prosilec - Telekoma Slovenije d.d.

POVZETEK:

Prosilec je od zavezanca zahteval podatke o izbrani ponudbi in ponudniku iz postopka javnega naročanja. Zavezanec je njegovo zahtevo zavrnil, ker ne gre za informacije javnega značaja. IP je v pritožbenem postopku sledil odločitvi zavezanca v izpodbijanem odgovoru, da zahtevane informacije ne zapadejo pod taksativno naštete informacije iz 4.a člena ZDIJZ, zato je pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 09021- 4/2024/2

Datum: 12. 8. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………..(dalje prosilec), z dne 6. 8. 2024 zoper zavrnilni odgovor Telekoma Slovenije d.d., Cigaletova 15, 1000 Ljubljana, z dne 6. 8. 2024 (dalje zavezanec), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 6. 8. 2024 zoper zavrnilni odgovor Telekoma Slovenije d.d, z dne 6. 8. 2024 se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1)   Prosilec je dne 9. 7. 2024 pri zavezancu vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Navedel je,

da za namen preprečitve oškodovanja delničarjev družbe ter zagotovitve transparentnosti in gospodarnosti nabavnega postopka razpisa za nakup optičnih kablov za obdobje 2024-25, vlaga zahtevo za posredovanje informacij o višini konkurenčne izbrane ponudbe in nazivu pravne osebe izbranega ponudnika.

(2)   Na zahtevo prosilca je zavezanec odgovoril z odgovorom z dne 6. 8. 2024 (dalje izpodbijani odgovor) ter

pojasnil, da je zavezanec za dostop do informacij javnega značaja kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Obseg informacij, ki so informacije javnega značaja, v primeru Telekoma Slovenije, d.d., določa 4a. člen Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Skladno s tem dokumenti, ki jih prosilec zahteva, ne sodijo med tovrstne informacije. Glede na navedeno je zahtevo prosilca zavrnil ter mu pojasnil, da lahko vloži pritožbo pri IP, in sicer v roku 15 dni od prejema odgovora.

(3)   Zoper zavrnilni odgovor zavezanca je prosilec dne 6. 8. 2024 pri IP vložil pritožbo. Ne strinja se z zavrnitvijo

in navaja, da izpodbija odgovor zavezanca zaradi zagotovitve transparentnosti nabavnega postopka in da kot ponudnik izkazuje pravni interes, ker je bil vabljen v več krogov pogajanj in naposled k oddaji končne ponudbe. Rezultat postopka oddaje javnega naročila ni objektivno preverljiv, ker naročnik, Telekom Slovenije, d.d., ne želi razkriti niti višine skupne končne ponudbe domnevno najkonkurenčnejšega izbranega ponudnika. Zadevo je zaradi preprečitve oškodovanja delničarjev družbe ter zagotovitve transparentnosti in gospodarnosti nabavnega postopka razpisa za nakup optičnih kablov za obdobje 2024-25 naslovil po elektronski pošti na…………….., po enem mesecu pa odgovora ni prejel. ………………je sam izjavil , "da ni prvič, da so na upravo gospodarske družbe Telekom Slovenije, d.d. prispele pritožbe, da je kar naprej vedno izbran en in isti dobavitelj telekomunikacijskega materiala." Na podlagi slednjega prosilec še toliko bolj utemeljeno zatrjuje ne-transparentnost nabavnega postopka za nakup optičnih kablov za obdobje 2024-2025, kjer je v javnem interesu, da družba zagotavlja gospodarnost in transparentnost poslovanja na najvišjem možnem nivoju, z namenom maksimiziranja vrednosti za delničarje ter preprečevanjem oškodovanja delničarjev družbe ter s tem posredno Republike Slovenije, kot večinskega delničarja. Rezultat nabavnega postopka ni objektivno preverljiv, zaradi nerazkritja domnevno najkonkurenčnejše končne izbrane ponudbe. IP predlaga, da odredi razkritje vsaj višine skupne domnevno ekonomsko najugodnejše konkurenčne ponudbe za sklope 1,2,3 in 4 ter kot kvalificiran predlagatelj v imenu ponudnika, ki je bil iz postopka neutemeljeno izključen, vloži tožbo za povrnitev negativnega in pozitivnega pogodbenega interesa pri stvarno pristojnem sodišču v Ljubljani. S tem v zvezi zahteva odškodnino.

Pritožba ni utemeljena.

(4)   IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odgovor oz.

odločbo zavezanca v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odgovor preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(5)   V obravnavanem primeru ni sporno, da je zavezanec poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb

javnega prava in s tem zavezanec po 1.a členu ZDIJZ, sporno pa je vprašanje, ali informacije, ki jih je prosilec zahteval z zahtevo z dne 9. 7. 2024, sodijo med informacije javnega značaja. 

(6)   V tej zvezi IP najprej ugotavlja, da, kot pravilno zatrjuje tudi zavezanec, gre pri subjektih iz 1.a člena

ZDIJZ za informacije javnega značaja le v tistem delu, ki ustreza opredelitvi informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ. Primarno je torej treba razjasniti vprašanje, ali zahtevane informacije sodijo med tam navedene informacije, in sicer gre za naslednje informacije:

- informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

- informacija o vrsti zastopnika, oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

Na podlagi drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi teh pravnih poslov oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona (izjeme od prostega dostopa), za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

(7)   IP ob tem ugotavlja, da pri zahtevanih podatkih ne gre za tam taksativno naštete informacije iz 4. a

člena ZDIJZ, ker se zahtevane informacije ne nanašajo na pravne posle za izdatke ali na pravne posle upravljanja s stvarnim premoženjem zavezanca, niti na prejemke poslovodnih oseb zavezanca. Prosilec je namreč zahteval podatke o višini ponudbe in izbranem ponudniku iz postopka javnega naročanja. Ti podatki so sicer v postopku javnega naročanja neizbranim ponudnikom lahko dostopni neposredno na podlagi drugega odstavka v povezavi s petim odstavkom 35. člena ZJN-3, vendar IP ni pritožbeni organ glede dostopa do podatkov po ZJN-3, ampak le v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja.

(8)   Ob tem IP pojasnjuje, da se v postopku po ZDIJZ zahtevane informacije presojajo z vidika dostopa javnosti

in ne glede na morebiten pravni interes, ki ga zatrjuje prosilec. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Zavezanci so dolžni v skladu z ZDIJZ vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, in ali je prosto dostopna vsem, ne le prosilcu. Ob tema pa IP poudarja še, da ni pristojen presojati siceršnjih postopanj in odločitev organa v drugih postopkih, npr. po ZJN-3. IP je kot pritožbeni organ pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja in se torej ni pristojen spuščati v (ne)pravilnost postopanja organov v drugih, od ZDIJZ neodvisnih postopkih. Tako tudi vprašanje zakonitosti določenih postopanj in odločitev organa ni v pristojnosti IP, prav tako IP ne more s tem v zvezi vložiti tožbe, kot predlaga prosilec v pritožbi.

(9)   V zvezi z navedenim IP še dodaja, da je določba 4.a člena ZDIJZ, ki opredeljuje informacije javnega

značaja pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom, jasna in je ni mogoče razlagati ekstenzivno. Vključuje tam navedene sklenjene posle (pogodbe), ne pa dokumentacije, ki je nastala pred tem (npr. ponudbe iz postopka javnega naročanja). Če bi zakonodajalec imel namen, da so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom zavezani na celotnem področju svojega delovanja, zanje ne bi uzakonil drugačne ureditve, ampak bi jih uvrstil med organe po 1. členu ZDIJZ. Transparentnost je v splošnem za organe po 1. členu ZDIJZ mnogo širša kot za zavezance po 1.a členu ZDIJZ, oziroma povedano drugače, definicija informacije javnega značaja je pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom definirana znatno ožje, kot pri organih, ki so zavezani po 1. členu ZDIJZ, določa pa jo 4.a člen ZDIJZ.[1]

(10)  Glede vprašanja, katere informacije je po ZDIJZ mogoče zahtevati od poslovnih subjektov pod

prevladujočim vplivom, je IP že večkrat zavzel stališče (npr. odločbe IP št. 09021-2/2023, št. 09021-7/2022, št. 09021-5/2022, št. 09021-10/2020,..), prav tako pa je o tem vprašanju že odločalo Upravno sodišče RS, npr. v sodbi št. IU 1224/2019-15 z dne 29. 08. 2022, točka 36 in 37. Če ne gre za tam taksativno naštete informacije iz 4.a člena ZDIJZ, jih od poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom na podlagi ZDIJZ ni mogoče zahtevati. Takšno je bilo tudi stališče Ustavnega sodišča RS, ki je v postopku za oceno ustavnosti z dne 12. 1. 2017, opr. št. U-I-52/16-17, poudarilo, »da prvi odstavek v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 6.a člena in peti odstavek 1.a člena ZDIJZ zavezancem nalagata razkrivanje poslov, ki za zavezanca pomenijo opravljanje pomožnih oziroma podpornih funkcij, ne pa tistih pogodb, ki so jedro njegove dejavnosti, pri katerih zavezanec trži neko svojo storitev. Gre za posle, pri katerih vedno zavezanca bremeni neki denarni izdatek, in torej ne spadajo v samo bistvo zavezančevih konkurenčnih prednosti in poslovnih dejavnosti«.«

(11)  Ob tem IP še dodaja, da če se zahtevane informacije nanašajo na osnovno dejavnost zavezanca, je treba

upoštevati tudi stališče Upravnega sodišča RS (glej tč. 20, sodba IU 1098/2019-25), po katerem te informacije ne sodijo med informacije javnega značaja po 4.a člena ZDIJZ. Prosilec se v pritožbi med drugim sicer sklicuje tudi na sodbo Upravnega sodišča št. 1228/2016-16, ki pa za obravnavano zadevo ni relevantna. Nanaša se namreč na dostop do informacij pri organu (občini), ki je zavezanka po 1. členu ZDIJZ in ne na zavezanca, ki je poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, kot v obravnavani zadevi. Ker je pri slednjih zavezancih (po 1. a členu ZDIJZ) določena drugačna definicija informacije javnega značaja (4. a člen ZDIJZ) kot pri organih (4. člen), gre za bistveno drugačen primer, ki ima drugačne pravne posledice.

(12)  Ker je IP v obravnavanem primeru ugotovil, da zahtevane informacije ne izpolnjujejo pogojev informacije

javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, se posebej ni opredeljeval še do morebitnih zakonskih izjem od prostega dostopa. Če gre za informacije, ki že pojmovno ne spadajo med informacije javnega značaja iz 4. a člena ZDIJZ, se vprašanje presoje izjem namreč sploh ne pojavlja.

(13)  Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev zavezanca z dne 6. 8. 2024 pravilna in zakonita,

pritožba prosilca pa neutemeljena in jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ.

(14)  V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o

upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017.