prosilec - Top energija d.o.o.

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal, ali gre pri zahtevanih računih za informacije, ki spadajo v delovno področje zavezanca. Ugotovil je, da ne gre za izvajalca javne službe, posledično pa ne gre za informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ, gre pa za poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom. V zvezi z vprašanjem, ali kopije prejetih računov za porabo zemeljskega plina in kopije izdanih računov za proizvedeno toploto spadajo med informacije javnega značaja po 4. a členu ZDIJZ, je IP sledil zavezancu in ugotovil, da ne. Posledično je pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 09021- 1/2023/2

Datum: 9. 1. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …………….(v nadaljevanju: prosilec), zoper odgovor Top energije, d.o.o., Puhova ulica 10, 2250 Ptuj (v nadaljevanju: zavezanec), brez številke, z dne 20. 12. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

I.              Pritožba prosilca se zavrne.

II.             V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je od zavezanca dne 11. 11. 2022 zahteval posredovanje kopij prejetih računov za dejansko porabo zemeljskega plina v SPTE v prvih šestih mesecih letošnjega leta in kopije izdanih računov za proizvedeno toploto v SPTE v prvih šestih mesecih letošnjega leta.

Zavezanec je, po pozivu IP zaradi molka št. 0900-234/2022/2 z dne 15. 12. 2022, o zahtevi prosilca odločil z odgovorom, brez številke, z dne 20. 12. 2022, s katerim je njegovo zahtevo zavrnil. V odgovoru z dne 20. 12. 2022 je zavezanec pojasnil, da zahtevani računi ne pomenijo pravnih poslov in ne predstavljajo informacije javnega značaja iz 4. a člena ZDIJZ. Navedel je, da Top energija d.o.o. ni izvajalec gospodarskih javnih služb, zaradi česar tudi ni zavezan posredovati podatkov in zahtevanih računov, saj ne gre za dejavnost, ki bi spadala v delovno področje v smislu 4. člena ZDIJZ, ker ne gre za izvajanje javnopravnih dejavnosti. Navaja še, da dejavnosti javnih služb ne izvaja in da je njegova glavna dejavnost proizvodnja električne energije v termoelektrarnah jedrskih elektrarnah. Top energija d.o.o. soproizvaja električno energijo in toplotno energijo, ki pa je ne prodaja fizičnim osebam kot končnim odjemalcem.

Prosilec je zoper odgovor zavezanca dne 26. 12. 2022 pri IP vložil pritožbo. Z zavrnitvijo dostopa se ne strinja in navaja, da je za razkritje podatkov podan prevladujoč javni interes, saj gre za vprašanje transparentnosti porabe javnega denarja. Navaja, da je Komunalno podjetje Ptuj d.d. v večinski lasti Mestne občine Ptuj, družba Top energija d.o.o. pa je v večinski lasti Komunalnega podjetja Ptuj d.d. in je že veliko let sestavni del gospodarske javne službe proizvodnje in distribucije toplote v Mestni občini Ptuj. Kot je zavezanec navedel v zavrnilnem odgovoru, soproizvaja električno in toplotno energijo. Da oboje proizvedejo, potrebujejo zemeljski plin. Količine zemeljskega plina za proizvodnjo v letu 2022 so pridobili na skupnem javnem naročilu št. JN007692/2021-B01. Naročnik je bila gospodarska družba Javne službe Ptuj d.o.o., ki izvaja gospodarsko javno službo proizvodnje in distribucije toplote v Mestni občini Ptuj. Proizvedeno toploto pri proizvodnji električne energije pa družba TOP Energija d.o.o. proda družbi Javne službe Ptuj d.o.o., ki jo potem vkalkulira v prodajno ceno toplote za končne uporabnike, kot je razvidno iz tabele, ki jo prilaga. Torej je soproizvodnja električne in toplotne energije vsekakor povezana z izvajanje javnopravnih nalog proizvajalca in distributerja toplote, gospodarske družbe Javne službe Ptuj d.o.o. Prosilec še dodaja, da se odgovorna oseba zavezanca velikokrat omenja v medijih, poslovnih poročilih, vendar z imenom kogeneracije ali pa s kratico SPTE. Ceno kupljene toplotne energije s strani kogeneracije koncesionar za proizvodnjo in distribucijo toplote v Mestni občini Ptuj, to je gospodarska družba Javne službe Ptuj d.o.o. vkalkulira v strukturo cene toplote, ki jo prodaja odjemalcem. Zato je po mnenju prosilca družba Top energija d.o.o., v tem postopku zavezanec, še kako vpeta v dogajanje in poslovanje javnega koncesionarja in po njegovem ne more biti izolirana od javnega interesa in je vsekakor povezana z izvajanjem javnopravnih nalog.

Pritožba ni utemeljena.

IP je, kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijani odgovor zavezanca v delu, v katerem ga prosilec izpodbija. Odgovor preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. V skladu s četrtim odstavkom 26. a člena ZDIJZ se pisni odgovor poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom šteje kot zavrnilna odločba. Ob tem IP ugotavlja, da prosilec izpodbija pisni odgovor zavezanca v celoti.

a) Predmet tega pritožbenega postopka

Prosilec je od zavezanca zahteval dostop do naslednjih dokumentov:

-       kopije prejetih računov za dejansko porabo zemeljskega plina v SPTE v prvih šestih mesecih letošnjega leta in

-       kopije izdanih računov za proizvedeno toploto v SPTE v prvih šestih mesecih letošnjega leta.

Po vpogledu v javno dostopen Register zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja^[1], IP primarno ugotavlja, da je Top energija d.o.o. vanj vpisana kot zavezanka po drugi alineji prvega odstavka 3.b čl. ZDIJZ, to je kot gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava. Iz slednjega in tudi iz javno dostopnih virov IP ni mogel zaključiti, da je Top energija d.o.o. tudi izvajalka javne službe ali nosilka javnega pooblastila, tega pa ni niti zatrjeval niti izkazal tudi prosilec. V obravnavani zadevi gre tako ugotoviti, da Top energija d.o.o. ni zavezanec po 1. členu ZDIJZ, pri čemer ni mogoče slediti navedbam prosilca, da je že veliko let sestavni del gospodarske javne službe proizvodnje in distribucije toplote v Mestni občini Ptuj. Kot prosilec sam navaja, je nosilec gospodarske javne službe oskrbe s toploto na tem področju gospodarska družba Javne službe Ptuj d.o.o., ki ji je bilo izvajanje gospodarskih javnih služb podeljeno z Odlokom o koncesiji za opravljanje določenih lokalnih gospodarskih javnih služb v Mestni občini Ptuj ter koncesijskimi pogodbami[2]. Ker družbi Top energija d.o.o. izvajanje koncesijskih dejavnosti z javnopravnim aktom ni bilo podeljeno, posledično pri njenem delovanju ne gre za izvajanje javnopravnih nalog v smislu 4. člena ZDIJZ, zato ni dolžna posredovati informacij kot organ po 1. členu ZDIJZ. Ob tem pa IP še pojasnjuje, da lahko prosilec vse informacije, ki se nanašajo na izvajanje javne službe, zahteva od izvajalca slednje, to je od Javnih služb Ptuj d.o.o.

Med strankama dalje ni sporno, da je Top energija d.o.o. gospodarska družba, ki je v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava, posledično pa je poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in tako, na podlagi 1. a člena ZDIJZ^[3], zavezana za posredovanje informacij javnega značaja, kot jih določa 4. a člen ZDIJZ.

IP se je tako v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali informacije, ki jih v tem postopku zahteva prosilec, predstavljajo informacije javnega značaja iz 4. a člena ZDIJZ in če da, ali so prosto dostopne in jih je zavezanec prosilcu dolžan posredovati.

b ) Kaj je informacija javnega značaja pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom?

IP pojasnjuje, da zavezanec pravilno ugotavlja, da so pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacije javnega značaja le tiste informacije, ki jih ZDIJZ taksativno navaja v 4. a členu. Zato je v postopkih po ZDIJZ v zvezi s takšnimi zavezanci najprej treba opraviti presojo, ali zahtevana informacija predstavlja informacijo javnega značaja po 4. a členu ZDIJZ. Ta določba je namreč tista in edina, ki definira informacijo javnega značaja za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Sklicevanje prosilca na porabo javnih sredstev in javni interes je tako v tej fazi presoje, ali sploh gre za informacije po 4. a členu ZDIJZ, pravno neupoštevno. V primeru, ko prosilec vloži zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, mora sprejeti kavtele, ki jih za take postopek predpisuje ZDIJZ in v teh postopkih se kot primerno najprej pojavi vprašanje, ali sploh gre za informacijo javnega značaja. Šele, ko je to vprašanje pozitivno rešeno, je mogoča presoja, ali je takšna informacija prosto dostopna in dalje, ali za njeno razkritje javnosti prevlada javni interes (v primeru obstoja morebitnih zakonskih izjem).

Poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava niso zavezanci v celotnem obsegu svojega delovanja, temveč zgolj v ožjem delu, in sicer glede dokumentov, ki jih taksativno našteva 4. a člen ZDIJZ. Ta določa, da je, v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, informacija javnega značaja:

- informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

- informacija o vrsti zastopnika, oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

Glede na drugi odstavek 4. a člena ZDIJZ so Informacije javnega značaja v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom tudi informacije iz prve alinej prvega ostavka 4. a člena ZDIJZ, ki so nastala na podlagi prej navedenih pravnih poslov oziroma so z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona (izjeme od prostega dostopa, opomba IP), za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

Takšna opredelitev informacije javnega značaja je drugačna – znatno ožja – od opredelitve informacije javnega značaja pri organih, ki so zavezani po 1. členu ZDIJZ^[4]. Zanje velja, da so informacije javnega značaja vse informacije, ki izpolnjujejo tri osnovne pogoje, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer: 1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, 2. organ mora z njo razpolagati, in 3. nahajati se mora v materializirani obliki. Pri zavezancih po 1. a členu ZDIJZ pa je definicija informacije javnega značaja »nadgrajena« še s samo vsebino te informacije. Kar pomeni, da je definicija informacije javnega značaja odvisna tudi od presoje, ali je zahtevano informacijo po vsebini mogoče uvrstiti pod določbo 4. a člena ZDIJZ. Iz citirane določbe 4. a člena ZDIJZ torej izhaja, da je zakonodajalec transparentnost poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava vezal na dve ključni področji, in sicer na stvarno premoženje ter na izdatke poslovnega subjekta.

V zvezi z zahtevanimi informacijami konkretnega primera (kopije prejetih računov za dejansko porabo zemeljskega plina v SPTE v prvih šestih mesecih letošnjega leta in kopije izdanih računov za proizvedeno toploto v SPTE v prvih šestih mesecih letošnjega leta) IP ugotavlja, da te ne pomenijo nobene izmed informacij, navedene v prvem in drugem odstavku 4. a člena ZDIJZ in kot take ne predstavljajo informacije javnega značaja, ki bi jih bil zavezanec dolžan posredovati prosilcu.

IP namreč ugotavlja, da kopije računov že pojmovno ne spadajo pod definicijo »pravnega posla«, s katero so primarno mišljene pogodbe in drugi sklenjeni pravni posli, ki ustvarjajo enake učinke. Poleg tega velja opozoriti, da med informacije javnega značaja po 4. a členu spadajo le pravni posli v zvezi z izdatki (ti pa nastopijo takrat, ko zavezanec nastopa v vlogi plačnika, torej prejemnika računa in ne kot izdajatelj računa za opravljene storitve/blago). Po mnenju IP je treba določbo prve alineje prvega odstavka 4. a člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja »informacija iz sklenjenega pravnega posla, …….ki se nanaša na izdatke subjekta za naročilo…..storitev« razlagati po njeni jezikovni razlagi in ne širiti pomena besednih zvez. Besedna zveza »informacija iz sklenjena pravnega posla« pomeni informacijo, ki neposredno izhaja iz nekega pravnega posla. Računov za opravljene storitve pa ni mogoče šteti kot pravega posla, niti ne gre za informacijo iz tega pravnega posla. Zavezanec tako pravilno zaključuje, da ne gre za informacije javnega značaja.

V zvezi z navedenim IP še dodaja, da je določba 4.a člena ZDIJZ, ki opredeljuje informacije javnega značaja pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom, jasna in je ni mogoče razlagati ekstenzivno. Če bi zakonodajalec imel namen, da so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom zavezani na celotnem področju svojega delovanja, zanje ne bi uzakonil drugačne ureditve, oziroma bi jih uvrstil med zavezance po 1. členu ZDIJZ. Transparentnost, v smislu ZDIJZ, je v splošnem za organe po 1. členu ZDIJZ mnogo širša kot za zavezance po 1.a členu ZDIJZ. Upoštevajoč navedeno je tolmačenje prosilca, ki v pritožbi navaja, da je zavezanec del izvajanja gospodarske javne službe, preširoko in kot tako neutemeljeno in neskladno s pojmovanjem informacije javnega značaja, kot jo definira prva alineja prvega odstavka 4. a člena ZDIJZ in razlaga upravna in sodna praksa.

Da je treba pomen definicije informacij javnega značaja za osebe iz 1. a člena ZDIJZ iskati v jezikovnem pomenu, kot izhaja iz zakona in njenega pomena ni dovoljeno širiti preko tega obsega, izhaja tudi iz ustavne in upravno sodne prakse s tega področja. Kot je navedlo Upravno sodišče v sodbi opr. št. I U 802/2015-10 z dne 1. 1. 2016, v 14. točki svoje obrazložitve (ko je sicer presojalo obseg podatkov o zavarovanju določenih kreditov neplačnikov po tretji alineji petega odstavka 6. a člena ZDIJZ), je razkritje podatkov že na zakonski ravni skrbno pretehtano glede na javno korist, ki bo z njim dosežena, sodišče pa mora biti pri morebitni razlagi relevantnih določb zadržano, da poseg v sicer varovane podatke ne bi bil širši, kot ga je predvidel zakonodajalec. Sodišče se strinja z IP, da je zakonodajalec zelo natančno in konkretno določil, kateri podatki naj bodo predmet objave in s tem izjema od splošnega režima njihove zaupnosti, pri razlagi pa se je treba »držati njenega najožjega jezikovnega pomena..«. Ustavno sodišče pa je v svoji odločitvi št. U-I-201/14-14 in U-I-2012/14-13, z dne 19. 2. 2015, ko je presojalo ustavno skladnost novele ZDIJZ-C, ki je med drugim uzakonila zavezo dostopa do informacij javnega značaja tudi za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom, oseb javnega prava, poudarilo pomen splošnega načela sorazmernosti iz drugega člena Ustave Republike Slovenije, ki se tehta med obstojem javne koristi za dostop do informacij zaradi večje transparentnosti, zmanjšanje korupcijskega tveganja in povečanje učinkovitosti upravljanja in med interesom svobodne gospodarske pobude, da se ohrani določen del informacij kot poslovno skrivnost.

IP ugotavlja, da dokumenti, ki so predmet presoje v tem postopku, že pojmovno, kakor tudi po vsebini, ne pomenijo sklenjenega pravnega posla (pravni posel namreč predstavlja npr. pogodba), zato je odločitev zavezanca, da jih ni mogoče uvrstiti pod definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, pravilna in zakonita.

Prav tako, po presoji IP, zahtevane informacije ne ustrezajo definiciji informacije javnega značaja po drugem odstavku 4. a člena ZDIJZ. Po mnenju IP prosilec v obravnavani zadevi ni izkazal, da so zahtevane informacije nastale na podlagi pravnega posla iz prve alineje prvega odstavka 4. a člena ZDIJZ in da je za njihovo razkritje podan prevladujoč javni interes. Drugi odstavek drugega odstavka 4. a člena ZDIJZ namreč določa, da je, v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, informacija javnega značaja tudi informacija, neposredno povezana s pravnimi posli iz prve alineje prvega odstavka tega člena, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (izjeme od prostega dostopa, opomba IP), za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

IP ob tem ni sledil pritožbenim navedbam prosilca, da gre za porabo javnih sredstev in da je posledično za razkritje teh informacij podan prevladujoč javni interes. Top energija d.o.o. namreč ni ne neposredni ne posredni proračunski uporabnik, prav tako pa ne upravlja javnih sredstev, pridobljenih z izvajanjem javne službe, saj, kot že zgoraj ugotovljeno, ne gre za izvajalca javne službe. Prosilec tudi ni izkazal neposredne povezave, kako bi razkritje zahtevanih informacij pripomoglo k seznanitvi javnosti s pomembno družbeno temo (npr. vprašanje javnega zdravja, varnosti,…), ki je v javnem interesu širšega kroga ljudi. Zgolj ugotovitev, da zavezanec kot proizvajalec toplotne energije dobavlja toploto Javnim službam Ptuj d.o.o., ki jo potem vkalkulirajo v prodajno ceno toplote za končne uporabnike, ne zadošča za sklep, da je delovanje zavezanca v tem delu v prevladujočem javnem interesu, kajti IP ugotavlja, da sama proizvodnja toplotne energije ni javnopravno regulirana, ampak poteka po tržnih načelih. IP obenem poudarja, da pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do zahtevane informacije na podlagi ZDIJZ, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije vedno prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za razkritje konkretnih dokumentov oziroma delov dokumenta. Torej, zgolj konkretni razlogi za konkreten primer so lahko podlaga za razkritje informacije s testom interesa javnosti, s čimer se preseže v sicer varovane informacije. Prosilec pa v obravnavanem primeru ni navedel utemeljenih konkretnih razlogov, zaradi katerih je treba (vse) zahtevane račune šteti med informacije javnega značaja, hkrati pa tega prevladujočega javnega interesa ob preučitvi pritožbene zadeve ni zaznal niti IP. Pri tem IP še enkrat poudarja, da lahko prosilec transparentnost določitve cene toplote, na kar se sklicuje v pritožbi, zasleduje s pridobitvijo informacij od izvajalca javne službe, torej od Javnih služb Ptuj, d.o.o. in od Agencije za energijo, ki na tem področju izvaja naloge regulatorja.

Stališče, da v konkretnem primeru ni podanega javnega interesa za razkritje zahtevanih računov, IP podpira tudi s prakso Upravnega sodišča. To je že večkrat zavzelo stališče, da se javni interes za razrijte informacij nanaša na konkreten podatek in ne more izhajati iz splošne zahteve po transparentnosti določenih postopkov. Javni interes bi bil močnejši le, če bi bile ogrožene take vrednote, kot so na primer življenje, zdravje ali varnost ljudi ali če bi grozila neposredna škoda za premoženje večje vrednosti. Tako npr. sodbe Upravnega sodišča RS št. I U 1488/2011, I U 1992/2010 in I U 54/2017. V predmetni zadevi takšne vrednote zagotovo niso ogrožene. Posledično pogoji za razkritje zahtevanih informacij na podlagi drugega odstavka 4.a člena v povezavi z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ niso izpolnjeni.

Ker zahtevani dokumenti ne predstavljajo informacije javnega značaja iz 4. a člena ZDIJZ, se IP ni spuščal v vprašanje, ali obstajajo izjeme od prostega dostopa, saj bi IP slednje presojal zgolj v primeru, če bi ugotovil, da dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja, oziroma da ustrezajo definiciji iz 4.a člena ZDIJZ. Vprašanje presoje izjem se namreč izvede šele v primeru, ko se ugotovi, da gre za informacije javnega značaja in se nadalje tehta, ali gre za prosto dostopne informacije. Ker pa je IP v obravnavanem primeru ugotovil, da zahtevane informacije ne izpolnjujejo pogojev za informacijo javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, se posebej ni spuščal v vprašanje morebitnih izjem.

Glede na vse navedeno je IP ugotovil, da je zavezančeva odločitev pravilna in zakonita. Zato je, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo zavrnil in odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] https://www.ajpes.si/RZIJZ.

[2] https://www.ajpes.si/RZIJZ/Vpogled/Zavezanec#/3441890000/2023-01-09

[3] To izhaja tudi iz podatkov v Registru zavezancev za informacije javnega značaja, ki ga vodi AJPES.

[4] Enako Ustavno sodišče v odločbi U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017.