmerjenega nadzora zaščitne opreme na trgu, naredila ogromno škode.«, ipd..

 

Ob navedenem pa IP izpostavlja še dejstvo nepreglednih in obsežnih pritožb prosilca zoper izpodbijano odločbo. Prosilec namreč s posamezno vlogo hkrati podaja svoje nestrinjanje z delom organa, izpostavlja svoje ugotovitve, se pritožuje zoper posamezne odločitve organa ter vlaga oziroma ponavlja svoje prijave. Vlogam pripenja tudi predhodne vloge in slikovno gradivo, tako da IP pritrjuje ugotovitvam organa, da so vloge prosilca nepregledne in tudi obsežne.

 

IP torej po preučitvi celotne zadeve zaključuje, da je v obravnavanem primeru mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavanih zahtev prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja. IP je tako sledil ugotovitvam organa v izpodbijani odločbi, da je prosilec s svojim ravnanjem očitno prestopil meje pravice dostopa do informacije javnega značaja, s čimer je podana zloraba pravice po petem odstavku 5. člena ZDIJZ.

 

Sklepno

 

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag IP zaključuje, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[14] oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 

 

 

[1] Besedilo predloga zakona je določila Vlada Republike Slovenije na 27. redni seji 3. 10. 2013.

[2] Uradni list št., 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121, 140, 143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90, 97, 99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a.

[3] Npr. sklep Ustavnega sodišča št. U-I-413/98.

[4] Npr. sodba  Vrhovnega sodišča št. II Ips 247/94.

[5] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3427/07-34 in U-I-287/07 z dne 6. 11. 2008.

[6] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-448/12-11 z dne 21. 6. 2012.

[7] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009.

[8] Sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 76/2014 z dne 24. 2. 2014.

[9] Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, Izvršilni oddelek, št. II Ip 1002/2009 z dne 13. 5. 2009.

[10] Sodba Upravnega sodišča št. III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013.

[11] Sodba Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017.

[12] Sodba Upravnega sodišča št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017.

[13] Več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 14. členu.

[14] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.