prosilec - Telekom Slovenije, d.d.

POVZETEK:

Zavezanec je s pisnim odgovorom zavrnil zahtevo prosilke za posredovanje dogovora o skupni uporabi telekomunikacijskih objektov med zavezancem in drugo gospodarsko družbo. IP po preučitvi pritožbe ugotavlja, da je odločitev pravilna, saj zahtevani dokument sodi v del izvajanja osnovne dejavnosti zavezanca, ki jo izvaja na trgu, zato ne gre za informacije javnega znčaja iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ.
 

ODLOČBA:

Številka: 09021-12/2023/4

Datum: 14. 2. 2024

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 18. 12. 2023, zoper pisni odgovor Telekoma Slovenije d.d., Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: zavezanec), po elektronski pošti z dne 6. 12. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilke se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilka je dne 29. 8. 2023, po pooblaščencu, organu posredovala zahtevo za pridobitev informacij javnega značaja, in sicer pogodbe (dogovora) med družbo Telekom d.d. in družbo Telemach, o skupni uporabi telekomunikacijskega objekta na parceli št. 191/68, k.o. Iška vas, v lasti prosilke.

Zavezanec je s pisnim odgovorom po elektronski pošti z dne 6. 12. 2023 (v nadaljevanju: izpodbijana odločitev) zahtevek zavrnil, ker so zaprošeni dokumenti poslovna skrivnost družbe. Osnovna dejavnost zavezanca obsega tako maloprodajo kot tudi veleprodajo telekomunikacijskih storitev in zmogljivosti. Zaprošeni dokumenti se nanašajo na skupno rabo komunikacijskih objektov, ki jo predvideva tudi zakon (Zakon o elektronskih komunikacijah) ter je ta aktivnost del osnovnih dejavnosti operaterjev. Dokumenti se tako nanašajo na osnovno dejavnost zavezanca, ki jo ta izvaja na trgu, zato ti dokumenti in informacije niso informacije javnega značaja.

Prosilka je zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo z dne 18. 12. 2023, neposredno na IP, v kateri navaja, da je dne 16. 6. 2020 z zavezancem sklenila Pogodbo o ustanovitvi služnosti na parceli št. 191/68, k.o. Iška vas. Zavezanec je nato z družbo Telemach d.o.o., skladno z Zakonom o elektronskih komunikacijah, sklenil dogovor o skupni uporabi telekomunikacijskega objekta, ki stoji na tej parceli. Prosilka je od zavezanca zahtevala dostop do tega dogovora, ta pa je na njeno zahtevo odgovoril šele po vloženi pritožbi zaradi molka organa na IP, njegova odločitev pa je v celoti napačna. Zavrnitveni razlog poslovne skrivnosti je pavšalen in neobrazložen. Dogovor je namreč sklenjen na podlagi zakona in z vsebino, ki je predpisana, Telemach pa naj bi imel na podlagi dogovora ista upravičenja, kot jih ima zavezanec na podlagi služnostne pogodbe. Zavezanec je o tem obvestil prosilko dne 16. 1. 2023, vendar dogovora ni priložil in te trditve ni mogoče preveriti. Prav tako ne drži trditev zavezanca, da zahtevani dokument ni informacija javnega značaja, ker se nanaša na osnovno dejavnost, ki jo zavezanec izvaja na trgu. ZDIJZ v 1. alineji prvega odstavka 4.a člena med drugim določa, da je informacija javnega značaja informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta. Telekomunikacijski objekt, ki stoji na parceli prosilke in na katerega se nanaša dogovor, sklenjen med zavezancem in družbo Telemach, je stvarno premoženje zavezanca, ki ga da v uporabo družbi Telemach. Skupna uporaba telekomunikacijske opreme ni osnovna dejavnost zavezanca, ki jo ta izvaja na trgu, ampak obveznost zavezanca, predpisana in določena z Zakonom o elektronskih komunikacijah. Zakon predpisuje tudi sestavine dogovora, zato to ne more biti izvajanje tržne dejavnosti. Zavezanec namreč ne more odkloniti sklenitve dogovora o skupni uporabi, prostovoljnost sklepanja poslov pa je bistveni element izvajanja dejavnosti na trgu.

IP je dne 20. 12. 2023 pritožbo prosilke odstopil zavezancu in ga pozval na dostavo dokumentacije, na posredovanje razlogov, s katerimi zavezanec izkazuje, da je predmetna pogodba poslovna skrivnost po Zakonu o poslovni skrivnosti in na morebitno opredelitev do pritožbenih navedb prosilke.

Zavezanec je dne 12. 1. 2024 posredoval zahtevano dokumentacijo in utemeljitev razloga poslovne skrivnosti po pogojih iz Zakona o poslovni skrivnosti. Poleg tega je ponovno navedel, da se podatki, ki jih zahteva prosilka, nanašajo na osnovno dejavnost zavezanca, saj ta ne obsega le maloprodaje elektronskih komunikacijskih storitev, ampak v njo sodijo tudi drugi posli, npr. maloprodaja blaga, veleprodaja elektronskih komunikacijskih storitev, prodaja storitev informacijske družbe. Med posle, ki jih izvaja kot del svoje redne, osnovne dejavnosti, pa sodi tudi sklepanje poslov za skupno uporabo komunikacijskih objektov. Skupna uporaba zmanjšuje stroške njihove uporabe tudi za zavezanca, saj se ti porazdelijo med skupne uporabnike. Zavezanec sklepa te posle tudi z namenom zmanjšanja  stroškov, kot dober gospodar, torej nekaj, kar je del običajnega, osnovnega poslovanja gospodarskih družb. Dejstvo, da je skupna uporaba komunikacijskih objektov zahtevana s predpisi, pomeni, da je sklepanje tovrstnih poslov za zavezanca obvezen del njegovega poslovanja in jih je dolžan izvajati, če izvaja dejavnost operaterja ter tako sodi v del njegove osnovne dejavnosti. Predpisi določajo osnovne pravice, obveznosti in izhodišče za dogovore o skupni uporabi komunikacijskih objektov, vendar so zakonske določne zelo splošne glede pogodbenih pogojev (137. člen ZEKom-2 določa, da morajo biti posli sklenjeni pod poštenimi in nediskriminacijskimi pogoji), konkretni dogovori, vključno z višino nadomestil, pa so stvar dogovorov med operaterji na trgu.

Pritožba ni utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločitev zavezanca v celoti.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je zavezanec poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in s tem zavezanec po 1.a členu ZDIJZ, sporno pa je vprašanje, ali zahtevane informacije, torej Pogodba (dogovor) med družbo Telekom d.d. in družbo Telemach, o skupni uporabi telekomunikacijskega objekta na parceli št. 191/68, k.o. Iška vas, v lasti prosilke, sodijo med informacije javnega značaja.

V tej zvezi IP najprej ugotavlja da, kot pravilno zatrjuje tudi zavezanec, gre pri subjektih iz 1.a člena ZDIJZ za informacije javnega značaja le v tistem delu, ki ustrezajo opredelitvi informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ. Primarno je torej treba razjasniti vprašanje, ali zahtevane informacije sodijo med tam navedene informacije, in sicer gre za naslednje informacije:

- informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

- informacija o vrsti zastopnika, oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

Na podlagi drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi teh pravnih poslov oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona (izjeme od prostega dostopa), za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

IP ob tem ugotavlja, da pri zahtevanih podatkih ne gre za tam taksativno naštete informacije iz 4. a člena ZDIJZ, ker se zahtevane informacije ne nanašajo niti na pravne posle za izdatke (pogodbe) niti na upravljanje s stvarnim premoženjem zavezanca, niti na prejemke poslovodnih oseb. Prosilka je namreč zahtevala podatke v zvezi s skupno uporabo telekomunikacijskih objektov zavezanca, kar pa ne spada v t.i. spremljajočo, ampak v njegovo osnovno dejavnost (opravljanje telekomunikacijskih dejavnosti po vodih, št. 61.100). Telekomunikacijski objekti in upravljanje le teh sodi v del izvajanja osnovne dejavnosti zavezanca na trgu in zato ne gre za primer iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, kot to napačno navaja prosilka.[1] 1. alineja prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ izrecno opredeljuje mejne primere med delom poslovne dejavnosti zavezancev, ki jo opravljajo na trgu in med poslovanjem za lastno interno obratovanje (podporne dejavnosti). Gre namreč za posle, ki so osnovni dejavnosti poslovnega subjekta sicer v podporo, vendar lahko že presegajo zgolj potrebe samega obratovanja, hkrati pa še ne pomenijo nujno same osnovne dejavnosti zavezanca.[2] Po presoji IP pa v konkretnem primeru zahtevani dokument sodi v del izvajanja osnovne dejavnosti na trgu, zato ne gre za informacijo javnega značaja.

V zvezi z navedenim IP še dodaja, da je določba 4.a člena ZDIJZ, ki opredeljuje informacije javnega značaja pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom, jasna in je ni mogoče razlagati ekstenzivno. Če bi zakonodajalec imel namen, da so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom zavezani na celotnem področju svojega delovanja, zanje ne bi uzakonil drugačne ureditve, ampak bi jih uvrstil med organe po 1. členu ZDIJZ. Transparentnost je v splošnem za organe po 1. členu ZDIJZ mnogo širša kot za zavezance po 1.a členu ZDIJZ, oziroma povedano drugače, definicija informacije javnega značaja je pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom definirana znatno ožje, kot pri organih, ki so zavezani po 1. členu ZDIJZ, določa pa jo 4.a člen ZDIJZ.[3]

Glede vprašanja, katere informacije je po ZDIJZ mogoče zahtevati od poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom, je IP že večkrat zavzel stališče (npr. odločbe IP št. 09021-2/2023, št. 09021-7/2022, št. 09021-5/2022, št. 09021-10/2020,..), prav tako pa je o tem vprašanju že odločalo Upravno sodišče RS, npr. v sodbi št. IU 1224/2019-15 z dne 29. 08. 2022, točka 36 in 37. Če ne gre za tam taksativno naštete informacije iz 4.a člena ZDIJZ, jih od poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom na podlagi ZDIJZ ni mogoče zahtevati. Takšno je bilo tudi stališče Ustavnega sodišča RS, ki je v postopku za oceno ustavnosti z dne 12.1.2017, opr. št. U-I-52/16-17, poudarilo, »da prvi odstavek v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 6.a člena in peti odstavek 1.a člena ZDIJZ zavezancem nalagata razkrivanje poslov, ki za zavezanca pomenijo opravljanje pomožnih oziroma podpornih funkcij, ne pa tistih pogodb, ki so jedro njegove dejavnosti, pri katerih zavezanec trži neko svojo storitev. Gre za posle, pri katerih vedno zavezanca bremeni neki denarni izdatek, in torej ne spadajo v samo bistvo zavezančevih konkurenčnih prednosti in poslovnih dejavnosti«.«

Ker zahtevane informacije že a priori ne spadajo med informacije iz 4. a člena ZDIJZ, se IP posebej ne opredeljuje do izjeme od dostopa do informacij javnega značaja, ki jo je navedel zavezanec (poslovne skrivnosti).

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev zavezanca pravilna in zakonita, pritožba prosilke pa neutemeljena in jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ.

 V tem postopku posebni stroški niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

Informacijska pooblaščenka

[1] V zvezi s tem glej sodbo Upravnega sodišča opr. št. I U 239-2020, točka 18.

[2] Iz komentarja k 4.a člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Nataša Pirc Musar et al, Uradni list RS, 2017.

[3] Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017.