prosilec - Telekom Slovenije d.d.

POVZETEK:

Zavezanec je s pisnima odgovoroma zavrnil prosilcu dostop do določenih podatkov oziroma dokumentov zaradi varstva poslovne skrivnosti in varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da so v delu zahtevanih podatkov izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja po prvem odstavku 4.a člena ZDIJZ. Ugotovil pa je tudi, da sta izjemi od dostopa pri teh podatkih sicer podani, vendar gre za absolutno javne podatke. IP je o pritožbi prosilca odločil z odločbo št. 0902-10/2019/18 z dne 6. 1. 2020. Zavezanec je zoper odločbo zavezanca vložil tožbo, o kateri je Upravno sodišče odločilo s sodbo št. I U 68/2020-24 z dne 19. 1. 2024. Sodišče je odločbo IP odpravilo in vrnilo zadevo IP v ponovni postopek. Ker je IP v ponovnem postopku ugotovil, da je v obravnavanem primeru dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, kar pomeni, da zavrnilnih odgovorov organa v delu, ki se nanaša na zahtevane podatke o dobaviteljih, ni mogoče preizkusiti, je odločil izpodbijana odgovora zavezanca odpraviti v delu ki se nanaša na zahtevane podatke o dobaviteljih, ter vrnil zadevo v tem delu zavezancu v ponovno odločanje.
 

ODLOČBA:

Številka: 0902-10/2019/27

Datum: 22. 8. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi desetega odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16, 39/16, 45/19 - odl. US, 67/19 - odl. US in 82/21; v nadaljevanju: ZMed), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), v ponovnem postopku po sodbi Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče) št. I U 68/2020-24 z dne 19. 1. 2024, o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 27. 9. 2019, zoper pisna odgovora družbe TELEKOM SLOVENIJE, d.d., Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: zavezanec), z dne 12. 9. 2019 in 16. 9. 2019, v zadevi dostopa do informacij za medije, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 27. 9. 2019 zoper odgovora družbe TELEKOM SLOVENIJE, d.d., z dne 12. 9. 2019 in 16. 9. 2019, se ugodi, oba odgovora se odpravita v delu, ki se nanaša na zahtevane podatke o dobaviteljih, ter se zadeva v tem delu vrne zavezancu v ponovno odločanje.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z elektronskim dopisom z dne 4. 9. 2019 zahteval odgovore na naslednja vprašanja:

-       Kdo so zavezančevi dobavitelji zadnjih 5 let (2014 – 2019), katero storitev ali blago dobavljajo in kakšno je njihovo letno plačilo v posameznih letih v obdobju 2014 – 2019?

-       Kdo so dobavitelji električne energije, ki jo gospodinjstvom prodaja zavezanec? V zvezi s tem je zahteval celoten seznam, po posameznih letih od začetka izvajanja storitve dobave elektrike do danes in za vsote izplačane tem podjetjem.

-       Katerega leta je Iskratel dobavil zavezancu opremo za sisteme ADSL, VDSL in ISDNA, ter koliko je zavezanec za to plačal (po posamezni tehnologiji)? Koliko let je zavezanec prodajal te sisteme uporabnikom?

-       Koliko znaša višina pogodbene kazni, ki jo mora zavezanec plačati novemu lastniku Blicneta?

-       V kateri fazi je prodaja medijev zavezanca – Planet TV in Siol.net? Ali je United Group dal ponudbo za nakup teh dveh medijev? Se je o tej ponudbi že razpravljalo oziroma odločalo in ali so prišle še katere druge ponudbe za nakup teh medijev? Kakšna je vizija zavezanca glede teh medijev?

(2) Zavezanec je na postavljena vprašanja odgovoril prosilcu 12. 9. 2019. Navedel je, da so skladno z ZDIJZ informacije o sodelovanju z dobavitelji, ki jih opredeljuje zakonodaja, javno objavljene na spletnih straneh zavezanca, ostalih informacij pa ne razkriva zaradi varovanja poslovne skrivnosti. Če prosilca zanimajo razmerja s posameznimi dobavitelji, naj postavi vprašanja z navedbo konkretnega dobavitelja. Glede električne energije, ki je namenjena preprodaji gospodinjstvom, je navedel, da jo kupuje na borzi električne energije, konkretno opravi storitev nakupa Petrol. Nadalje je navedel, da je iz javno objavljenih letnih poročil družbe razvidno, da je začel zavezanec nameščati ISDN leta 1995. Na večjih funkcijskih lokacijah, pretežno v urbanih področjih, je nameščal ISDN tehnologijo na TDM EWSD sisteme proizvajalca Siemens, na manjših lokacijah (pretežno na ruralnih področjih) pa ISDN tehnologijo na TDM Si2000 sisteme proizvajalca Iskratel. Storitev ISDN trži še danes, večina TDM central pa danes omogoča storitve preko IP platforme. Prve ADSL zmogljivosti je zavezanec vgradil leta 2001 in takrat uporabnikom tudi komercialno ponudil ADSL storitev na ATM DSLAM XpressLinku proizvajalca Siemens. Leta 2005 je začel z vgradnjo ADSL2 + tehnologije na MSAN IP platformi proizvajalca Iskratel, ki je v funkciji še danes. VDSL2 je zavezanec začel nameščati in tržiti v letu 2007, s čimer je na bakrenih paricah omogočil višjo hitrost dostopa do interneta. Gre za tehnologijo na Iskratelovi MSAN IP platformi. VDSL2 tehnologija se trži še danes. Ostalih podrobnosti sodelovanja z Iskratelom zaradi varovanja poslovne skrivnosti ne razkriva. Stoodstotni delež družbi Blicnet je zavezanec prodal družbi Telekomunikacije Republike Srpske. Ne držijo navede, da bi moral zavezanec v tem poslu plačati kakršno koli pogodbeno kazen. V zvezi z družbama Antenna TV SL in TS Media pa je pojasnil, da ne potekajo nikakršne prodajne aktivnosti za optimizacijo oziroma racionalizacijo poslovanja ter finančno in siceršnjo stabilizacijo obeh družb.

(3) Prosilec je nato z elektronskim dopisom z dne 12. 9. 2019 zahteval, da mu zavezanec posreduje še odgovore na dodatna vprašanja:

-       Koliko zavezanec plačuje Petrolu za opravljanje storitve nakupa električne energije? Podatke prosi na letni ravni, odkar je zavezanec dobavitelj električne energije.

-       Ali zavezanec kakšen del električne energije nakupuje tudi neposredno od proizvajalcev električne energije, med drugim tudi od podjetij Fitosol in Enerve? Zaprosil je za seznam vseh podjetij, s katerimi sodeluje, in za podatek, v kolikšnem znesku v posameznem letu posluje s temi posameznimi podjetji, odkar trži elektriko.

-       Kaj so »postprevzemne aktivnosti«, ki se še odvijajo po prodaji Blicneta, in kakšne stroške ima ali bo imel zavezanec zaradi teh postopkov oziroma aktivnosti.

(4) Zavezanec je odgovoril z elektronskim dopisom z dne 16. 9. 2019. Kot je že pojasnil, storitve nakupa električne energije, ki je namenjena preprodaji gospodinjstvom, opravi Petrol, z drugimi podjetji pa ne posluje. Pogojev poslovanja pri nabavi električne energije zaradi konkurenčne občutljivosti in spoštovanja poslovnih dogovorov ne razkriva. Za lastne potrebe električno energijo kupuje tudi pri ostalih ponudnikih, kot so E3, ECE, Energija plus, pri čemer ne razkriva pogojev poslovanja. S podjetjema Fitosol in Enerve pa ne sodeluje, in tudi ni sodeloval na katerem koli področju v preteklosti. V vsakem prodajnem procesu je predvideno običajno post-prevzemno obdobje, ki je namenjeno zaključevanju transakcije, preverbi posameznih zavez, danih znotraj prodajnega postopka, in podobno. Zaradi tega zavezanec nima dodatnih stroškov.

(5) Prosilec je zoper pisna odgovora zavezanca vložil pri IP pritožbo z dne 27. 9. 2019. Navedel je, da je na zavezanca naslovil zahtevo za določene podatke, saj na seznamih, ki jih je zavezanec posredoval kolegu novinarju, manjka vrsto različnih podjetij in oseb ter plačanih zneskov, za katere je jasno (iz odgovorov zavezanca, iz javnosti znanih dejstev ali iz navedb medijev), da so poslovno sodelovali z zavezancem. Ugotavlja tudi, da zaprošeni podatki niso objavljeni na spletni strani zavezanca, kjer je zavezanec sicer dolžan objavljati informacije javnega značaja. Prosilec je seznanjen s tem, da je zavezanec sodeloval s podjetji kot so Iskratel, Marand, Petrol in drugimi, nima pa podatkov o tem, koliko jim je plačal vsako leto ali za posamezne posle. Zavezanec je delno zavrnil predmetno zahtevo v odgovorih z dne 12. in 16. 9. 2019, zaradi varstva poslovnih skrivnosti. Po mnenju prosilca je sklicevanje zavezanca na poslovno skrivnost in konkurenčno občutljivost v tolikšnem delu neupravičena. Dikcija prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ namreč po mnenju prosilca vključuje celovit seznam dobaviteljev in višino izplačil ter zneske za posamezne dobavitelje, bodisi opreme, električne energije ali kateregakoli drugega blaga ali storitev. Po oceni prosilca je tako ravnal zavezanec arbitrarno, neupravičeno in v nasprotju z zakonom. Takšno ravnanje je po njegovem mnenju alarmantno ob primerjavi podatkov o izplačanih zneskih za leto 2018, ki jih je posredoval zavezanec, s podatki o vseh stroških za storitve iz letnega poročila, ki jih je zavezanec plačal v letu 2018. Zavezanec je posredoval podatke o izplačilih v višini 14,5 mio EUR oziroma le 5,2 % vseh stroškov storitev, ki jih je zavezanec plačal leta 2018 (276,8 mio EUR), oziroma prejeti podatki predstavljajo le 2,3 % vseh stroškov in odhodkov zavezanca (638 mio EUR) v letu 2018. Prejeti podatki so tako glede na omenjeno izjemno pomanjkljivi in lahko tudi zavajajoči. Po prepričanju prosilca je javnost upravičena do razkritja vseh zahtevanih podatkov o tem, kako je pri posameznih poslih zavezanec upravljal s premoženjem podjetja v pretežno državni lasti in tudi komu vse (katerim dobaviteljem) je namenjal izdatke.

(6) IP je z dopisom, št. 0902-10/2019/2 z dne 9. 10. 2019, seznanil zavezanca s pritožbo prosilca in ga pozval na predložitev ustrezne dokumentacije. Zavezanec je posredoval IP odgovor, št. 170-IJZ-715 z dne 18. 10. 2019, kateremu je priložil določene podatke oziroma dokumente in akte družbe. Opredelil se je tudi glede zahteve za posredovanje podatkov o dobaviteljih. Med drugim je navedel, da je zahteva prosilca v nasprotju s ciljem »odgovornega ravnanja pri upravljanju z javnimi sredstvi in s finančnimi sredstvi poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom«. Zavezanec je namreč gospodarska družba, katere dejavnost je prodaja blaga in storitev, ki ga ponuja na različnih trgih, kjer deluje v visoko konkurenčnem okolju. To posledično pomeni, da mora veliko skrb posvečati tudi svojim stroškom – med katere spadajo tudi aktivnosti nabave blaga in storitev. Zavezanec si tako pri sklepanju pogodb z dobavitelji prizadeva doseči zanj ugodne pogoje dobave, kjer glede na velikost in obseg nabav pogosto doseže ugodnejše pogoje kot jih sicer ponujajo dobavitelji na trgu. V primeru razkritja bi dobavitelji težji pristali na to, da ponudijo zavezancu ugodne pogoje, saj bi s tem tvegali javno razkritje cen in s tem poslabšanje konkurenčnega položaja, kar bi posledično povečalo stroške zavezancu in negativno vplivalo na poslovni rezultat družbe. Namen zagotavljanja transparentnosti poslovanja in odgovornega ravnanja s sredstvi je v preprečevanju zlorab in slabega poslovanja družbe. Ta cilj se zasleduje s tem, da so informacije javnega značaja podatki v zvezi z zadevami, ki kažejo na morebitne zlorabe ali slabo poslovanje. Po mnenju zavezanca je zahteva tudi v nasprotju z 11. členom ZUP. Zavezancu se je tako postavilo vprašanje o zakonitosti predmetne zahteve. Nadalje pa se je zavezanec opredelil še do zahtevanih podatkov glede nakupa električne energije in glede na svoje navedbe zaključil, da je zahteva za dostop do informacij javnega značaja v tem delu v celoti neutemeljena.

(7) Zavezanec je z dopisom, št. 170-IJZ-715 z dne 15. 12. 2019, posredoval IP še sezname za obdobje 2014 - 2019, in sicer evidenco pogodb z dobavitelji (nabava), evidenco pogodb (veleprodaja), evidenca naročilnic (nabava) in plačilo dobaviteljem.

(8) IP je o pritožbi prosilca odločil z odločbo št. 0902-10/2019/18 z dne 6. 1. 2020, s katero je pritožbi prosilca delno ugodil. Zavezanec je zoper odločbo IP vložil tožbo, o kateri je Upravno sodišče odločilo s sodbo št. I U 68/2020-24 z dne 19. 1. 2024. Upravno sodišče je odločbo IP odpravilo in zadevo vrnilo IP v ponovni postopek.

Pritožba je utemeljena.

(9) IP je kot organ druge stopnje na podlagi desetega odstavka 45. člena ZMed dolžan o pritožbi odločiti po določbah zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, kar pomeni, da se postopek s pritožbo skladno s četrtim odstavkom 27. člena ZDIJZ izvede po določbah ZUP. IP je tako v skladu z 247. členom ZUP po uradni dolžnosti dolžan preizkusiti, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. V preostalem odločbo preizkusi le v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, se pravi, da odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb.

(10) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odgovora zavezanca z dne 12. 9. 2019 in 16. 9. 2019 v delu, v katerem mu je bil zavrnjen dostop do zahtevanih podatkov o dobaviteljih.

(11) IP pojasnjuje, da so informacije za medije informacije, ki jih organ na lastno pobudo posreduje medijem, in informacije organa, ki jih organ posreduje mediju kot odgovor na vprašanje in so vezane na delovno področje organa, informacije morajo biti resnične in celovite (prvi odstavek 45. člena ZMed). Mediji lahko zahtevajo posredovanje informacij za medije od vseh organov, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja (drugi odstavek 45. člena ZMed), torej tudi od zavezanca.

(12) Nadalje IP pojasnjuje še, da se zavrnilni odgovor skladno z osmim odstavkom 45. člena ZMed šteje kot zavrnilna odločba. V obravnavanem primeru se torej zavrnilna odgovora organa z dne 12. 9. 2019 in 16. 9. 2019 štejeta kot zavrnilni odločbi. Po določbi devetega odstavka 45. člena ZMed je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično samo takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed pred IP je tako omejen na naslednji zaporedni fazi:

 - na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, in

- na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem po 5.a in 6. členu ZDIJZ.

(13) Kot že navedeno, v obravnavanem primeru je bil s pravnomočno sodbo Upravnega sodišča št. I U 68/2020-24 z dne 19. 1. 2024 odpravljen akt drugostopenjskega upravnega organa, torej odločba IP. Če se upravni akt odpravi s pravnomočno sodbo, se odpravijo tudi posledice, ki so iz njega nastale (tretji odstavek 64. člena ZUS-1), in se upravna zadeva vrne v stanje, v katerem je bila pred odločanjem o tožbi. Takšne posledice, z učinkom ex tunc, v zvezi z odpravo upravnega akta so določene tudi v prvem odstavku 281. člena ZUP. V obravnavani zadevi to pomeni vrnitev v stanje pred izdajo odpravljene odločbe IP št. 0902-10/2019/18 z dne 6. 1. 2020, to je v stanje odločanja o pritožbi prosilca z dne 27. 9. 2019.

(14) V obravnavanem primeru ni sporno, da je družba TELEKOM SLOVENIJE, d.d., zavezanec po prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ, torej kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (v nadaljevanju: poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom). IP se je do tega opredeljeval obširneje že v svojih predhodnih odločbah[1], izhaja pa tudi iz sodne prakse[2]. Prav tako v obravnavanem primeru ni sporno, da zavezanec z zahtevanimi podatki razpolaga v materializirani obliki. Pogoji za informacijo javnega značaja so torej v obravnavanem primeru izpolnjeni.

(15) Sporno v obravnavanem primeru primarno je, ali je zahteva prosilca opredeljena dovolj konkretno. Zakonitosti opredelitve zahteve oporeka zavezanec v odgovoru IP št. 170-IJZ-715 z dne 18. 10. 2019, ki ga je IP povzel predhodno. Iz zadevne sodbe Upravnega sodišča pa sicer izhaja, da zahteva ni dovolj konkretna, saj je prosilec naslovil na zavezanca ne le zelo obsežna, temveč tudi posplošena vprašanja (31. točka obrazložitve). V zvezi s to ugotovitvijo je sodišče izpostavilo, da je prosilec tako npr. želel podatke o vseh dobaviteljih zavezanca v zadnjih 5 letih (2014 - 2019), o tem, katero storitev ali blago mu dobavljajo in kakšno je njihovo letno plačilo v posameznih letih v tem obdobju 2014 - 2019. Zanimali so ga tudi podatki o dobaviteljih električne energije, ki jo gospodinjstvom prodaja zavezanec, v zvezi s tem pa je zahteval celoten seznam, po posameznih letih od začetka izvajanja storitve dobave elektrike do 4. 9. 2019, pa tudi glede vsot, izplačanih tem podjetjem. Tudi IP po vpogledu v posredovane podatke ugotavlja, da samo evidence pogodb z dobavitelji (nabava), pogodb (veleprodaja) in naročilnic (nabava) obsegajo v tabelah podatke na približno 2200 straneh.

(16) Ob upoštevanju navedenega IP ugotavlja, da je v obravnavanem primeru dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, kar pomeni, da zavrnilnih odgovorov organa v delu, ki se nanaša na zahtevane podatke o dobaviteljih, ni mogoče preizkusiti. IP je pri tem upošteval, da zadevna zavrnilna odgovora predstavljata zavrnilni odločbi in da je pritožba dovoljena le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega dokumenta. IP torej ocenjuje, da morajo novinarska vprašanja izpolnjevati določene kriterije za njihovo obravnavo. Tudi z relevantnih določb ZUP in ZDIJZ izhaja, da morata tako vloga po ZUP kot tudi zahteva po ZDIJZ izpolnjevati določene pogoje, saj je v nasprotnem primeru mogoče vlogo oziroma zahtevo zavreči (v primeru neodziva vlagatelja oziroma prosilca na poziv k dopolnitvi).

(17) Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot zavezanec, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil zavezanec, ki razpolaga z zahtevanimi dokumenti in podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi s temi dokumenti ter tudi glede vprašanja, v katerem obdobju je (bil) poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

(18) V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne zavezancu v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti zavezanca, glede česa je treba dopolniti postopek, zavezanec pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati nov odgovor, zoper katerega ima stranka pravico pritožbe.

(19) V ponovljenem postopku je zavezanec dolžan najprej s prosilcem razjasniti, katere konkretne informacije želi pridobiti prosilec. Ko bo prosilec konkretiziral zahtevane informacije, mora zavezanec identificirati dokumente, iz katerih izhajajo zahtevani podatki, ter nato presoditi, ali zahtevane informacije izpolnjujejo pogoje za informacijo javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ. IP ob tem pojasnjuje, da so pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacije javnega značaja le tiste informacije, ki jih ZDIJZ taksativno navaja v 4.a členu. Zavezanec pa mora pri ponovnem odločanju upoštevati še določbe 6.a člena ZDIJZ. Ob tem IP pripominja, da je treba pri presoji javnosti podatkov izhajati tudi iz vprašanja, ali se zahtevani podatki nanašajo na primarne dejavnosti zavezanca ali na njegove pomožne oziroma podporne dejavnosti. Tako tudi npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 239/2020-19 z dne 18. 1. 2023.

Sklepno

(20) Na podlagi vsega navedenega je IP pritožbi prosilca ugodil ter oba izpodbijana odgovora zavezanca v delu, ki se nanaša na zahtevane podatke o dobaviteljih, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo v tem delu vrnil zavezancu v ponovni postopek, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Zavezanec mora o zadevi odločiti najpozneje v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotila IP, ki so podani v tej odločbi.

(21) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(22) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Npr. odločbi IP št. 0902-17/2014/13 in št. 0902-17/2014/22.

[2] Npr. sodbi Upravnega sodišča št. I U 390/2015-11 in št. I U 1149/2015-16.