prosilec - Termoelektrarna Šoštanj d.o.o.
+ -Številka: 09021-4/2023
Kategorije: Ali gre za inf. javnega značaja
POVZETEK:
V obravnavani zadevi je zavezan organ zavrnil dostop do zadnjih treh vlog za izdajo soglasja k izhodiščni ceni, z vsemi prilogami, ki jih je zavezanec posredoval Agenciji za energijo. IP je v pritožbenem postopku sledil odločitvi zavezanca, da zahtevane informacije že po samem nazivu dokumentov, kakor tudi po vsebini, ni mogoče uvrstiti pod definicijo informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ. Predmet zahteve so namreč dokumenti, ki so v zvezi z zavezančevim nastopanjem na trgu, torej v zvezi s poslovno dejavnostjo zavezanca proizvodnje električne energije in distribucije toplote, ki pa je na podlagi Akta o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje regulirana, zato je dolžan zahtevane vloge posredovati AGEN, kamor pa se določbe 4.a člena ZDIJZ ne raztezajo. IP je ob tem pripomnil, da se lahko pravica do podatkov o izhodiščni ceni toplote, ki je regulirana s strani AGEN, izvede neposredno pri AGEN. Prosilka se je v svoji pritožbi sklicevala na prakso IP in sodno prakso, ki se je dejansko nanašala na dostop do vloge za izdajo soglasja k izhodiščni ceni toplote za daljinsko ogrevanje, vendar je pri tem prosilka spregledala ključno razlikovanje, da je bila v primerih, na katere se je prosilka sklicevala, zahteva naslovljena na AGEN, ki je kot javna agencija glede informacij javnega značaja zavezana v svojem celotnem delovanju, za razliko od zavezanca, pri katerem so informacije javnega značaja omejene na opredelitev v 4.a členu ZDIJZ, ki je bistveno ožja od definicije iz 4. člena ZDIJZ.
ODLOČBA:
Številka: 09021- 4/2023/4
Datum: 21. 4. 2023
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 2. 3. 2023 (dalje prosilka), zoper zavrnilni odgovor oz. odločbo z dne 22. 2. 2023, brez št., Termoelektrarne Šoštanj, d.o.o., Cesta Lole Ribarja 18, 3325 Šoštanj (dalje zavezanec), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke se zavrne.
2. Zahteva prosilke za povrnitev stroškov se zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je dne 30. 1. 2023 pri zavezancu vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahtevala, da ji zavezanec v fizični obliki ali v elektronskem zapisu posreduje zadnje 3 vloge za izdajo soglasja k izhodiščni ceni, z vsemi prilogami, ki jih je zavezanec posredoval Agenciji za energijo (dalje AGEN). Ob tem je prosilka navedla, da je zavezanec podvržen določbam ZDIJZ, na podlagi 1.a člena, kot gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava ter da gre za podatke, povezane z opravljanjem javne službe, saj oskrba s toplotno energijo s strani Komunalnega podjetja Velenje d.o.o (dalje KPV) ni mogoča brez proizvodnje toplote s strani TEŠ. Po navedbah prosilke cena proizvodnje toplote pomembno vpliva na izvajanje javne službe, saj je sestavni del končne cene dobave toplote za končne uporabnike in da TEŠ z določanjem cene toplote izkorišča svoj monopolni položaj pri prodaji toplote. Prosilka meni, da je za razkritje podan tudi javni interes, ki ga predstavlja 33.000 uporabnikov javne službe in da je zavezanec v 100% državni lasti. Prosilka meni, da je predmet zahteve informacija iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ.
Zavezanec je z dopisom oz. z odločbo z dne 22. 2. 2023 zahtevo prosilke zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da dokument z naslovom »Vloga za izdajo soglasja k izhodiščni ceni z vsemi prilogami« ni informacija javnega značaja na podlagi 4. a člena ZDIJZ v povezavi s 1. odst. 6.a člena ZDIJZ. Zavezanec je poudaril, da spada med zavezance po ZDIJZ na podlagi 1. a člena, za katere so informacije javnega značaja opredeljene v 4.a členu ZDIJZ. Zavezanec je gospodarski subjekt zasebnega prava ter zato ne sodi med državne organe oz. druge osebe javnega prava. Njegova poslovna dejavnost (proizvodnja električne in toplotne energije, zagotavljanje sistemskih storitev, potrebnih za delovanje elektroenergetskega sistema, itd.) se opravlja prosto na trgu, kot tržna dejavnost. Ni izvajalec javne službe niti nosilec javnega pooblastila. Zavezanec je skladno s 17. točko 1. odstavka 3. člena Zakona o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov (ZOTDS) regulirani proizvajalec toplote, katerega cena je skladno z 19. členom ZOTDS regulirana s strani AGEN na podlagi Akta o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanja. Zavezanec na pogodbeni podlagi KPV dobavlja toplotno energijo in sistemsko vodo. Cena toplote je oblikovana skladno s posameznimi elementi cen upravičenih stroškov akta o metodologiji. Zavezanec iz naslova dobave toplote ne ustvarja dobička, ker je cena toplotne energije, ki jo zavezanec zaračunava KPV, enaka upravičenim stroškom proizvodnje toplotne energije. Iz navedenega izhaja, da je zavezancu kot proizvajalcu toplote sistemsko naloženo, da dobavlja toploto po regulirani ceni. Zavezanec je nadalje citiral 4.a člen ZDIJZ in poudaril, da že iz samega imena dokumenta jasno izhaja, da se ta po vsebini ne nanaša na področja iz prve alineje 1. odstavka 4.a člena ZDIJZ, saj predmet presoje ni pravni posel, ki bi se nanašal na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. Namen določbe 1. odstavka 4.a člena ZDIJZ je namreč v tem, da se kot absolutno javne informacije določijo osnovni podatki pravnih poslov, opredeljeni v prvi alineji 1. odstavka 4.a člena ZDIJZ, z namenom krepitve preglednosti, odgovornosti upravljanja s sredstvi ter nadzora nad izdatki zavezancev. Obseg podatkov, ki jih morajo zavezani poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava razkriti v skladu s prvo alinejo 1. odstavka 4.a člena ZDIJZ, pa določa 1. odstavek 6. a člena ZDIJZ. Dokument tudi v nobenem primeru ne more predstavljati informacije javnega značaja na podlagi določbe 2. odstavka 4.a člena ZDIJZ, saj ne more biti opredeljen kot informacija, ki je nastala na podlagi pravnih poslov iz prve alineje 1. odstavka 4.a člena ZDIJZ oz. bi bila z njimi neposredno povezana. Namen določbe 2. odstavka 4.a člena ZDIJZ ni dostop do katerihkoli in vseh dokumentov oziroma informacij, ki kadarkoli nastanejo na podlagi pravnih poslov zavezanca, temveč zgolj do tistih osnovnih podatkov o pravnih poslih, opredeljenih v prvi alineji 1. odstavka 4.a člena ZDIJZ v povezavi s 1. odstavkom 6.a člena ZDIJZ, ki so vsebovani v dokumentih, nastalih po sklenitvi pravnega posla ali na podlagi tega. To jasno izhaja tudi s spletne strani IP, kjer kot primere informacije javnega značaja iz 2. odstavka 4.a člena ZDIJZ našteva »račune, naročilnice, reklamacije, anekse, tožbe in podobno«.. Gre torej zgolj za dokumente, ki vsebujejo podatke, ki so pomembni za nadzor in preglednost porabe javnih sredstev zavezanca. Popolnoma nesmiselno pa bi bilo, da bi se kot informacije javnega značaja na podlagi 2. odstavka 4.a člena ZDIJZ (kot subsidiarne določbe v razmerju do 1. odstavka 4.a člena ZDIJZ) štelo kar vse dokumente, ki nastanejo na podlagi pravnega posla iz prve alineje 1. odstavka 4.a člena ZDIJZ. Dokumenti več kot očitno ne vsebujejo takšnih podatkov. Dokumentacija, ki jo v okviru zahtevka t.j. »tri Vloge za izdajo soglasja k izhodiščni ceni, z vsemi prilogami, ki jih je TEŠ posredoval na AGEN«, zahteva prosilka, ne sodi pod nobeno izmed navedenih kategorij informacij iz 4.a člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 6a. člena ZDIJZ, zaradi česar ne predstavlja informacije javnega značaja za zavezanca, kot subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, v skladu z ZDIJZ. Glede na navedeno je zavezanec zahtevo zavrnil.
Prosilka je dne 14. 3. 2023 pri IP vložila pritožbo z dne 2. 3. 2023, v kateri je povzela svojo zahtevo ter odgovor zavezanca in navedla, da je zavezanec povsem zgrešil pri subsumiranju zahteve prosilke pod zakonske določbe ZDIJZ. Ni dvoma, da so podatki iz vlog in prilog družbe TEŠ, ki jih je posredovala Agenciji za energijo v postopku za izdajo soglasja k izhodiščni ceni, podatki, ki so vsebovani v pogodbah poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava za naročilo blaga. Torej so zaprošeni podatki ravno informacije javnega značaja, kot jih definira prva alineja prvega odstavka 4a. člena ZDIJZ. Prosilka je nadalje navedla, da je že v svoji zahtevi utemeljila javni interes za razkritje zahtevanih podatkov in konkretizirala, da gre za podatke, povezane z opravljanjem javne službe. Ob tem se je sklicevala na odločbo IP št. 090-310/2017/2 z dne 1. 3. 2018 in št. 090-141/2017/27 z dne 27. 2. 2019. Prosilka je nadalje podrobno utemeljevala javno službo, ki jo izvaja KPV, ter sistem daljinskega ogrevanja Šaleške doline. Prosilka je priglasila tudi stroške postopka.
IP je z dopisom z dne 21. 3. 2023, št. 09021-4/2023/2, pozval zavezanca, da se opredeli do pritožbenih navedb in pošlje dokumente, ki so predmet zahteve in se do njih opredeli.
Zavezanec je odgovoril z dopisom z dne 30. 3. 2023 in priložil zahtevane dokumente. V odgovoru je povzel celoten postopek z zahtevo in navedel, da prosilka nesporno priznava, da je TEŠ poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ne strinja pa se z opredelitvijo informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ. Zavezanec je ponovno poudaril, da zaprošeni podatki ne sodijo pod nobeno izmed kategorij informacij iz 4.a člena ZDIJZ. Zavezanec je prosilki že v svoji odločbi pojasnil, zakaj mora na AGEN vložiti vloge za izdajo soglasja k izhodiščni ceni ter da ob tem z AGEN ne sklepa nobenega pravnega posla, ki bi se nanašal na razpolaganje s stvarnim premoženjem ali izdatki subjekta, ki na podlagi ZDIJZ edina predstavljata informacije javnega značaja. Res je, da zavezanec sklepa pravne posle s KPV v zvezi z dobavo toplote, vendar prosilka teh pogodb ne zahteva. Pri tem zavezanec nastopa v vlogi dobavitelja ter na tej osnovi za to storitev tudi prejema plačilo. V predmetnem pogodbenem razmerju s KPV tako ni TEŠ tisti, ki bi z dobavo toplote porabljal javna sredstva, vsled česar tudi pogodba oz. podatek o pogodbeni ceni v njej nikakor ne more predstavljati informacije iz sklenjenega pravnega posla oz. informacije javnega značaja, ki bi jih bil zavezanec dolžan posredovati prosilcu; tega prosilka niti ne zahteva. Zavezanec je opozoril, da je na osnovi podobne problematike IP izdal odločbo št. 09021-1/2023 z dne 9. 1. 2023, v kateri je prosilec od proizvajalca električne in toplotne energije, prav tako gospodarske družbe v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava (posledično poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava), zahteval kopije prejetih računov za dejansko porabo zemeljskega plina v SPTE v prvih šestih mesecih preteklega leta in kopije izdanih računov za proizvedeno toploto v SPTE v prvih šestih mesecih preteklega letošnjega leta. IP je v predmetni odločbi ugotovil, da zahtevane informacije ne pomenijo nobene izmed informacij, navedene v prvem in drugem odstavku 4. a člena ZDIJZ in kot take ne predstavljajo informacije javnega značaja, ki bi jih bil zavezanec dolžan posredovati prosilcu. V citirani odločbi IP kot temeljno pojasnjuje osnovne pojme, na kar se v odgovoru sklicuje tudi zavezanec in povzema navedeno odločbo. Zavezanec zaključi, da glede na navedeno odločbo, tudi vloge za izdajo soglasja k izhodiščni ceni niso in ne morejo predstavljati informacije javnega značaja, na podlagi 4.a člena ZDIJZ. Tudi te namreč »že pojmovno ne spadajo pod definicijo »pravnega posla«, s katero so primarno mišljene pogodbe in drugi sklenjeni pravni posli, ki ustvarjajo enake učinke« in ne predstavljajo »informacije iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na izdatke subjekta za naročilo storitev« sploh glede na dejstvo, da je opredelitev »informacije javnega značaja pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom, jasna in je ni mogoče razlagati ekstenzivno,« in pri razlagi katere »se je treba držati njenega najožjega jezikovnega pomena« ter s tem ustrezno upoštevati »splošno načelo sorazmernosti iz drugega člena Ustave Republike Slovenije«. V nadaljevanju pritožbe pa prosilka še navaja, da je za razkritje in dostop do zahtevanih podatkov podan javni interes. V zgoraj citirani odločbi se je IP opredelil tudi do vprašanja, kdaj zahtevane informacije (ne) ustrezajo definiciji informacije javnega značaja po drugem odstavku 4. a člena ZDIJZ. Drugi odstavek drugega odstavka 4. a člena ZDIJZ namreč določa, da je, v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, informacija javnega značaja tudi informacija, neposredno povezana s pravnimi posli iz prve alineje prvega odstavka tega člena, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (izjeme od prostega dostopa, opomba IP), za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona. V primeru, ki ga IP obravnava v predmetni odločbi, se je IP najprej opredeli do statusa oz. položaja zavezanca, in sicer ugotovi, da zavezanec ni ne neposredni ne posredni proračunski uporabnik, prav tako pa ne upravlja javnih sredstev, pridobljenih z izvajanjem javne službe. V popolnoma enakem položaju je tudi zavezanec, ki je pravna oseba zasebnega prava, ki deluje po pravilih in določbah Zakona o gospodarskih družbah ter ni financiran iz sredstev organov Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti ali drugih oseb javnega prava, pri čemer je njegova glavna dejavnost proizvodnja električne energije, ki je v Energetskem zakonu opredeljena kot tržna dejavnost. Zavezanec je poudaril, da prosilka ni izkazala, da je delovanje zavezanca v tem delu v javnem interesu, saj »sama proizvodnja toplotne energije ni javnopravno regulirana, ampak poteka po tržnih načelih«. S tem v zvezi prosilka nikakor ni izkazala, še manj pa konkretizirala, kako bi bilo razkritje vlog TEŠ-a na AGEN za izdajo soglasja k izhodiščni ceni, skupaj s prilogami, kakorkoli v javnem interesu. »Zgolj konkretni razlogi za konkreten primer so lahko podlaga za razkritje informacije s testom interesa javnosti«, teh pa prosilka v zvezi z zahtevanimi dokumenti, ki so namenjeni internemu razmerju med zavezancem in AGEN, ni izkazala. V predmetnem primeru torej nikakor ne gre za situacijo, ko bi bile ogrožene take vrednote, kot so na primer življenje, zdravje ali varnost Ijudi ali če bi grozila neposredna škoda za premoženje večje vrednosti, niti tega prosilka v zvezi z vlogami TEŠ-a na AGEN ne konkretizira.
Pritožba ni utemeljena.
IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odgovor zavezanca v delu, v katerem ga prosilka izpodbija. Odgovor preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavanem primeru ni sporno, da je zavezanec poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in s tem zavezanec po 1.a členu ZDIJZ, kar izhaja tudi iz registra zavezancev za informacije javnega značaja (eRZIJZ), dostopnega na spletni strani AJPES, v katerem je vpisan kot zavezanec po drugi alineji prvega odstavka 3.b čl. ZDIJZ, kot gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava. Iz navedenega registra zavezancev po ZDIJZ ne izhaja, da bi zavezanec opravljal kakšno javno službo ali da bi bil nosilec javnega pooblastila. Slednjega neposredno ne zatrjuje niti prosilka, ki pa vztraja, da so zahtevane informacije povezane z izvajanjem javne službe. V tej zvezi IP poudarja, kot pravilno zatrjuje tudi zavezanec, da gre pri subjektih iz 1.a člena ZDIJZ za informacije javnega značaja le v tistem delu, ki ustrezajo opredelitvi iz 4.a člena ZDIJZ. Povezava z izvajanjem javne službe drugega subjekta (KPV), za konkretno presojo zato ni relevantna. Zavezanec, kot rečeno, javne službe ne izvaja, temveč je proizvajalec električne energije oz. dobavitelj toplote, ki deluje na trgu in za kar prejme plačilo. Posledično v okviru delovanja zavezanca ni mogoče trditi, da gre za informacije, ki bi bile povezane z izvajanjem javne službe, saj je zavezanec ne izvaja.
Ker so pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacije javnega značaja le tiste informacije, ki jih ZDIJZ taksativno navaja v 4.a členu, je IP v nadaljevanju presojal, ali zahtevane informacije sodijo med navedene informacije, in sicer, ali gre za informacije iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. Oziroma, ali gre za informacije o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje. Poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava namreč niso zavezanci v celotnem obsegu svojega delovanja, temveč zgolj v ožjem delu, in sicer glede dokumentov, ki jih taksativno našteva 4.a člen ZDIJZ.
IP ugotavlja, da zahtevanih informacij (zadnjih 3 vlog za izdajo soglasja k izhodiščni ceni, z vsemi prilogami, ki jih je zavezanec posredoval Agenciji za energijo), tako že po samem nazivu dokumentov, kakor tudi po vsebini, ni mogoče uvrstiti pod definicijo informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ, saj ne gre za sklenjen pravni posel, ki bi se nanašal na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta, niti ne gre za izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ali sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. Prav tako ne gre informacije, ki bi se nanašale na vrsto zastopnika oziroma članstvo v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora in njihove prejemke. Gre za dokumente, ki so v zvezi z zavezančevim nastopanjem na trgu, torej v zvezi s poslovno dejavnostjo zavezanca proizvodnje električne energije in distribucije toplote, ki pa je na podlagi Akta o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje regulirana, zato je dolžan zahtevane vloge posredovati AGEN, kamor pa se določbe 4.a člena ZDIJZ ne raztezajo. IP zato ne more slediti navedbam prosilke, da so predmet zahteve podatki, ki so vsebovani v pogodbah zavezanca za naročilo blaga, pri čemer niti ni razumljivo, kaj konkretno je imela prosilka pri tem v mislih. Če je bila morda pri tem mišljena pogodba, ki jo zavezanec sklene s KPV, pa s strani zavezanca ne gre za naročilo blaga, temveč za prodajo storitve distribucije toplotne energije. Morebitni »javni prihodki« ne predstavljajo samostojnega razloga, zaradi katerega bi bil zavezanec zavezan k transparentnosti, temveč je treba v konkretnem primeru ugotavljati, ali je ta informacija povezana s 4. a členom ZDIJZ, v okviru katerega je subjekt zavezanec po ZDIJZ in za kar je IP ugotovil, da ta povezava ne obstaja, te povezave pa ni izkazala niti prosilka. Namen zakonodajalca je namreč bil, da se z vključitvijo poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava v določbe ZDIJZ izvaja dodaten nadzor nad »porabo« sredstev (zato tudi določba v 4.a čl. govori o »izdatkih«), ne pa nad njihovimi prihodki.
IP ob tem pripominja, da se nadzor nad porabo javnih sredstev lahko izvede neposredno pri KPV kot naročniku pogodbe, ki je glede informacij v zvezi z izvajanjem javne službe nedvomno zavezan k transparentnemu delovanju. Prav tako se lahko pravica do podatkov o izhodiščni ceni toplote, ki je regulirana s strani AGEN, izvede neposredno pri AGEN. Prosilka se je v svoji pritožbi sklicevala na prakso IP in sodno prakso, ki se je dejansko nanašala na dostop do vloge za izdajo soglasja k izhodiščni ceni toplote za daljinsko ogrevanje, vendar je pri tem prosilka spregledala ključno razlikovanje, da je bila v primerih, na katere se prosilka sklicuje, zahteva naslovljena na AGEN, ki je kot javna agencija glede informacij javnega značaja zavezana v svojem celotnem delovanju, za razliko od zavezanca, pri katerem so informacije javnega značaja omejene na opredelitev v 4.a členu ZDIJZ, ki je bistveno ožja od definicije iz 4. člena ZDIJZ.
Prosilka se je nadalje sklicevala tudi na javni interes. Pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je v skladu z drugim odstavkom 4.a člena ZDIJZ test interesa javnosti vezan na predhodno ugotovitev, da gre za informacije, ki so nastale na podlagi pravnih poslov iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, kar pa v konkretnem primeru ni izpolnjeno, saj zahtevane zadnje 3 vloge za izdajo soglasja k izhodiščni ceni, z vsemi prilogami, niso nastale na podlagi pravnega posla, ki bi se nanašal na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta, niti niso povezane z izdatkom zavezanca za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ali sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. Glede na navedeno ni podlage za izvedbo testa interesa javnosti, zato se IP do navedb prosilke ni podrobneje opredeljeval.
Ker zahtevani dokumenti ne predstavljajo informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, IP dalje ni presojal, ali obstajajo izjeme od prostega dostopa, saj bi IP slednje presojal zgolj v primeru, če bi ugotovil, da dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja.
Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev zavezanca pravilna in zakonita, pritožba prosilke pa neutemeljena in jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ.
Na podlagi 1. odstavka 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Ker se je konkretni pritožbeni postopek začel na zahtevo prosilke, pomeni, da prosilka sama nosi svoje stroške tega postopka. Skladno s povedanim je IP odločil, da se zahteva prosilke za povrnitev stroškov zavrne, kakor izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
samostojna svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka