prosilec - Termoelektrarna Šoštanj d.o.o.

POVZETEK:

Organ je zavrnil prosilcem dostop do zahtevanih podatkov iz razloga, da predstavljajo poslovno skrivnost. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da z delom zahtevanih dokumentov oziroma podatkov organ ne razpolaga v materializirani obliki, glede dela zahtevanih podatkov pa je odločil, da jih je organ dolžan posredovati prosilcu. Glede zahtevanih podatkov iz pogodbe je IP tako ugotovil, da so podatki neločljivo povezani z opravljanjem obvezne gospodarske javne službe, Organ namreč pri izvajanju gospodarske javne službe ne nastopa na trgu in mu posledično z razkritjem informacij s tem v zvezi škoda na trgu ne more nastati. Posledično je IP zaključil, da gre za informacije, pri katerih pogoj tržne vrednosti ni izpolnjen. IP pa je ugotovil še, da je treba razkriti podatke tudi po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker so neposredno povezani s porabo javnih sredstev organa kot izvajalca gospodarske javne službe. Kot poslovne skrivnosti pa tudi ni mogoče šteti podatkov organa iz njegove lastne evidence o izvedenih obsegih preriva oziroma odriva premoga na deponiji. Ti podatki namreč predstavljajo podatke o glavni surovini organa, ki je organu potrebna za izvajanje njegove primarne dejavnosti, torej izvajanju navedene obvezne gospodarske javne službe. Poleg tega predstavljajo podatki iz evidence tudi okoljske podatke, ki so absolutno javno dostopni po 2. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je tako pritožbi prosilcev ugodil delno.
 

ODLOČBA:

Številka: 09021-13/2025/12

Datum: 13. 3. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024(v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE, 3/22 – ZDeb in 85/25; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbah poslovnih subjektov …, ki jih vse zastopa … (v nadaljevanju: prosilci) z dne 22. 12. 2025, zoper pisni odgovor TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ d.o.o., Cesta Lole Ribarja 18, 3325 Šoštanj (v nadaljevanju: organ), z dne 5. 12. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilcev z dne 22. 12. 2025 se delno ugodi. Pisni odgovor organa z dne 5. 12. 2025 se delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcem v obliki fotokopij posredovati naslednje podatke oziroma dokumenta:

-       Pogodbo o izvajanju storitev na deponiji premoga, št. 5000009940, na način, da mu posreduje:

• podatke o pogodbenih strankah, razen podatkov o znanstvenem nazivu zastopnikov,

• naziv pogodbe,

• besedilo 3. člena »Pogodbena cena«,

• besedilo 13. člena »Čas trajanje pogodbe«,

• podatke o datumu podpisa in podpisnikih, razen podatkov o znanstvenem nazivu podpisnikov;

-       Evidenco o izvedenih obsegih preriva oziroma odriva po posameznih mesecih od 1. 1. 2025 do dneva vložitve zahteve.«.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilcev zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilci so z zahtevo z dne 7. 11. 2025 zahtevali, da jim organ posreduje informacije v zvezi z javnim naročilom »Izvajanje storitev na deponiji premogov in biomase«, ki je bilo 24. 2. 2025 objavljeno na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN001155/2025-EUe17/01, in sicer:

»- Zakaj je bil ustavljen ta postopek javnega naročila?;

- Kdo trenutno izvaja storitve na deponiji premogov in biomase?;

- Na kakšni pravni podlagi (pogodba, javno naročilo, ipd.) se trenutno izvajajo storitve na deponiji premogov in biomase?;

- Kakšna je (skupna) vrednost posla izvajanja storitev na deponiji premogov in biomase?;

- Kako se trenutno obračunava izvajanje storitev na deponiji premogov in biomase? Kakšna je cena posameznih sklopov storitev na deponiji premoga (tj. rednih storitev, vzdrževalnih storitev in storitev na transportu premoga)?;

- Kakšna je cena preriva (oziroma odriva oziroma dodajanja ali odvzema premoga na deponiji (v EUR/ tono)?;

- Za kakšno obdobje je sklenjen aktualen dogovor o izvajanju storitev na deponiji premogov in biomase?;

- Kakšen je (bil) obseg storitev preriva ali odriva oziroma dodajanja ali odvzema premoga na deponiji, po posameznih mesecih od vključno 1. 1. 2025 dalje?;

- S kakšno opremo (stroji) se trenutno opravljajo storitve na deponiji premogov in biomase? Kakšne so specifikacije stroja za preriv in tlačenje premoga po kapaciteti (tj. efektivni odriv)? Kakšne so zmogljivosti stroja za zgoščevanje (v KPa/m²)? Kakšna je oprema strojev za preriv in tlačenje premoga (tj. način izvedbe pluga, vrsta gosenic, idr.)?;

- Kakšna zavarovanja so pridobljena za namen zagotavljanja dobre izvedbe pogodbenih obveznosti?;

- Ali aktualni izvajalec storitev na deponiji premogov in biomase izpolnjuje zahtevane reference, ki so bile kot pogoj določene v javnem naročilu JN001155/2025-EUe17/01, tj. da razpolaga z enim strokovnjakom za funkcijo tehničnega vodja rudarskih ali gradbenih del v smislu določb ZRud-1, ki izkazuje vsaj eno (1) referenco, da je v obdobju dveh (2) let v funkciji tehničnega vodje rudarskih del ali gradbenih del izvajal storitve manipulacije razsutih materialov, ki so na območju EU, pri čemer je količina manipulacije materiala, izvedena v enem letu, znašala vsaj 700.000 ton?«.

Kot način seznanitve so določili posredovanje v obliki fotokopije oziroma prepis v papirni obliki bodisi v obliki elektronskega zapisa na zgoščenki CD, DVD, USB ključu ali drugem splošno uveljavljenem elektronskem mediju. Zahtevali pa so tudi, da organ svojim odgovorom priloži ustrezno dokazno gradivo, ki potrjuje njegova pojasnila (npr. pogodbe, zavarovanja, potrdila o skladnosti strojev (homologacijske kartone), slikovni material glede opreme, ipd..

(2) Organ je v odgovoru z dne 5. 12. 2025 med drugim navedel, da je kot gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava zavezan po ZDIJZ kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (v nadaljevanju: poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom) iz 1.a člena ZDIJZ. Po Aktu o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., z dne 25. 3. 2025 (v nadaljevanju: Akt), ima v pravnem prometu vsa pooblastila, s premoženjem družbe prosto razpolaga in odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Kot nosilec javnega pooblastila za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe proizvodnje in dobave toplote distributerju toplote na območju Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj, v skladu z Zakonom o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga (v nadaljevanju: ZPFPPIP) in na podlagi sklenjene pogodbe o izvajanju gospodarske javne službe, pa je zavezan tudi po 1. členu ZDIJZ, in sicer kot izvajalec gospodarske javne službe. Z vidika zavezanosti po ZDIJZ se je v nadaljevanju opredelil do pojma informacije javnega značaja ter izpostavil osmi odstavek 1.a člena. Nadalje je navedel, da se del poslovnih dejavnosti družbe opravlja na trgu, kot tržna dejavnost, npr. podatki o ceni preriva oziroma odriva, skupna vrednost posla za izvajanje. Računovodske evidence, izkaze (kot je izkaz denarnih tokov iz kvartalnih poročil) in sodila po 6. členu ZPFPPIP mora voditi ločeno za druge dejavnosti (bilanca stanja in izkaz poslovnega izida). Ob upoštevanju navedenega je zaključil, da se v delu, kolikor se neposredno ne nanaša na izvajanje gospodarske javne službe, zaprošena dokumentacija skladno z ZDIJZ ne šteje za informacijo javnega značaja, zato je zahtevo za njeno razkritje v tem delu zavrnil. Nadalje je poudaril, da je treba zahtevo zavrniti, ker predstavlja njegovo poslovno skrivnost, upoštevaje določbe 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS) v povezavi z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Poslovno skrivnost tako predstavljajo vsi zahtevani podatki, saj ti predstavljajo bodisi same pogodbe, bodisi izhajajo iz pogodbene dokumentacije, bodisi so v zvezi s predmetnim pogodbenim razmerjem. Zahtevana dokumentacija, poleg že navedenih razlogov, predstavlja poslovno skrivnost družbe tudi zaradi dejstva, da je imetnik poslovne skrivnosti poskrbel, da podatki iz njih ne bi bili razkriti (razkritje bi namreč lahko vplivalo na njegov položaj na trgu), saj je tudi v sam vzorec pogodbe, ki je bil objavljen kot del dokumentacije javnega naročila, dodal določbe o varovanju poslovnih skrivnosti. Tako so na podlagi ZPosS podani pogoji po navedeni domnevi, da je zahteva razumnega ukrepa ohranitve poslovne skrivnosti s pisno opredelitvijo poslovne skrivnosti izpolnjena. Takšna stroga zaveza po nerazkrivanju informacij je po navedbah organa tudi poslovno utemeljena in smiselna, saj relevantni podatki, ki so predmet pogodb, povezane dokumentacije in zahteve, predstavljajo informacije o proizvodnih stroških, internih poslovnih aktivnostih oziroma procesih in druge informacije, ki so zaupne narave in imajo tržno vrednost. Izpostavil pa je tudi posamezne določbe Pravilnika o varovanju poslovnih skrivnosti z dne 18. 7. 2021 (v nadaljevanju: Pravilnik). Razkritje zahtevane vsebine bi pomenilo oslabitev pogajalske pozicije, otežitev pogajanj za boljše cene ter bi s tem razkrili podatke, ki so pri običajnem poslovanju gospodarskih družb poslovna skrivnost. Kot ključno je še dodal, da zahtevane informacije ne pomenijo informacije glede porabe javnih sredstev, zajemajo nerazkrito strokovno znanje (interne kalkulacije strokovnih služb na tehničnem področju in področju kontrolinga družbe), izkušnje in poslovne informacije, ki so skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, informacije imajo tudi tržno vrednost, in je zavezanec dolžan ukrepati, da se ohranijo kot poslovna skrivnost. Mnenja pa je tudi, da za razkritje zahtevanih podatkov ne obstajajo razlogi na podlagi prevladujočega javnega interesa, saj ta v obravnavanem primeru ne obstaja. Pri tem je izpostavil odločbo IP št. 09021-1/2023/2 in sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče) št. III U 80/2018-29, št. I U 1488/2011,št. I U 1992/2010 in št. I U 54/2017. Pojasnil je še svojo odločitev o ustavitvi javnega naročila, katerega podatki so zahtevani.

(3) Prosilci so zoper pisni odgovor organa z dne 5. 12. 2025 vložili pritožbo pri IP, ker menijo, da odločitev ne zdrži pravne presoje. Organ je organiziran kot družba z omejeno odgovornostjo in je v 100% lasti Republike Slovenije ter je zavezan po 1.a členu ZDIJZ kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom. V zvezi s sklicevanjem organa na poslovno skrivnost so navedli, da so argumenti pavšalni, saj ni izkazal, da je bila posamezna zahtevana informacija določena kot poslovna skrivnost, ampak se je samo pavšalno skliceval na Pravilnik. Ne glede na neizkazanost pa so mnenja, da test prevladujočega javnega interesa iz drugega odstavka člena 4.a v zvezi z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ, zaradi ugotovitve, ali so podani zakonski razlogi za nerazkritje zahtevanih informacij (poslovna skrivnost), pokaže, da gre za informacije, ki so v javnem interesu. Poudarili so, da poslovna skrivnost ni zavarovana absolutno, temveč se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v petih taksativno naštetih primerih, ko se test interesa javnosti ne uporabi, vendar v obravnavanem primeru ne gre za takšen primer. Prosilci so se v nadaljevanju do javnega interesa tudi opredelili. Med drugim so poudarili, da je šlo za javno naročilo, v okviru katerega bi bile tako ali drugače zaprošene informacije razkrite, pri tem pa izpostavili drugi in četrti odstavek 35. člen Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3). Slednji je specialnejši glede na določbe ZDIJZ. Na ta način se v skladu z načelom transparentnosti zagotavlja javnost in preglednost porabe javnih sredstev. Če bi bili v postopku javnega naročila po izbiri izvajalca podatki v zvezi z oddajo javnega naročila javni, menijo, da ni nobenega razloga, da niso tudi v primeru izbire izvajalca mimo določil o javnem naročanju.

(4) IP je z dopisom št. 09021-13/2025/2 z dne 15. 1. 2026 seznanil organ s pritožbo in ga pozval k posredovanju dokumentov, iz katerih izhajajo zahtevane informacije, ter na morebitno opredelitev do pritožbenih navedb prosilcev.

(5) Organ je v odgovoru z dne 29. 1. 2026 navedel, da pritožbeni razlogi niso podani, ter da je pritožba neutemeljena in se v celoti skliceval na svoje navedbe iz izpodbijanega odgovora. Nadalje je navedel, da namen določbe drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ ni dostop do katerih koli in vseh dokumentov oziroma informacij, ki kadarkoli nastanejo na podlagi pravnih poslov zavezanca, temveč zgolj do tistih osnovnih podatkov o pravnih poslih, opredeljenih v 1. alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 6.a člena ZDIJZ, ki so vsebovani v dokumentih, nastalih po sklenitvi pravnega posla ali na podlagi tega. Dokazno gradivo, ki ga zahtevajo prosilci v smislu zavarovanja, potrdila o skladnosti strojev (homologacijske kartone), slikovni material glede opreme ipd., po njegovem mnenju presega tiste osnovne podatke, ki so jih poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, v skladu s 6.a členom ZDIJZ, dolžni razkriti. Poudaril je, da ni zavezanec po 1. členu, ampak po 1.a členu ZDIJZ, zato ne gre za podatke o porabi javnih sredstev. V zvezi z izjemo varstva poslovne skrivnosti je izpostavil določbe 2. člena ZPosS. Zahtevani podatki, kdo trenutno izvaja storitve na deponiji premogov in biomase, na kakšni pravni podlagi, ter kakšna je (skupna) vrednost posla izvajanja storitev na deponiji premogov in biomase, predstavljajo poslovno skrivnost v skladu s 4. členom Pravilnika. Navedena dokumentacija oziroma informacije iz nje zajemajo nerazkrito strokovno znanje (interne kalkulacije strokovnih služb na tehničnem področju in področju kontrolinga zavezanca), izkušnje in poslovne informacije, ki so skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, in je dolžan ukrepati, da se ohranijo kot poslovna skrivnost. Zahteve za razkritje podatkov iz dokumentov ni mogoče utemeljevati z razkrivanjem informacij o porabi javnih sredstev v skladu s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ, ker gre v delu zahteve za dokumente, ki se nanašajo tudi na njegovo komercialno obratovanje, s tem pa vplivajo na njegov tržni položaj in aktivnosti. Seznanitev prosilcev kot morebitnih konkurentov s podatki, vezanimi na izvajanje storitev na deponiji premogov in biomase, bi pomenila seznanitev s tehničnimi in osnovno občutljivimi informacijami, za katere tako organ kot trenutni izvajalec storitev pričakujeta določeno raven varstva. Z izjemo poslovne skrivnosti se v konkretnem primeru varuje interes organa, da zavaruje svoj položaj na trgu. Kot je navedel že v izpodbijanem odgovoru, je temeljni cilj organa izvajanje gospodarske javne službe proizvodnje in dobave toplote distributerju toplote na območju Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj, kot materialne javne dobrine, dokler je ni možno zagotavljati na trgu, vendar najkasneje do 30. 4. 2027. Po ZPFPPIP mora zagotoviti zanesljivo, varno, kontinuirano in stroškovno učinkovito trajnostno oskrbo Šaleške doline s toploto. Razkritje zahtevanih podatkov v dokumentih bi povzročilo finančno in poslovno škodo, izgubo konkurenčne prednosti, hkrati pa bi bil lahko izpostavljen odškodninskim zahtevkom, saj so med podatki v dokumentih tudi takšni podatki, ki so nastali na podlagi pogodbenih razmerij in se med strankami pogodb varujejo kot zaupni in se ne razkrivajo tretjim osebam (tj. pogodbene določbe z zavezami o nerazkrivanju informacij). In ker je zahtevana dokumentacija, kot že navedeno, določena kot poslovna skrivnost v veljavnem internem aktu zavezanca, Pravilniku, so izpolnjeni vsi pogoji za opredelitev zahtevane dokumentacije kot poslovne skrivnosti skladno z zakonsko definicijo pojma poslovne skrivnosti po 2. členu ZPosS. Odgovoru je priložil del relevantne dokumentacije.

(6) Na dodaten poziv IP, št. 09021-13/2025/4 z dne 23. 2. 2026, je organ 25. 2. 2026 posredoval IP dodatna pojasnila in dokumente. Med drugim je pojasnil še:

- Z računovodskim dokazilom o tem, da podatki iz Pogodbe, ki so predmet zahteve prosilcev, ne sodijo med izvajanje gospodarske javne službe, upoštevaje 6. člen ZPFPPIP, ne razpolaga. Kateri stroški so nujno potrebni za izvajanje gospodarske javne službe, v skladu z določbami tega zakona določi in prizna ministrstvo pristojno za okolje, podnebje in energijo.

- Pogodbo z izbranim ponudnikom je sklenil na podlagi naročila za izvajanje storitev na deponiji premoga, ki je bilo objavljeno 13. 11. 2024 na Portalu notranjih naročil HSE, tj. na podlagi končanega internega postopka, izvedenega upoštevaje možnost oddaje posla skupnemu infrastrukturnemu podjetju ali skupnemu podjetju po 29. členu ZJN-3. V primerih oddaje naročil po 29. členu ZJN-3, kjer obstaja kapitalska povezanost, se dodatna finančna zavarovanja ne zahtevajo. Zavezanec tako v zvezi z oddajo naročila za izvajanje storitev na deponiji premoga z dne 13. 11. 2024, ni zahteval dodatnih finančnih zavarovanj, so pa v primerih morebitne nekvalitetne izvedbe storitev izvajalca predvidene sankcije, kot izhaja iz Pogodbe (tj. pogodbena kazen). Ob tem je še pojasnil, da zaradi oddaje naročila po 29. členu ZJN-3, reference in dokazila niso bila pogoj, kot je bilo to predvideno v javnem naročilu JN001155/2025-EUel7/01, jih pa trenutni izvajalec izpolnjuje. Izbrani ponudnik storitve po Pogodbi izvaja že 8 let, in sicer pri predhodnem naročniku tovrstnih del, Premogovniku Velenje d.o.o.. Iz navedenega izhaja, da je treba presojo in morebitno razkritje informacij presojati v smislu prvega odstavka 1.a člena ZDIJZ in ne v smislu izvajalca javne službe. Gradivo, ki ga prosilec zahteva v smislu zavarovanja, potrdila o skladnosti strojev (homologacijske kartone), slikovni material glede opreme ipd., presega tiste osnovne podatke, ki so jih poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom dolžni razkriti.

- Ponovno je izpostavil določbe 4.a in 6.a člena ZDIJZ ter poudaril, da zahtevani podatki ne predstavljajo osnovnih podatkov o sklenjenih pravnih poslih v smislu prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ. Dokumenti in podatki iz dokumentov, katerih razkritje zahtevajo prosilci in izhajajo iz izvedenega naročila št. 40 01-757/2024, objavljenega na portalu notranjih naročil HSE, predstavljajo informacije, ki jih je predložil gospodarski subjekt in označil kot poslovno skrivnost, kot to določa ZGD-1, organ pa skladno s prvim odstavkom 35. člena ZJN-3 tovrstnih informacij ne sme razkriti. Gre za podatke iz razpisne dokumentacije, ki ni bila javno dostopna na Portalu javnih naročil, ampak objavljena na portalu notranjih naročil HSE, v skladu z 29. členom ZJN-3.

- V zvezi z zahtevanimi podatki o obsegu storitev preriva ali odriva oziroma dodajanja ali odvzema na deponiji, po posameznih mesecih od vključno 1. 1. 2025 dalje, je IP posredoval interno evidenco zavezanca o izvedenih obsegih preriva oziroma odriva. Za podatke na vprašanja zadnjih treh alinej pa je navedel, da izhajajo iz priloženega tehničnega dela razpisne dokumentacije, izvajanje storitev na deponiji premoga 2025, oktober 2024.

- Dodatno se je skliceval še na določbo petega odstavka 5. člena ZDIJZ.

(7) Na dodatne pozive IP, št. 09021-13/2025/6 z dne 27. 2. 2026, št. 09021-13/2025/8 z dne 3. 3. 2026 in št. 09021-13/2025/10 z dne 3. 3. 2026, je organ navedel še:

- Skladno s prvim odstavkom ZJN-3 je organ 7. 5. 2025 pred rokom za oddajo ponudb ustavil postopek oddaje javnega naročila, zato v zvezi z oddajo javnega naročila št. 40 01-47/2025 ni pridobil podatkov oziroma dokumentacije v zvezi z vprašanji iz zadnjih treh alinej zahteve.

- Na portalu Notranjih naročil HSE je 13. 11. 2024, objavil naročilo za izvajanje storitev na deponiji premoga in zainteresiranim ponudnikom posredoval dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila št. 40 01-757/2024. Dokumentacija je bila pripravljena upoštevaje možnost oddaje posla skupnemu infrastrukturnemu podjetju ali skupnemu podjetju po 29. členu ZJN-3. Zaradi cenovnega odstopanja ter ob upoštevanju povečane stopnje negotovosti je z namenom izkazovanja dolžne skrbnosti pristopil k izvedbi postopka javnega naročila - postopek v skladu s 45. členom ZJN-3 (postopek s pogajanji z objavo) in je objavil javno naročilo (Objava na portalu javnih naročil 25. 2. 2025). Številka objave je javno naročilo JN001155/2025-EUe17/01 Izvajanje storitev na deponiji premogov in biomase. Ker se je postopek razpletel z oddajo posla povezanemu podjetju, po 29. členu ZJN-3 in ne po javnem naročanju, reference in dokazila niso bile pogoj za oddajo posla po 40 01-757/2024, ampak je bila pogodba sklenjena s preizkušenim izvajalcem, ki je dela izvajal pretekla leta in razpolaga s potrebno opremo in kadrom. Izpolnjevanje pogojev je preveril pri prejšnjem naročniku Premogovniku Velenje d.o.o..

- V primerih oddaj po 29. členu ZJN-3, kjer obstaja kapitalska povezanost, se dodatna finančna zavarovanja ne zahtevajo, zato zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, (ker gre za povezano podjetje in je bila pogodba sklenjena na osnovi 29. člena ZJN-3), po 40 01-757/2024, ni bilo zahtevano, zato s to dokumentacijo ne razpolaga.

- Navedel je, s katerimi stroji buldožer se izvajajo dela ter da so stroji opremljeni za preriv in tlačenje premoga, karakteristike pa so razvidne iz priloge. Priloga je bila pridobljena od trenutnega izvajalca storitev zgolj na podlagi prejetega poziva IP in ni bila pridobljena kot dokumentacija v okviru javnega naročila po 40 01-757/2024

- V prilogi je posredoval izjavo ponudnika, ki potrjuje, da izpolnjuje pogoje, ki so bili v navedeni razpisni dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila št. 40 01-757/2024.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

(8) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo izpodbija prosilec. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(9) V obravnavanem primeru je organ kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom poslal prosilcem pisni odgovor, s katerim jim je dostop do zahtevanih podatkov zavrnil. Ta pisni odgovor z dne 5. 12. 2025 se šteje kot zavrnilna odločba v skladu s četrtim odstavkom 26. člena ZDIJZ.

(10) IP ugotavlja, da prosilci izpodbijajo zavrnilni pisni odgovor organa v celoti.

(11) IP poudarja, da so prosilci sicer res postavili v obravnavanem primeru vprašanja, vendar, kot ugotavlja organ že sam, odgovori na posamezna zastavljena vprašanja izhajajo iz dokumentov. V primeru, če pa bi bila vprašanja postavljena na način, da bi odgovori zahtevali pojasnila, mnenja, analize podatkov ipd., pa ne bi šlo za zahtevo po ZDIJZ in je organ tudi ne bi bil dolžan obravnavati kot tako. Po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ so zavezanci po ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostil zahtevam prosilcem. Takšno stališče izhaja tudi iz sodne prakse.[1] ZDIJZ torej ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko razpolaga. Organi in IP so torej dolžni najprej ugotoviti, ali so pogoji za informacijo javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ izpolnjeni, in če so, se presoja nadaljuje samo še z vidika morebitnega obstoja katere od izjem od dostopa, ki jih določa ZDIJZ. IP pa dodaja še, da iz zahteve prosilcev na koncu izrecno izhaja, da zahtevajo tudi dokumente, iz katerih izhajajo zahtevani odgovori na postavljena vprašanja. Glede na navedeno tako navedbe organa o tem, da v obravnavanem primeru ne gre za zahtevo po ZDIJZ, ne vzdržijo.

(12) Organ je utemeljeval svojo zavezanost po ZDIJZ z vidika poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom, vendar, kot je navajal že sam, je zavezan tudi k izvajanju gospodarske javne službe. IP se zato v nadaljevanju najprej opredeljuje do obsega zavezanosti organa po ZDIJZ v obravnavanem primeru, saj je od tega odvisna presoja dostopa do zahtevanih podatkov.

Zavezanost po ZDIJZ

(13) Glede na to, da je organ po podatkih Poslovnega registra Slovenije družba v 100 % lasti Republike Slovenije in kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom zavezanec po prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ, je nedvomno ugotoviti tudi, da je kot nosilec javnega pooblastila za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe proizvodnje in dobave toplote distributerju toplote na območju Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj, v skladu z ZPFPPIP in na podlagi sklenjene pogodbe o izvajanju gospodarske javne službe, zavezan kot izvajalec gospodarske javne službe tudi po 1. členu ZDIJZ. Slednje navaja v svojih odgovorih tudi organ sam.

(14) IP po vpogledu v ZPFPPIP ugotavlja:

- organ izvaja gospodarsko javno službo proizvodnje in dobave toplote distributerju toplote, z namenom in ciljem nemotenega zagotavljanja toplote v Mestni občini Velenje in Občini Šoštanj, kar je v javnem interesu zaradi zadovoljevanja javnih potreb prebivalstva in poslovnih subjektov, do zagotovitve alternativnih proizvodnih virov za proizvodnjo toplote (prvi in drugi odstavek 3. člena);

- ob upoštevanju namena tega zakona izvajalec gospodarske javne službe s svojimi proizvodnimi viri, ki imajo uporabno dovoljenje na dan 31. 12. 2024, proizvaja in distributerju toplote dobavlja zadostne količine toplote za potrebe odjemalcev v obstoječi distribucijski sistem v Mestni občini Velenje in Občini Šoštanj, in sicer na zanesljiv, varen, kontinuiran in stroškovno učinkovit način, ob upoštevanju njihovih tehničnih lastnosti in omejitev (tretji odstavek 3. člena);

- optimalni način angažiranja proizvodnih virov mora izvajalec gospodarske javne službe določiti z letnim načrtom obratovanja, ki je pripravljen za vse možne letne temperaturne razmere na način, da je skladen s prejšnjim odstavkom (četrti odstavek 3. člena);

- obveznost izvajanja gospodarske javne službe traja od 1. 1. 2025 do 30. 4. 2027 (5. člen);

- izvajalec gospodarske javne službe mora računovodske evidence voditi transparentno in v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, ter veljavnimi računovodskimi standardi, in če izvajalec gospodarske javne službe poleg javne gospodarske službe izvaja tudi druge dejavnosti, mora v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi voditi ločene računovodske evidence in v pojasnilih k računovodskim izkazom razkriti ločene računovodske izkaze za izvajanje gospodarske javne službe in druge dejavnosti (prvi in drugi odstavek 6. člena);

- gospodarska javna služba se financira iz naslednjih virov: iz prihodkov od proizvedene toplote, prodaje stranskih produktov, ki nastanejo pri proizvodnji toplote (kot so električna energija, elektrofiltrski pepel, sadra, sistemska voda, žlindra), državnega proračuna in drugih prihodkov (7. člen), pri čemer zakon izrecno določa, da se vsi drugi prihodki izvajalca gospodarske javne službe uporabijo za financiranje gospodarske javne službe (prvi odstavek 11. člena),

- prihodki so vsi prihodki izvajalca gospodarske javne službe, ki zajemajo prihodke od proizvedene toplote, prihodke od prodaje stranskih produktov in druge prihodke, razen nadomestila po tem zakonu (16. člen).

(15) Iz Akta o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo Termoelektrarna Šoštanj d.o.o. z dne 5. 3. 2025 (v nadaljevanju: Akt) med drugim izhaja:

- ustanovitelj in edini družbenik družbe je Republika Slovenija, ki uresničuje ustanoviteljske pravice preko Slovenskega državnega holdinga, d. d. (drugi odstavek 1. člena);

- temeljni cilj družbe je izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe proizvodnje in dobave toplote distributerju toplote na območju Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj, z namenom in ciljem nemotenega zagotavljanja toplote v Mestni občini Velenje in Občini Šoštanj kot materialne javne dobrine, dokler je ni možno zagotavljati na trgu, vendar najkasneje do 30. aprila 2027, v skladu z zakonom in sklenjeno Pogodbo (prvi odstavek 2. člena);

- če družba poleg dejavnosti izvajalca gospodarske javne službe izvaja tudi druge dejavnosti, se te izvajajo s ciljem maksimiranja donosov in se v času izvajanja gospodarske javne službe uporabijo za financiranje slednje (tretji odstavek 2. člena);

- organi družbe so ustanovitelj, nadzorni svet in poslovodstvo (drugi odstavek 9. člena);

- ustanovitelj, torej Republika Slovenija odloča o zadevah, ki so navedene v 505. členu ZGD-1, ter izvaja druge zakonske pristojnosti, razen če je posamezna pristojnost z zakonom ali z Aktom prenesena na nadzorni svet ali poslovodstvo (10. člen), daje soglasje k določenim poslom (11. člen), lahko zahteva od poslovodstva vse informacije in poročila o vseh zadevah družbe, v skladu z določbo 505. člena ZGD-1 in Aktom izvaja pregled in nadzor nad delom poslovodstva in nadzornega sveta, … (12. člen);

- nadzorni svet družbe ima šest članov, ustanovitelj imenuje štiri člane, dva člana nadzornega sveta, ki predstavljajo delavce, pa imenuje svet delavcev (15. člen);

- poslovodstvo ima največ tri člane (prvi odstavek 25. člena), člane poslovodstva imenuje in odpokliče nadzorni svet družbe (prvi odstavek 26. člen).

(16) IP je vpogledal tudi v Pogodbo o izvajanju gospodarske javne službe proizvodnje in dobave toplote distributerju toplote na območju Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj št. 2570-25-520000, ki se uporablja od 1. 1. 2025 (v nadaljevanju: Pogodba), in ugotavlja:

- Pogodba je sklenjena med Republiko Slovenijo in zavezancem;

- obseg storitev gospodarske javne službe določa 4. člen pogodbe, ki povzema določbe ZPFPPIP, določa pa tudi, da mora zavezanec:

• proizvodne vire obratovati na način, da zagotovi zanesljivo, varno, kontinuirano in stroškovno učinkovito proizvodnjo toplote v obsegu iz prejšnjega odstavka, ob upoštevanju njihovih tehničnih lastnosti in omejitev,

• izvrševati naloge po ZPFPPIP in tej pogodbi kot dober gospodarstvenik upoštevajoč vidike zanesljive, varne in kontinuirane dobave toplote, varstva okolja, stroškovne učinkovitosti ob upoštevanju tehničnih lastnosti in omejitev proizvodnih virov in zasledovati čim nižje nadomestilo oziroma čim manjšo porabo javnih sredstev;

- Pogodba povzema določbe ZPFPPIP tudi glede ločenega vodenja računov, če zavezanec opravlja poleg gospodarske javne službe tudi druge dejavnosti (17. člen).

(17) Na podlagi navedenih določb ZPFPPIP, Akta in Pogodbe, primarne dejavnosti organa ter pravic Republike Slovenije kot ustanoviteljice in edine družbenice v organu, IP zaključuje, da zahtevani podatki nedvomno sodijo med podatke, ki se nanašajo na izvajanje obvezne gospodarske javne službe proizvodnje in dobave toplote distributerju toplote na območju Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj. Zahtevani so namreč podatki iz posla o upravljanju z deponijo surovine, ki je namenjena izvajanju navedene obvezne državne gospodarske javne službe, to je premoga. Lignit je organu glavno energetsko gorivo za proizvodnjo toplotne in električne energije. Kot izhaja iz pogodbe, o dostopu do podatkov katere je IP odločil s to odločbo, si organ kot naročnik storitev z deponijo premoga zagotavlja strateško zalogo, in sicer za nemoteno proizvodnjo, da je zaloga premoga namenjena stabilnemu poslovanju organa. Zahtevani podatki se torej nanašajo na področje opravljanja dejavnosti organa, ki se izvaja v javnem interesu ter je tudi regulirana z javnopravnimi predpisi, ki organ v celoti zavezujejo. Ob tem IP še posebej poudarja, da Akt izrecno določa, da se druge dejavnosti izvajajo s ciljem maksimiranja donosov in se v času izvajanja gospodarske javne službe uporabijo izključno za financiranje slednje. Glede na to določbo Akta in tudi druge izpostavljene določbe zakona, Akta in Pogodbe, je pomembno, kakšne posle sklepa organ, da bi kot dober gospodarstvenik dosegel optimalni način angažiranja proizvodnih virov. Slednje nedvomno velja tudi za posel upravljanja z deponijo premoga. Poleg navedenega pa IP poudarja še, da organ na izrecen poziv IP ni izkazal ločenih računovodskih izkazov za izvajanje gospodarske javne službe in drugih dejavnosti, kljub temu, da ga določbe ZPFPPIP, Akta in Pogodbe k temu zavezujejo. V odgovoru z dne 25. 2. 2026 je navedel, da ne razpolaga z računovodskim dokazilom o tem, da podatki iz Pogodbe, ki so predmet zahteve prosilcev, ne sodijo med izvajanje gospodarske javne službe, upoštevaje 6. člen ZPFPPIP.

(18) Izhajajoč iz vsega zgoraj navedenega je IP zaključil, da zahtevane informacije sodijo med informacije, ki so neposredno povezane z izvajanjem gospodarske javne službe, posledično pa organ v tem postopku nastopa kot zavezanec po 1. členu ZDIJZ.

(19) Glede na navedbe organa in posredovane dokumente IP tudi ugotavlja, da organ z vsemi zahtevanimi podatki ne razpolaga v materializirani obliki, zato se IP nadalje opredeljuje do pojma informacije javnega značaja v obravnavanem primeru.

Informacija javnega značaja

(20) Iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. To pomeni, da organi na podlagi ZDIJZ niso dolžni odgovarjati na vprašanja, podajati mnenj, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, pridobivati dokumentov od drugih organov, dopolnjevati ali kakor koli drugače spreminjati informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oziroma elektronsko) razpolaga.

(21) Upoštevaje navedbe organa in po pregledu dokumentacije IP ugotavlja:

- Organ ne razpolaga s podatki iz postopka javnega naročila pod št. objave JN001155/2025-EUe17/01 v zvezi z vprašanji iz zadnjih treh alinej zahteve. Kot je pojasnil, je pred rokom za oddajo ponudb ustavil postopek oddaje javnega naročila in zato dokumentacije, ki je predmet zadnjih treh alinej zahteve, ni pridobil. Da je organ ustavil postopek oddaje javnega naročila, na katerega se nanaša zahteva prosilcev, pred prejemom prijav/ponudb na podlagi prvega odstavka 90. člena ZJN-3, izhaja tudi iz Sklepa o ustavitvi postopka javnega naročila, ki je javno dostopen na Portalu javnih naročil in so ga v svoji zahtevi povzeli že prosilci. Po navedbah organa se je zadeva razpletla z oddajo posla povezanemu podjetju po 29. členu ZJN-3 in ne po javnem naročanju. Pogodba je bila sklenjena s preizkušenim izvajalcem, ki je dela izvajal pretekla leta in razpolaga s potrebno opremo in kadrom. Izpolnjevanje pogojev je organ preveril pri prejšnjem naročniku Premogovniku Velenje d.o.o., pri čemer s to poizvedbo ne razpolaga v obliki dokumenta v materializirani obliki. Tudi iz posredovanih dokumentov izvajalca (npr. izjave ponudnika) izhaja, da ne gre za dokumente, ki bi bili predloženi organu na podlagi objavljenega javnega naročila 24. 2. 2025, ampak v letu 2024.

- Organ razpolaga s Pogodbo o izvajanju storitev na deponiji premoga, št. 500009940, iz katere izhajajo posamezni zahtevani podatki (o izvajalcu storitev, cenah in času trajanje pogodbe), pa tudi z lastno evidenco o izvedenih obsegih preriva oziroma odriva. O dostopu do zahtevanih podatkov iz teh dokumentov se IP posebej opredeljuje v nadaljevanju obrazložitve te odločbe.

- Razlogi za odločitev organa o ustavitvi postopka javnega naročila deloma izhajajo iz javno dostopnega dokumenta Sklepa o ustavitvi postopka javnega naročila, s katerim prosilci že razpolagajo oziroma so se z njegovo vsebino že seznanili. Ob tem IP ponovno navaja, da organi po ZDIJZ niso dolžni dajati pojasnil, kot je npr. del razlogov v zvezi z ustavitvijo postopka javnega naročila organ dodatno pojasnil IP na njegov poziv k predložitvi dokumentov. V tem delu zahtevanega dodatnega pojasnila torej ne gre za zahtevo po ZDIJZ.

(22) Prilogo glede strojev (buldežerjev) je organ pridobil od trenutnega izvajalca storitev zaradi prejetega poziva IP k posredovanju dokumentov, iz katerih izhajajo zahtevani podatki, zato se IP do dostopa do tega dokumenta ne opredeljuje. Organ namreč o dostopu do tega dokumenta ni odločal, ker z njim v času vložitve zahteve prosilcev ni razpolagal. In kot že navedeno predhodno, so organi dolžni odločati o dostopu do dokumentov, s katerimi razpolagajo v času vložitve zahteve.

(23) Ker IP ugotavlja, da so v delu zahteve izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja, se v nadaljevanju opredeljuje do zahtevanih podatkov iz Pogodbe o izvajanju storitev na deponiji premoga, št. 500009940 (v nadaljevanju: Pogodba o izvajanju storitev na deponiji premoga), ter evidence organa o izvedenih obsegih preriva oziroma odriva na deponiji.

(24) Sporno v obravnavanem primeru torej ostaja:

- ali zahtevani podatki predstavljajo poslovno skrivnost, in

- ali gre (ne glede na morebitno poslovno skrivnost) za podatke, ki so absolutno javni po zakonu.

Izjema varstva poslovne skrivnosti

(25) V skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZGD-1 v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS, ki so začele veljati 20. 4. 2019. Navedeno pomeni, da se dostop do dokumentov oziroma podatkov, ki so v obravnavanem primeru nastali po uveljavitvi ZPosS, presoja po ZPosS.

(26) Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 2. člena ZPosS).

(27) Glede na navedeno predstavljajo poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zgoraj naštete zahteve.

(28) IP, upoštevaje navedeno zakonsko določbo in po vpogledu v Pogodbo o izvajanju storitev na deponiji premoga, ugotavlja, da zahtevani podatki ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, ker ni izpolnjen pogoj tržne vrednosti. Kot je IP, na podlagi predložene dokumentacije, ugotovil v tem postopku, se zahtevana pogodba nanaša na izvajanje storitev na deponiji premoga, ki predstavlja osnovno surovino organa za izvajanje obvezne gospodarske javne službe proizvodnje in dobave toplote distributerju toplote in so torej podatki kot taki neločljivo povezani z opravljanjem te obvezne gospodarske javne službe. Kot izhaja iz defincije 1. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS), pomeni gospodarska javna služba zagotavljanje materialne javne dobrine, kot proizvodov in storitev, katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja Republika Slovenija oziroma občina ali druga lokalna skupnost zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar in kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu. To pomeni, da pri izvajanju gospodarske javne službe tržni principi ne delujejo (in takšen je tudi njen zakonski namen), iz česar seveda sledi, da s tem povezane informacije nimajo tržne vrednosti. Organ namreč pri izvajanju gospodarske javne službe ne nastopa na trgu in mu posledično z razkritjem informacij s tem v zvezi škoda na trgu ne more nastati. Ravno nasprotno, organu je bila z zakonom v izvajanje poverjena gospodarska javna služba, ker je trenutno, v obstoječih razmerah, edini, ki jo laho izvaja in torej pri tem nima nobenega konkurenta, kar pomeni, da njegov položaj ni tržno usmerjen. Posledično je IP zaključil, da gre za informacije, pri katerih pogoj tržne vrednosti ni izpolnjen.

(29) IP dalje še pripominja, da se tudi po določbi tretjega odstavka 2. člena ZPosS za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« subjekta nima vpliva. V obravnavanem primeru je tako treba upoštevati določbe ZDIJZ, konkretno 1. in 2. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki opredeljujeta absolutno javne podatke. Ob tem IP dodaja, da določbe ZJN-3 v obravnavanem primeru ne pridejo v poštev, ker postopek javnega naročila, objavljen 24. 2. 2025 na Portalu javnih naročil pod št. objave JN001155/2025-EUe17/01, sploh ni bil izveden, kot to izhaja že iz predhodnih navedb.

(30) ZDIJZ sicer ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je pa ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega sodišča in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.[2] Poraba javnih sredstev namreč ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.[3] Iz sodbe Upravnega sodišča št. III U 121/2017 z dne 12. 10. 2017 tako med drugim izhaja, citrano: »Sodišče taki razlagi sledi, glede na ugotovitve v prejšnjem odstavku pa tudi meni, da podatki v zvezi s "porabo javnih sredstev" niso le podatki o višini in prejemkih teh sredstev, pač pa tudi podatki, ki so vezani na odločanje o sredstvih. Iz sodne prakse torej izhaja, da pojem »poraba« javnih sredstev v ZDIJZ ni »terminus technicus«, ki bi ga zakonodajalec vnaprej opredelil v uvodnih določbah ZDIJZ, in da tudi sistematična metoda razlage ZDIJZ ne kaže na to, da bi zakonodajalec imel namen transparentnost delovanja javno-pravnih subjektov vezati zgolj na določena dejanja porabe premoženja, kot ene ali več specifičnih in ožjih oblik lastninskih upravičenj, kot so ius utendi, ius abutendi, ius fruendi ali ius disponendi. Zato je z vidika sistematične metode razlage pomembno, da si morajo po določilu drugega odstavka 2. člena ZDIJZ organi za uresničitev namena tega zakona prizadevati, da dosežejo »čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju«. To govori proti ozki razlagi predmetne določbe, ki jo sicer zagovarjajo stranski udeleženci. Upoštevati po mnenju Upravnega sodišča pa je treba tudi dejstvo, da je predmetna določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ uvrščena med izjeme od dostopa do informacije javnega značaja, kar pomeni, da je izjeme od prostega dostopa treba razlagati ozko.[4]

(31) Ne glede na ugotovitev, da pri zahtevanih informacijah ne gre za poslovno skrivnost, ker ni izpolnjen pogoj tržne vrednosti, pa IP še dodaja, da je te podatke treba razkriti tudi iz razloga, ker gre za podatke, ki so neposredno povezani s porabo javnih sredstev organa kot izvajalca gospodarske javne službe. Za potrebe tega postopka je IP vpogledal v odločbo Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, št. 360-17/2025/47 z dne 7. 8. 2025 in ugotavlja, da se strošek lignita (kamor sodi tudi predmetna pogodba) upošteva pri pri izračunu izhodiščne višine letnega nadomestila za leto 2025, ki ga s strani države organ prejme za izvajanje gospdoarske javne službe. . Tudi zato se zahtevani podatki neposredno nanašajo na porabo javnih sredstev, saj organ prejme za izvajanje gospodarske javne službe sredstva iz državnega proračuna. Na podlagi drugega odstavka 10. člena ZPFPPIP se namreč sredstva za navedeno nadomestilo zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.

(32) Nedvomno pa ni mogoče šteti za poslovno skrivnost podatkov organa iz njegove lastne evidence o izvedenih obsegih preriva oziroma odriva premoga na deponiji. Ti podatki namreč predstavljajo podatke o glavni surovini organa, ki je organu potrebna za izvajanje njegove primarne dejavnosti, torej izvajanju navedene obvezne gospodarske javne službe. Organ po novi statusni ureditvi namreč deluje povsem v javnem interesu, in kot taki ti podatki ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti organa. Ti podatki predstavljajo tudi okoljske podatke, ki so absolutno javno dostopni po 2. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Premog kot glavna surovina za obratovanje organa namreč predstavlja naravni vir kot del okolja, ki je predmet gospodarske rabe, in podatki o obsegu njegovega preriva oziroma odriva na deponiji tako predstavljajo podatke o delu okolja in tudi podatke o posegih v okolje. IP je pri tem izhajal iz navedene določbe ZDIJZ, ki pa napotuje tudi na določbe Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju: ZVO-2), še posebej določbe 3., 15. in 160. člena, pri čemer ZVO-2 nadalje napotuje tudi na uporabo Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, t.i. Aarhuške konvencije.

(33) Ker IP ugotavlja, da zahtevani podatki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev in okoljske podatke, se do javnega interesa za razkritje zahtevanih podatkov ne opredeljuje. Test interesa javnosti je izvedel že zakonodajalec, ko je določil, da so ti podatki absolutno javni. Glede na to pa IP v postopek tudi ni pritegnil družbe, ki je izvajalec po Pogodbi o izvajanju storitev na deponiji premoga, upoštevaje a26.a člen ZDIJZ.

(34) IP ugotavlja tudi, upoštevaje določbo 4(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov[5], da obsega Pogodba o izvajanju storitev na deponiji premoga tudi osebne podatke, in sicer podatke o imenu, priimku, znanstvenem nazivu, položaju in podpisih zastopnikov pogodbenih strank. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov prosilcem oziroma javnosti) je zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). IP ugotavlja, da podatki o imenu, priimku in položaju družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen, v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o Poslovnem registru Slovenije in Zakona o sodnem registru, niso varovani. IP tako zaključuje, da podatki o imenih, priimkih, položajih in podpisih zastopnikov pogodbenih strank Pogodbe o izvajanju storitev na deponiji premoga niso varovani, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(35) Drugih izjem od dostopa po ZDIJZ IP ne ugotavlja, niti jih ne navaja organ.

(36) Glede navedb organa, da so prosilci zlorabili pravico dostopa, pa IP poudarja, da organ tega ni v ničemer konkretno opredelil, zato se tudi IP do tega posebej ne opredeljuje. Presoja obstoja zlorabe pravice dostopa je institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice dostopa, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice dostopa mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.[6] Ob tem pa IP dodaja, da zloraba pravice dostopa, upoštevaje sodno prakso in prakso IP, ne predstavlja zahteva, ki jo vloži neizbrani ponudnik. Ker gre pri petem odstavku 5. člena ZDIJZ za omejitev ustavne pravice, mora biti omejitev te pravice zelo konkretno utemeljena in izkazana.

Delni dostop

(37) Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa na podlagi 7. člena ZDIJZ izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (t. i. delni dostop). Konkretneje ureja t.i. delni dostop 19. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.

(38) IP ugotavlja, da je delni dostop v obravnavanem primeru mogoč. Organ je tako dolžan posredovati prosilcu zahtevane podatke iz Pogodbe o izvajanju storitev na deponiji premoga, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Zahtevani podatki iz evidence organa pa ne obsegajo podatkov, ki bi predstavljali izjemo od dostopa po ZDIJZ, zato delni dostop pri teh podatkih ni potreben.

Sklepno

(39) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilcev delno utemeljena, zato je izpodbijani odgovor organa, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZDIJZ, delno odpravil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je pritožbo prosilcev zavrnil, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZDIJZ (ker niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja in ne zaradi varstva poslovne skrivnosti), kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(40) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP ugotavlja, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(41) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011.

[2] Pojem porabe (javnih sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.

[3] Tako tudi odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 (opomba št. 37), sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010 z dne 6. 7. 2011 ter sodbi Upravnega sodišča št. III U 121/2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51.

[4] Npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 2856/2017-38 z dne 17. 2. 2021.

[5] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[6] Npr. odločbe IP št. 090-249/2016 z dne 3. 1. 2017, št. 090-27/2017 z dne 18. 4. 2017, št. 090-68/2017 z dne 1. 6. 2017, št. 090-215/2018, št. 090-146/2019/3, št. 090-336/2021/2, št. 090-75/2022/3, št. 090-2/2023/2, 090-127/2023/2, št. 090-242/2023/2, št. 090-25/2024/2, št. 090-411/2025 z dne 25. 11. 2025.