prosilec - Telekom Slovenije, d.d.

POVZETEK:

Prosilec je od zavezanca zahteval kopije vseh poslovnih dogovorov, ki jih je zavezanec sklenil z izdajatelji medijev in vplivajo na vrstni red v zavezančevi shemi. Zavezanec je zahtevo prosilca zavrnil, pri čemer se je skliceval na izjemo poslovne skrivnosti, prosilec pa se je zoper odločitev zavezanca pritožil. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava niso zavezanci v celotnem obsegu svojega delovanja, temveč zgolj v ožjem delu, in sicer glede dokumentov, ki jih taksativno našteva 4.a člen ZDIJZ. Vsebine dogovorov, ki je vplivala na vrsti red programov v programski shemi zavezanca, že pojmovno ne moremo šteti za sklenjeni pravni posel o izdatkih, zato zahtevane informacije ne predstavljajo informacij javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ. Ker zavezanec navedenih podatkov ni dolžan posredovati prosilcem po ZDIJZ, je IP pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.

ODLOČBA:

Številka: 09021-2/2021/4

Datum: 28. 7. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … z dne 7. 7. 2021, (v nadaljevanju prosilec), zoper zavrnilni odgovor družbe Telekom Slovenije d. d., Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju zavezanec) z dne 7. 7. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 7. 7. 2021, zoper zavrnilni odgovor Telekoma Slovenije d. d. z dne 7. 7. 2021, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 10. 6. 2021 na zavezanca naslovil zahtevo, da mu skladno z ZDIJZ posreduje kopije vseh poslovnih dogovorov, ki jih je zavezanec sklenil z izdajatelji medijev in ki so vplivali na vrstni red v Telekomovi shemi. Dokumente želi prejeti v elektronski obliki, če to ni mogoče, pa v obliki fotokopij. Če dokumenti vsebujejo varovane osebne ali druge podatke, jih lahko zavezanec v skladu z ZDIJZ prekrije.

Zavezanec je dne 7. 7. 2021 prosilcu posredoval zavrnilni odgovor. Navedel je, da se pogodbe nanašajo na konkretne posle, ki sodijo v osnovno oz. glavno dejavnost zavezanca, ki jo opravlja na trgu. Prav tako predstavljajo poslovno skrivnost zavezanca, njihovo razkritje pa bi huje škodovalo konkurenčnemu položaju zavezanca na trgu komunikacijskih storitev. Pogodbe za razširjanje televizijskih programov ne sodijo med informacije javnega značaja, kar po navedbah zavezanca izhaja tudi iz prakse IP (npr. odločba št. 09021-5/2020).

Prosilec je zoper zavrnilni odgovor zavezanca vložil pritožbo dne 7. 7. 2021. V pritožbi je navedel, da ni zahteval kopij pogodb, ki se nanašajo na konkretne posle, temveč ga je zanimala le vsebina dogovorov, ki so vplivali na vrstni red programov v Telekomovi programski shemi. Zavezanec, ki je v večinski državni lasti, prav tako ni upošteval interesov javnosti do obveščenosti in njihove temeljne pravice do informiranosti. Velik interes, ki so ga javnosti izkazale ob novici o spremembi programskih mest, kaže, da so novinarska vprašanja o vsebini dogovorov (torej razlogih), ki jih je zavezanec sklepal z izdajalci televizijskih programov in ki so vplivali na vrstni red programskih mest, upravičena.

IP je zavezanca z dopisom št. 09021-2/2021/2 z dne 9. 7. 2021 seznanil s prejeto pritožbo prosilca in ga pozval, da mu posreduje vse dokumente, ki jih je prosilec navedel v svoji zahtevi. IP je prejete dokumente prejel dne 21. 7. 2021.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odgovor zavezanca v delu, v katerem ga prosilec izpodbija. Odgovor preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. V skladu s četrtim odstavkom 26.a člena ZDIJZ se pisni odgovor poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom šteje kot zavrnilna odločba. Ob tem IP ugotavlja, da prosilec izpodbija pisni odgovor zavezanca v celoti.

IP nadalje ugotavlja, da je družba Telekom Slovenije, d. d., zavezanec po prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ, torej kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (v nadaljevanju: poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom). IP se je do tega opredeljeval obširneje že v svojih predhodnih odločbah[1]. Da je Telekom Slovenije, d. d., zavezanec po ZDIJZ po prvem odstavku 1.a člena izhaja tudi iz sodne prakse[2].

V zvezi s pogoji za obstoj informacije javnega značaja pa je IP ugotovil, da zavezanec ne razpolaga z dokumenti v obliki dogovorov, ki bi bili z mediji sklenjeni izključno z namenom ureditve vrstnega reda v Telekomovi shemi, razpolaga pa s pogodbami in obvestili, del katerih je tudi določitev programskih mest televizijskih programov v programski shemi zavezanca. Med strankama je sporno, ali zahtevana informacija predstavlja informacijo javnega značaja in ali je podana izjema varstva poslovne skrivnosti, zato je IP najprej ugotavljal, ali zahtevani dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja

Kaj je informacija javnega značaja pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom?

Poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava niso zavezanci v celotnem obsegu svojega delovanja, temveč zgolj v ožjem delu, in sicer glede dokumentov, ki jih taksativno našteva 4.a člen ZDIJZ. IP se zato v nadaljevanju najprej opredeljuje do pojma informacije javnega značaja.

Informacijo javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom opredeljuje 4.a člen ZDIJZ. Ta v prvem odstavku kot informacijo javnega značaja določa:

-  informacijo iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

- informacija o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

Informacije javnega značaja pa v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom pa predstavljajo tudi informacije, ki so nastala na podlagi prej navedenih pravnih poslov oziroma so z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona, za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

Upoštevaje predhodno navedeno je IP pri presoji zahtevanih informacij ugotovil, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja po določbi 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Vsebina dogovorov, ki je vplivala na vrsti red programov v programski shemi zavezanca, že pojmovno ne predstavlja sklenjenega pravnega posla o izdatkih. Določbe o uvrstitvi na programska mesta v programski shemi so vsebovane v pogodbah zavezanca o vključitvi televizijskih programov v sistem zavezanca oz. v pogodbe za razširjanje televizijskih programov v omrežju zavezanca, predmet katerih je prenos pravice do uporabe in razširjanja TV programov in opredelitev parametrov za določitev višine nadomestil za razširjanje TV programov v omrežju zavezanca ter v obvestilih zavezanca o spremembi programskih mest televizijskih programov v sistemu zavezanca. Takšne pogodbe in obvestila ne predstavljajo pravnih poslov, ki jih kot  informacije javnega značaja določa 1. alineja prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom[3], prav tako tudi ne informacije po drugem odstavku 4.a člena ZDIJZ. Zahtevane informacije tudi ne predstavljajo informacij o vodilnih kadrih zavezanca, ki jih določa 2. alineja prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. V zvezi z navedenim IP poudarja, da je določba 4.a člena ZDIJZ jasna in je ni mogoče razlagati ekstenzivno. Če bi zakonodajalec imel namen, da so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom zavezani na celotnem področju svojega delovanja, zanje ne bi uzakonil drugačne ureditve, oziroma bi jih uvrstil med zavezance po 1. členu ZDIJZ. Transparentnost je v splošnem za organe po 1. členu ZDIJZ mnogo širša kot za zavezance po 1.a členu ZDIJZ, oziroma povedano drugače, definicija informacije javnega značaja je pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom definirana znatno ožje, kot pri organih, ki so zavezani po 1. členu ZDIJZ, določa pa jo 4.a člen ZDIJZ[4].

Ker je IP v obravnavanem primeru ugotovil, da zahtevana informacija ne izpolnjuje pogojev za opredelitev informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, se posebej ni opredeljeval do navedb zavezanca glede izjeme poslovne skrivnosti. Navedena izjema bi bila namreč pravno relevantno vprašanje le v primeru, če bi IP ugotovil, da zahtevani dokumenti sodijo med informacije, ki jih 4.a člen ZDIJZ opredeljuje kot informacije javnega značaja pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom in bi nato presojal, ali so informacije prosto dostopne oz. ali je glede informacij podana katera od zakonsko določenih izjem.

IP se v obravnavanem primeru tudi ni opredelil do zatrjevanega javnega interesa. IP namreč javni interes pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom presoja le takrat, kadar zahtevani dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja po drugem odstavku 4.a člena ZDIJZ, tj. kadar so zahtevani dokumenti informacije, ki so nastale na podlagi pravnih poslov, ki se nanašajo na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek; oz. so s temi pravnimi posli neposredno povezane in je ne glede na podane izjeme od prostega dostopa, za razkritje podan prevladujoč javni interes. V konkretnem primeru prosilec ni zahteval informacij, ki bi nastale na podlagi ali bile povezane s pravnimi posli iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, zato navedene določbe in z njo tudi uporabe prevladujočega javnega interesa v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti.

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da pritožba  prosilca ni utemeljena, zato jo je, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz točke 2. izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka

[1] Glej npr. odločbo št. 0902-17/2014/13 in št. 0902-17/2014/22.

[2] Glej npr. sodbi Upravnega sodišča št. I U 390/2015-11 in št. I U 1149/2015-16.

[3] Da istovrstne pogodbe ne predstavljajo informacij javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ je IP odločil tudi v svoji odločbi št. 09021-5/2020/6 z dne 31. 8. 2020.

[4] Glej tudi: Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017.