prosilec - Telekom Slovenije d.d.

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zavezanec v postopku ni ugotavljal, ali gre na informacije, ki so povezane z izvajanjem javne službe, ali sploh razpolaga z zahtevanimi informacijami, prav tako ni pojasnil, kako je ugotovil, za čigavo poslovno skrivnost gre in ali so izpolnjeni vsi pogoji za obstoj zatrjevane izjeme. Na podlagi navedenega je IP pritožbi prosilca ugodil in zadevo vrnil zavezancu v ponovno odločanje.
 

ODLOČBA:

Številka: 09021-8/2025/4

Datum: 26. 9. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …. (v nadaljevanju prosilec) z dne 12. 8. 2025, zoper zavrnilni odgovor Telekoma Slovenije d.d., Cigaletova 15, 1000 Ljubljana, z dne 25. 7. 2025 (v nadaljevanju organ), št. 170-715-ijz, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 12. 8. 2025 zoper zavrnilni odgovor Telekoma Slovenije d.d, št. 170-715-ijz, z dne 25. 7. 2025, se ugodi in se izpodbijani odgovor odpravi ter se zadeva vrne zavezancu v ponovni postopek. Ta mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1)   Prosilec je dne 23. 6. 2025 pri zavezancu vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Navedel

je, da v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti operaterja s pomembno tržno močjo v skladu z ZEKom-2 in zadnjo veljavno regulatorno odločbo AKOS št. 06102-2/2022/5 z dne 10. 3. 2023, prosi za naslednje podatke, za obdobje zadnjih pet let (od 1. 1. 2020 do dneva obravnave vloge):

1.    Kolikokrat je Telekom Slovenije d.d. kot upravljavec obstoječe elektronske komunikacijske infrastrukture oddal v najem infrastrukturne zmogljivosti (npr. cevovode, vode, jaške, drogove ipd.) družbi …. d.o.o.?

2.    Na katerih geografskih območjih (vsaj na ravni občin ali naselij) so bili navedeni najemi sklenjeni?

3.    Kakšno je bilo trajanje posameznih postopkov, merjeno od datuma prejema vloge …. d.o.o. do dokončne odločitve oz. sklenitve pogodbenega razmerja v teh primerih?

4.    Ali je bila obravnavana infrastruktura v posameznih primerih sofinancirana iz javnih sredstev (npr. v okviru državnih ali evropskih programov, kot je GOŠO), in če da, v katerih primerih.

Z zahtevanimi informacijami se je želel seznaniti v elektronski obliki, posredovanimi na njegov uradni naslov.

(2)   Na zahtevo prosilca je zavezanec odgovoril z odgovorom z dne 25. 7. 2025 (dalje izpodbijani odgovor) ter

pojasnil, da so delu, v katerem so podatki o omrežju Telekoma Slovenije, d.d. in morebitnih najemih le – tega javni, ti objavljeni v Zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture, ki ga vodi in je dostopen na spletnih straneh Geodetske uprave Republike Slovenije. Zahtevo prosilca je zavrnil z obrazložitvijo, da so podatki, ki jih ta zahteva, njegova poslovna skrivnost, pa tudi poslovna skrivnost družbe …. d.o.o. Prav tako, v skladu z ZDIJZ, sodo prakso in prakso IP, ti podatki niso informacije javnega značaja. Osnovna dejavnost Telekoma Slovenije, d.d., obsega tako maloprodajo kot tudi veleprodajo telekomunikacijskih storitev in zmogljivosti. Podatki, za katere prosi prosilec, se nanašajo na telekomunikacijske storitve – osnovno dejavnost, ki jo zavezanec izvaja na trgu in posledično niso informacije javnega značaja.

(3)   Zoper zavrnilni odgovor zavezanca je prosilec dne 19. 8. 2025 pri IP vložil pritožbo. Ne strinja se z

zavrnitvijo in navaja, da so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom po 4.a členu ZDIJZ zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev ali na opravljanje dejavnosti v okviru javne službe. Telekom Slovenije, d.d. je v večinski lasti SDH in kot tak sodi med zavezance po ZDIJZ. Skladno z 21. členom ZDIJZ mora zavezanec, tudi če je podana izjema iz 6. člena ZDIJZ, opraviti test prevladujočega interesa in izdati delno odločbo. Dodatno so po 63. in 64. členu Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2) ter odločbi AKOS št. 06102-2/2022/5 z dne 10. 3, 2023 določene obveznosti operaterja s pomembno tržno močjo (DOM) omogočiti nediskriminatoren dostop do pasivne infrastrukture (kanalizacija, jaški, drogovi) v enakih pogojih vsem upravičencem. Kot subjekt pod prevladujočim vplivom države je Telekom Slovenije zavezanec po 4.a členu ZDIJZ. Podatki o upravljanju z obstoječo pasivno telekomunikacijsko infrastrukturo so javni, saj gre za upravljanje sredstev, ki so del infrastrukturnega omrežja, vzpostavljenega tudi z javnimi sredstvi in podvrženega regulatornemu režimu. Zahtevani podatki neposredno izhajajo iz izvajanja obveznosti po ZEKom-2 in odločbi AKOS št. 06102-2/2022/5, zato imajo naravo informacij javnega značaja. Zavezanec vodi evidence o obravnavanih zahtevkih za dostop do pasivne infrastrukture, kar je neposredno povezano z zahtevanimi podatki. Telekom Slovenije se neutemeljeno sklicuje na to, da zahtevani podatki niso informacije javnega značaja, ker naj ne bi šlo za opravljanje javne službe. Takšno stališče je v nasprotju z določbami 4.a člena ZDIJZ, ki izrecno določa, da so javne tudi informacije, ki se nanašajo na upravljanje z infrastrukturnimi kapacitetami, če je subjekt zavezanec po tem zakonu, so te kapacitete predmet regulatornega nadzora po ZEKom-2. Telekom Slovenije je kot operater s pomembno tržno močjo zavezan omogočati souporabo pasivne infrastrukture v skladu z obveznostmi, določenimi z regulatorno odločbo AKOS št. 06102-2/2022/5, zato so podatki o najemih obstoječe dokumentacije in trajanju postopkov del informacij javnega značaja. ZDIJZ ne le omogoča, ampak eksplicitno določa, da morajo subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava razkriti osnovne podatke o pravnih poslih, ki vključujejo vrsto posla, pogodbenega partnerja, vrednost, datum in trajanje - pravica, ki je nedvomno vključena v 4.a člen ZDIJZ. Ustavno sodišče RS, v povezavi z Evropskim sodiščem, je potrdilo uporabnost tega pravnega okvira tudi za pogodbe, sklenjene v obdobju, ko je subjekt še bil pod takim vplivom. Prav tako ZDIJZ izrecno določa, da so informacije o porabi javnih sredstev nedvomno dostopne ne glede na izjeme iz 6. člena ZDIJZ. Zato zavrnitev dostopa do zahtevane dokumentacije (najem pasivne infrastrukture, lokacije, trajanje postopkov) ni skladna z zakonodajo in predstavlja kršitev pravic po ZDIJZ. Glede na navedeno predlaga, da IP pritožbi v celoti ugodi in odredi posredovanje zahtevanih informacij v skladu z 252. členom ZUP.

Pritožba je utemeljena.

(4)   IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odgovor oziroma odločbo zavezanca v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odgovor preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(5)   V obravnavanem primeru ni sporno, da je zavezanec poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in s tem zavezanec po 1.a členu ZDIJZ, sporno pa je, ali so zahtevane informacije povezane tudi z izvajanjem javne službe, ki jo prav tako izvaja zavezanec. Iz registra zavezancev, ki ga vodi AJPES, namreč izhaja, da je zavezanec vanj vpisan tudi kot izvajalec javne službe in ne le kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom[1]. V tem primeru (če gre za tovrstne informacije) pa bi zavezanec moral zahtevo prosilca obravnavati kot organ po 1. členu ZDIJZ, oziroma ob uporabi osmega odstavka 1. a člena ZDIJZ, ki določa, da če je nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe zavezan tako po 1. členu tega zakona kot tudi po drugem odstavku tega člena, se v delu, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil ali javne službe, uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo dostop do informacij za organe, sicer pa določbe, ki urejajo dostop do informacij za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

(6)   Iz izpodbijanega odgovora zavezanca ne izhaja, ali je ta v postopku ugotavljal (in kako), ali gre za Informacije, ki so povezane z izvajanjem javne službe. Navaja le, da so podatki o omrežju Telekoma Slovenije, d.d. in morebitnih najemih le – tega, če gre za javne podatke, objavljeni v Zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture, ki ga vodi in je dostopen na spletnih straneh Geodetske uprave Republike Slovenije. Dalje se sklicuje (med drugim) tudi na poslovno skrivnost, pri čemer ne upošteva, da podatki, ki so (že) javno dostopni, ne morejo biti poslovna skrivnost.

(7)   Prav tako iz izpodbijanega odgovora ne izhaja, ali zavezanec z informacijami (na način, kot jih je zahteval prosilec po posameznih točkah zahteve) sploh razpolaga v materializirani obliki niti, ali ti podatki izhajajo iz sklenjenih pogodb ali iz drugih dokumentov in katerih. Prav tako ni razvidno, ali bi jih lahko uvrstili med informacije o sklenjenih pravnih poslih, ki se nanašajo na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek.

(8)   Zavezanec se ob tem sklicuje tudi na poslovno skrivnost, ne pojasni pa, kako je ugotovil, da gre za njegovo

poslovno skrivnost ter poslovno skrivnost pogodbenega partnerja ter ali je v postopku preveril, če so za poslovno skrivnost izpolnjeni pogoji, ki jih za to določa 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti – ZposS. Posledično se izpodbijanega odgovora ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

(9)   Glede na ugotovljene kršitve v postopku, ki so po oceni IP bistvene, je bilo izpodbijano odločitev zavezanca treba odpraviti, na podlagi 237. člena ZUP v povezavi s prvim odstavkom 251. člena ZUP. Ker je IP ugotovil, da so pomanjkljivosti postopka takšne narave, da jih bo najlažje odpravil organ prve stopnje, je izpodbijano odločitev odpravil in vrnil zadevo zavezancu v ponoven postopek. Ob tem je zavezanec v ponovljenem postopku dolžan upoštevati naslednje napotke:

-       Izvesti celovit ugotovitveni postopek v zvezi z vprašanjem, ali z zahtevanimi informacijami sploh razpolaga, kjer in v kakšni obliki se te nahajajo in iz katerih dokumentov izhajajo. Ob tem IP pojasnjuje, da zavezanec v postopku po ZDIJZ za potrebe prosilca ni dolžan zahtevanih informacij pripravljati, niti jih zbirati, analizirati ali kako drugače obdelovati, da bi ugodil zahtevi prosilca.

-       Če bo ugotovil, da z dokumenti razpolaga, mora najprej presoditi, ali se ti nanašajo na izvajanje javne službe in ali mora s tem v zvezi postopati po osmem odstavku 1. a člena ZDIJZ. Če ne gre za informacije v zvezi z izvajanjem javne službe, mora opredeliti, ali zahtevane informacije spadajo med informacije iz 4. a člena in zakaj (npr. gre za informacije v zvezi z upravljanjem stvarnega premoženja zavezanca).

-       Če bo zavezanec ugotovil, da so izpolnjene vse zgoraj navedene predpostavke za obstoj informacije javnega značaja, mora dalje presoditi, ali gre za morebitne zakonske izjeme, pri čemer mora obstoj poslovne skrivnosti presojati v skladu z zakonsko definicijo iz 2. člena ZPosS ter pojasniti, kako je ugotovil, da so izpolnjene vse zakonske predpostavke, tudi glede pogoja, da ne gre za informacije, ki so že javno dostopne. Dalje mora presoditi, ali gre za podatke, ki so po 6. a členu absolutno javni.

(10) Izhajajoč iz vsega navedenega je IP, na podlagi 3. odstavka 251. člena ZUP, pritožbi prosilca ugodil in izpodbijano odločitev zavezanca odpravil ter zadevo vrnil zavezancu v ponovni postopek. Ta mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
 

(11) Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe. 

(12) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno

prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor. 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.

namestnica pooblaščenke                                                                                           

[1] https://www.ajpes.si/RZIJZ/Vpogled/Zavezanec#/5014018000/2025-09-26