prosilec - Telekoma Slovenije d.d.

POVZETEK:

Prosilec je od zavezanca zahteval podrobne podatke o izračunu cen po stroškovnih metodologijah. Zavezanec je njegovo zahtevo zavrnil, ker ne gre za informacije javnega značaja. IP je v pritožbenem postopku sledil odločitvi zavezanca v izpodbijanem odgovoru, da zahtevane informacije ne zapadejo pod taksativno naštete informacije iz 4.a člena ZDIJZ, zato je pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 09021-9/2023/2

Datum: 20. 09. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………(dalje prosilec), zoper zavrnilni odgovor Telekoma Slovenije d.d., Cigaletova 15, 1000 Ljubljana, št. 170-715-IJZ-jn z dne 22. 8. 2023, (dalje zavezanec), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 12. 9. 2023 zoper zavrnilni odgovor Telekoma Slovenije d.d, št. 170-715-IJZ-jn z dne 22. 8. 2023 se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1)   Prosilec je dne 19. 7. 2023 pri zavezancu vložil zahtevo za:

1.     Posredovanje podatkov o izračunu cen po stroškovnih metodologijah za VULA kapacitete na podlagi točke

16. e odločbe za trg 3a »Veleprodajni lokalni dostop na fiksni lokaciji«, št. 38244- 1/2017/29 z dne 5.12.2017:

-       model ali metodologijo izračuna cen na podlagi stroškovnega metodologije dolgoročnega prirasta stroškov s pribitkom (LRIC+) in na podlagi tekočih stroškov (CCA) z vgrajenimi vsemi enačbami (če

se je model spreminjal, za vsako obdobje ločeno),

-       obdobja od 4. 2. 2018 dalje za katera je Telekom Slovenije izvajal izračune cen za kapacitete,

-       spisek podatkov, ki jih Telekom Slovenije vstavlja v model izračuna

o    spisek podatkov zahtevanih za LRIC+ metodologijo,

o    spisek podatkov zahtevanih za tekoče stroške,

o    uporabljen WACC.

2.     Posredovanje podatkov o izračunu cen po stroškovnih metodologijah za WCA kapacitete - regijski

dostop na podlagi točke 10. d odločbe za trg 3b »Veleprodajni osrednji dostop na fiksni lokaciji za izdelke za množični trg«, št. 38244-2/2017/19, z dne 5.12.2017:

-       model ali metodologijo izračuna cen na podlagi stroškovnega metodologije dolgoročnega prirasta

stroškov s pribitkom (LRIC+) in na podlagi tekočih stroškov (CCA) z vgrajenimi vsemi enačbami (če

se je model spreminjal, za vsako obdobje ločeno),

-       obdobja od 4. 2. 2018 dalje za katera je Telekom Slovenije izvajal izračune cen za kapacitete

-       spisek podatkov, ki jih Telekom Slovenije vstavlja v model izračuna

o    spisek podatkov zahtevanih za LRIC+ metodologijo,

o    spisek podatkov zahtevanih za tekoče stroške,

o    uporabljen WACC,

3.     Model ali metodologijo izračuna ERT cen z vgrajenimi vsemi enačbami {če se je model spreminjal,

za vsako obdobje ločeno) skladno s 16c členom odločbe za trg 3a»Veleprodajni lokalni dostop na fiksni

lokaciji«, trg 3a, številka: 38244-1/2017/29 z dne 5.12. 2017,

-       obdobja za katera se je izračun delal v obdobjih,

-       vodilne maloprodajne proizvode Telekoma Slovenije za vsako obdobje:

o    obdobje,

o    spisek vodilnih produktov in na podlagi katerega člena (alineje) odločbe so tako

opredeljeni,

o    podlaga za določitev vodilnosti produkta (tržni delež, najbolj promovirani, kot v odločbi),

o    osnovne karakteristike maloprodajnih produktov: ime produkta, vključene storitve (internet, TV, fix telefonija, mobilne storitve), maloprodajna cena po ceniku (brez vezave), maloprodajna cena s popusti (podlaga je vezava), druge ugodnosti ponujene naročnikom (popusti pri nakupu opreme), medij, hitrost, programska shema, vključene zakupljene količine (fiksne in mobilne min telefonije, SMS, mobilni podatki), druge vključene storitve,

-       spisek podatkov, ki jih Telekom Slovenije vstavlja v ERT model:

o    spisek podatkov v primeru vsakega vodilnega produkta (glede na njegove karakteristike) in

tip dostopa/medija ločeno.

4.     Model ali metodologijo izračuna ERT cen z vgrajenimi vsemi enačbami (če se je model spreminjal, za vsako obdobje ločeno) skladno s 10.b členom odločbe za trg 3b»Veleprodajni osrednji dostop na fiksni lokaciji za izdelke za množični trg«, številka: 38244-2/2017/19 z dne 5.12. 2017,

- obdobja za katera se je izračun delal v obdobjih,

- vodilne maloprodajne proizvode Telekoma Slovenije za vsako obdobje

o    obdobje,

o   spisek vodilnih produktov in na podlagi katerega člena (alineje) odločbe so tako

opredeljeni,

o    podlaga za določitev vodilnosti produkta (tržni delež, najbolj promovirani, kot v odločbi),

o    osnovne karakteristike maloprodajnih produktov: ime produkta, vključene storitve (internet, TV, fix telefonija, mobilne storitve), maloprodajna cena po ceniku (brez vezave), maloprodajna cena s popusti (podlaga je vezava), druge ugodnosti ponujene naročnikom (popusti pri nakupu opreme), medij, hitrost, programska shema, vključene zakupljene količine (fiksne in mobilne min telefonije, SMS, mobilni podatki), druge vključene storitve

-       spisek podatkov, ki jih Telekom Slovenije vstavlja v ERT model:

o    spisek podatkov v primeru vsakega vodilnega produkta (glede na njegove karakteristike) in

tip dostopa/medija ločeno.

5.     Posredovanje podatkov o izračunu cen po stroškovnih metodologijah za zaledno medkrajevno optiko na

podlagi točke 16.e odločbe za trg 3a »Veleprodajni lokalni dostop na fiksni lokaciji«, št. 38244-1/2017/29 z

dne 5.12.2017:

-       model ali metodologijo izračuna cen na podlagi stroškovne metodologije dolgoročnega prirasta stroškov s pribitkom (LR1C+) in na podlagi tekočih stroškov (CCA) z vgrajenimi vsemi enačbami (če se je model spreminjal, za vsako obdobje ločeno),

-       obdobja od 4. 2. 2018 dalje za katera je Telekom Slovenije izvajal izračune cen za zaledno optiko

-       spisek podatkov, ki jih Telekom Slovenije vstavlja v model izračuna

o    spisek podatkov zahtevanih za LRIC+ metodologijo,

o    spisek podatkov zahtevanih za tekoče stroške,

o    uporabljen WACC.

6.     Ali je bil med Telekom Slovenije, d.d, in Al Slovenija, d.d., po 1.9.2023 še vedno v veljavi in se je uporabljal

Aneks k medoperaterski pogodbi za dolgoročni zakup kapacitet do končnih uporabnikov operaterja,

sklenjen v letu 2018?

(2)   Na zahtevo prosilca je zavezanec odgovoril z odgovorom št. 170-715- IJZ- jn z dne 22. 8. 2023 (dalje

izpodbijani odgovor). Navedel je, da zahtevo prosilca zavrača, ker Telekom Slovenije, d.d., po ZDIJZ ni zavezanec kot organ, temveč kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Pojasnil je, da je obseg podatkov, ki so informacije javnega značaja, v primeru zavezancev - poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, kot velja v primeru Telekoma Slovenije, d.d., določen v 4. a členu ZDIJZ in obsega informacije »...iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;«. Dokumenti in podatki, ki jih prosilec zahteva v svoji vlogi, se nanašajo na pogoje in cene, po katerih Telekom Slovenije,d.d., prodaja svoje storitve. Podatki in informacije, ki jih mora v skladu z odločbama št, 38244-1/2017/29 z dne 5.12.2017 in št. 38244-2/2017/19 z dne 5. 12. 2017 Telekom Slovenije, d.d., objaviti, so objavljeni in javno dostopni na spletnih straneh družbe. V ostalem so dokumenti in podatki, ki jih prosilec zahteva, poslovna skrivnost. Ker dokumenti in podatki, ki jih zahteva prosilec, v skladu z ZDIJZ niso informacije javnega značaja, je zavezanec dostop zavrnil.

(3)   Zoper zavrnilni odgovor zavezanca je prosilec dne 12. 9. 2023 pri IP vložil pritožbo. Ne strinja se z

zavrnitvijo dostopa in navaja, da je zahteval podatke, ki se nanašajo na izvajanje naslednjih odločb Agencije za komunikacijska omrežje in storitve RS (AKOS), in sicer odločbe za trg 3a »Veleprodajni lokalni dostop na fiksni lokaciji«, št. 38244-1/2017/29 z dne 5.12.2017, ter odločbe za trg 3b»Veleprodajni osrednji dostop na fiksni lokaciji za izdelke za množični trg, št. 38244-2/2017/19. Zavezanec je bil namreč na predmetnih trgih skladno s 101. členom Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) zaradi ugotovitve, da trga nista dovolj konkurenčna in z namenom zagotovitve učinkovite konkurence določen za operaterja s pomembno tržno močjo, z odločbama pa so mu bile naložene tudi obveznosti iz 102. do 107. člena ZEKom-1.

Odločba za trg 3a v točki 2 družbi Telekom Slovenije d. d. nalaga obveznost dopustitve operaterskega dostopa do določenih omrežnih zmogljivosti in njihove uporabe, v okviru katere mora zagotoviti operaterski dostop do omrežnih elementov in naprav ter omogočiti koriščenje funkcionalnosti aktivne opreme na nivoju vmesnikov, tehničnih parametrov, protokolov in drugih pomembnih funkcij, in sicer:

a) povsem razvezan dostop in sodostop do bakrene krajevne zanke v omrežjih, ki niso nadgrajena z vectoring tehnologijo,

b) virtualno razvezavo lokalnega dostopa (VULA) do skrajšane bakrene zanke,

c) virtualno razvezavo lokalnega dostopa (VULA) do bakrenega omrežja, nadgrajenega z vectoring tehnologijo,

d) razvezan dostop do optične krajevne zanke v točka-točka (P2P) omrežju,

e) virtualno razvezavo lokalnega dostopa (VULA) do pasivnega optičnega omrežja (PON) v točka-več točk (P2MP) omrežju,

f) dostop do hišne napeljave, ki je v njeni lasti,

g) dostop do kabelske kanalizacije, jaškov in drogov v dostopovnem delu omrežja, ki so v njeni lasti, za potrebe operaterjev za gradnjo njihovega lastnega omrežja, ter ugoditi vsem razumnim zahtevam za operaterski dostop do in uporabo omrežnih elementov in pripadajočih zmogljivosti iz a) do g) alinej te točke izreka.

Skladno z drugo točko odločbe za trg 3b je bila družbi Telekom Slovenije d. d. še naložena obveznost dopustitve operaterskega dostopa do določenih omrežnih zmogljivosti in njihove uporabe, v okviru katere mora ugoditi vsem razumnim zahtevam za operaterski dostop do in uporabe določenih omrežnih elementov in pripadajočih zmogljivosti, ki so potrebne za dostop z bitnim tokom, v okviru katere:

a) mora zagotoviti dostop do svojega omrežja preko 4 regionalnih in 2 nacionalnih točk prevzema prometa, ter v zvezi s tem omogočiti dostop do tehničnih vmesnikov, protokolov in drugih pomembnih tehnologij, ki so potrebni za tovrstno obliko dostopa, pri čemer mora vsem operaterjem omogočiti dostop do svojega strežnika za širokopasovni oddaljeni dostop (BRAS) oziroma druge funkcionalno enakovredne naprave, kot je širokopasovni robni prehod (BNG) namestitev ali uporabo operaterjeve lastne enakovredne naprave,

b) mora omogočiti uporabo in upravljanje operaterjeve lastne in z omrežjem tehnično skladne uporabniške opreme (CPE), katere tehnične specifikacije določi in objavi v vzorčni ponudbi,

c) se mora v dobri veri pogajati z vsemi operaterji, ki zahtevajo tovrstno obliko dostopa,        

d) ne sme zavrniti že odobrenega operaterskega dostopa, na način, da sledi Priporočilu o ravnanju operaterjev v primeru nerazumnih zahtev za operaterski dostop št. 0073-23/2013/14 z dne 24{. 6. 2013,

e) mora v primeru posodabljanja omrežja operaterju za vsakega posameznega končnega uporabnika ali skupino uporabnikov omogočiti nemoten prehod na enakovredno ali boljšo tehnološko rešitev, pri čemer pa mora redno vzdrževati bakreno omrežje, na katerem so še prisotni operaterji,

f) ne sme postavljati pogojev, ki za izvajanje storitev niso nujno potrebni.

(4)   Prosilec navaja, da zavezanec z operaterji sklepa medoperaterske pogodbe za dostop do svojih omrežnih

zmogljivosti, pri čemer mora poslovati skladno z regulatornimi odločbami, izdanimi s strani AKOS. S strani prosilca zahtevane informacije se tako nedvomno nanašajo na sklenjene pravne posle z drugimi operaterji, ki predstavljajo razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta (zavezanca). Omrežne zmogljivosti, optična bakrena zanka, bakrena krajevna zanka, kabelska kanalizacija, jaški in drogi v lasti zavezanca nedvomno predstavljajo stvarno premoženje zavezanca, omogočanje dostopa (najema oziroma dajanja v uporabo) do teh elementov, ki so predmet pravnih poslov med zavezancem in drugimi subjekti, pa tako predstavljajo razpolaganje oziroma upravljanje s stvarnim premoženjem zavezanca. Podatki, ki jih je zahteval prosilec, se torej nanašajo na izvajanje pogodb med zavezancem in drugimi subjekti v skladu z odločbami AKOS. Glede ne navedeno, podatki, ki jih zahteva prosilec, predstavljajo informacije, ki jih opredeljuje prva alineja prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ.

(5)   Dalje prosilec zatrjuje, da podatki in informacije v zvezi z odločbami, niso javno objavljeni in javno dostopni

na spletnih straneh zavezanca, kot ta zatrjuje, prav tako pa ni mogoče šteti, da ostale informacije štejejo za poslovno skrivnost. Zavezanec ni v ničemer obrazložil, kateri in v čem s strani prosilca zahtevane informacije izpolnjujejo pogoje za opredelitev poslovne skrivnosti v skladu z ZPosS oziroma ZGD-1, ter za svoje navedbe ni

predložil nobenih dokazil. Glede na navedeno je zavezanec zahtevo za dostop neutemeljeno zavrnil kot izjemo od prostega dostopa po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Tudi, v kolikor bi se zahtevane informacije oziroma katere izmed zahtevanih informacij lahko štele za poslovno skrivnost zavezanca, prosilec meni, da je v zvezi z razkritjem predmetnih informacij podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. Razkritje predmetnih informacij bi namreč omogočilo preveritev z odločbama za trg 3a in trg 3b naloženih obveznosti (t.j. obveznosti pod točkami 16.c in 16.e odločbe za trg 3a ter točk 10.d in trga 3a, točke 10.b in 10.d odločbe za trg 3b), ki so bile naložene z namenom zagotavljanja učinkovite konkurence na trgu, kar pa je v javnem interesu. Prosilec še dodaja, da se zahtevani podatki nanašajo na pretekla obdobje, torej za čas veljavnosti navedenih odločb za trg 3a in 3b, to je najdlje do 31.8.2022, zaradi česar njihovo razkritje prosilcu ali

drugemu subjektu ne bi omogočilo nobene konkurenčne prednosti, prav tako pa se zahtevane informacije ne nanašajo na opravljanje temeljnega posla zavezanca, t.j. ponujanje telekomunikacijskih storitev (mobilne in fiksne telefonije, interneta in televizije), zato zavezancu z njihovim razkritjem ne bi nastala škoda. Glede na navedeno je interes po razkritju zahtevanih informacij močnejši od interesa zavarovanja poslovnih skrivnosti, v kolikor bi te informacije sploh predstavljale poslovno skrivnost zavezanca, česar pa zavezanec, kot že navedeno, ni izkazal.

(6)   Glede na vse navedeno prosilec predlaga, da IP njegovi pritožbi ugodi in zavezancu naloži posredovanje

zahtevanih podatkov.

Pritožba ni utemeljena.

(7)   IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odgovor oz.

odločbo zavezanca v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odgovor preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(8)   V obravnavanem primeru ni sporno, da je zavezanec poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb

javnega prava in s tem zavezanec po 1.a členu ZDIJZ, sporno pa je vprašanje, ali informacije, ki jih je prosilec zahteval z zahtevo z dne 19. 7. 2023, sodijo med informacije javnega značaja. 

V tej zvezi IP najprej ugotavlja da, kot pravilno zatrjuje tudi zavezanec, gre pri subjektih iz 1.a člena ZDIJZ za informacije javnega značaja le v tistem delu, ki ustrezajo opredelitvi informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ. Primarno je torej treba razjasniti vprašanje, ali zahtevane informacije sodijo med tam navedene informacije, in sicer gre za naslednje informacije:

- informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

- informacija o vrsti zastopnika, oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

Na podlagi drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi teh pravnih poslov oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona (izjeme od prostega dostopa), za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

IP ob tem ugotavlja, da pri zahtevanih podatkih ne gre za tam taksativno naštete informacije iz 4. a člena ZDIJZ, ker se zahtevane informacije ne nanašajo na pravne posle za izdatke ali na pravne posle upravljanja  s stvarnim premoženjem zavezanca, niti na prejemke poslovodnih oseb zavezanca. Prosilec je namreč zahteval podrobne podatke, modele izračunov in metodologije izračunavanja cen, ki se nanašajo na izvajanje odločb Agencije za komunikacijska omrežje in storitve RS (AKOS), in sicer odločbe za trg 3a »Veleprodajni lokalni dostop na fiksni lokaciji«, št. 38244-1/2017/29 z dne 5.12.2017 ter odločbe za trg 3b»Veleprodajni osrednji dostop na fiksni lokaciji za izdelke za množični trg, št. 38244-2/2017/19. Ob tem IP ni sledil pritožbenim navedbam, da se zahteva prosilca nanaša na informacije, ki jih opredeljuje prva alineja prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ in da naj bi šlo za podatke o pravnih poslih v zvezi z upravljanjem stvarnega premoženja zavezanca. Iz zahteve prosilca namreč ne izhaja, da bi zahteval podatke o pravnih poslih, saj v zahtevi ni navedel niti subjektov, s katerimi naj bi bili ti pravni posli sklenjeni niti ni navedel, za kakšne pravne posle naj bi šlo (niti po nazivu, ne po vsebini niti po časovnem obdobju). IP pa ni mogel slediti široki razlagi določbe 4. a člena ZDIJZ, kot jo prosilec navaja v pritožbi. Podatki, ki jih zahteva prosilec, bi sicer lahko predstavljali podatke, ki so nastali na podlagi tovrstnih pogodb ali so v posredni zvezi z njimi, česar pa določba prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ izrecno ne zajema.

V zvezi z navedenim IP še dodaja, da je določba 4.a člena ZDIJZ, ki opredeljuje informacije javnega značaja pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom, jasna in je ni mogoče razlagati ekstenzivno. Če bi zakonodajalec imel namen, da so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom zavezani na celotnem področju svojega delovanja, zanje ne bi uzakonil drugačne ureditve, ampak bi jih uvrstil med organe po 1. členu ZDIJZ. Transparentnost je v splošnem za organe po 1. členu ZDIJZ mnogo širša kot za zavezance po 1.a členu ZDIJZ, oziroma povedano drugače, definicija informacije javnega značaja je pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom definirana znatno ožje, kot pri organih, ki so zavezani po 1. členu ZDIJZ, določa pa jo 4.a člen ZDIJZ.[1]

Glede vprašanja, katere informacije je po ZDIJZ mogoče zahtevati od poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom, je IP že večkrat zavzel stališče (npr. odločbe IP št. 09021-2/2023, št. 09021-7/2022, št. 09021-5/2022, št. 09021-10/2020,..), prav tako pa je o tem vprašanju že odločalo Upravno sodišče RS, npr. v sodbi št. IU 1224/2019-15 z dne 29. 08. 2022, točka 36 in 37. Če ne gre za tam taksativno naštete informacije iz 4.a člena ZDIJZ, jih od poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom na podlagi ZDIJZ ni mogoče zahtevati. Takšno je bilo tudi stališče Ustavnega sodišča RS, ki je v postopku za oceno ustavnosti z dne 12.1.2017, opr. št. U-I-52/16-17, poudarilo, »da prvi odstavek v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 6.a člena in peti odstavek 1.a člena ZDIJZ zavezancem nalagata razkrivanje poslov, ki za zavezanca pomenijo opravljanje pomožnih oziroma podpornih funkcij, ne pa tistih pogodb, ki so jedro njegove dejavnosti, pri katerih zavezanec trži neko svojo storitev. Gre za posle, pri katerih vedno zavezanca bremeni neki denarni izdatek, in torej ne spadajo v samo bistvo zavezančevih konkurenčnih prednosti in poslovnih dejavnosti«.«

Tudi ne držijo pritožbene navedbe, da se zahtevane informacije ne nanašajo na osnovno dejavnost zavezanca, saj iz same narave metodologije za oblikovanje cen izhaja, da se ta nanaša na oblikovanje cen telekomunikacijskih storitev in produktov, kar pa spada v osnovno dejavnost zavezanca. Glede na to, da je restriktivno razlago pojma informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ, ravno v zvezi s konkretnim zavezancem, zavzelo tudi Upravno sodišče RS (glej tč. 20, sodba IU 1098/2019-25) IP ni mogel slediti zatrjevanju prosilca, da je treba navedeno določbo razlagati široko in da zahtevane informacije zapadejo med informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ.

Ker zahtevane informacije že a priori ne spadajo med informacije iz 4. a člena ZDIJZ, prosilec v tem postopku ne more uspeti niti s pritožbenimi navedbami, da gre za informacije, katerih razkritje je v javnem interesu. Presojo, katere informacije je od zavezancev po 1. a členu ZDIJZ sploh načeloma mogoče zahtevati, je namreč opravil že zakonodajalec. Glede navajanja prosilca, da je le preko zahtevanih informacij mogoče preveriti, ali zavezanec izpolnjuje obveznosti, ki so mu bile naložene z odločbami AKOS, pa IP pripominja, da je za nadzor nad izvajanjem tega pristojen AKOS, kamor se prosilec lahko obrne z morebitnimi prijavami, če zavezanec svojih obveznosti ne izpolnjuje.

Ker je IP v obravnavanem primeru ugotovil, da zahtevane informacije ne izpolnjujejo pogojev informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, se posebej ni opredeljeval še do navedb zavezanca in prosilca glede zatrjevane poslovne skrivnosti, ker to vprašanje v obravnavanem postopku ni bilo relevantno. Če gre za informacije, ki že pojmovno ne spadajo med informacije javnega značaja iz 4. a člena ZDIJZ, se vprašanje presoje izjem namreč sploh ne pojavlja.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev zavezanca pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena in jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ.

V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017.