prosilec - Telekom Slovenije d.d.

POVZETEK:

Zavezanec je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih podatkov o prejemkih določenih vodilnih oseb v njegovih hčerinskih družbah na Balkanu. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da določbe ZDIJZ zavezujejo le subjekte, ki so dolžni ravnati in postopati po tem zakonu, kot je to zavezanec, niso pa k temu zavezane njegove odvisne družbe v tujini, na katerih vodilne osebe se nanaša zahteva prosilca. IP je tako pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 0902-11/2019/16

Datum: 27. 11. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ), ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), v ponovnem postopku po sodbi Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče) št. IU 239/2020-19 z dne 18. 1. 2023, o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec) z dne 27. 9. 2019, zoper pisna odgovora družbe TELEKOM SLOVENIJE, d.d., Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: zavezanec), z dne 17. 9. 2019 in 20. 9. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 27. 9. 2019 zoper odgovora zavezanca z dne 17. 9. 2019 in 20. 9. 2019 se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je z elektronskim dopisom z dne 10. 9. 2019 zahteval v elektronski obliki posamezne odgovore oziroma dokumente. Zavezanec je odgovoril prosilcu z elektronskim dopisom z dne 17. 9. 2019, pri čemer je nato prosilec z elektronskim dopisom z dne 17. 9. 2019 posredoval zavezancu še nekaj podvprašanj, med drugim:

-       Kolikšna je višina bruto izplačil mesečnih prejemkov skupaj z vsemi dodatki, povračili stroškov, bonitetami, prispevki, regresi ali dodatki poslovodenja itd. v letu 2018, ki so jih prejele naslednje osebe v organu upravljanja, poslovodenja ali zastopanja v hčerinskih oziroma odvisnih družb zavezanca:

∙ , direktorica podjetja …, ter dogovorjena višina bruto izplačila za novega direktorja družbe …;

∙ ..., generalna direktorica …, direktorja … in … ter dogovorjena višina bruto izplačila za novega direktorja družbe …;

∙ …, glavni izvršni direktor …;

∙ …, direktor podjetja …;

∙ …., direktor podjetij … na Hrvaškem, Črni gori, BiH, Severni Makedoniji in Srbiji (kolikšna izplačila oziroma dodatke je prejel za vsako od teh podjetij) ter višina izplačanih izplačil oziroma dodatkov za poslovodenje novemu direktorju v vseh teh podjetjih …

∙ …, direktor podjetja ….

Zavezanec je v zvezi s postavljenimi vprašanji glede oseb v organu upravljanja, poslovodenja ali zastopanja v hčerinskih oziroma odvisnih družb zavezanca odgovoril z elektronskim dopisom z dne 20. 9. 2019:

-       Skladno z ZDIJZ je družba … javno objavila neto prejemke direktorice … v letu 2018. Prav tako je družba … skladno z ZDIJZ objavila dogovorjeno bruto višino mesečnih prejemkov …, ki je vodenje družbe prevzel 1. 9. 2019.

-       Skladno z ZDIJZ je družba … javno objavila neto prejemke članov vodstva v letu 2018,  kar velja tudi za dogovorjeno bruto višino mesečnih prejemkov ….

-       Družbe v tujini poslujejo skladno s pravnim redom države, v kateri so ustanovljene in v kateri poslujejo, zato podatkov o prejemkih v družbah ne razkriva zaradi varovanja osebnih podatkov.

-       Iz enakih razlogov ni razkril zahtevanih podatkov za direktorja podjetja ….

-       Prav tako ni iz enakih razlogov razkril podatkov o prejemkih v družbah ….

-       Neto prejemke direktorja družbe … je skladno z ZDIJZ javno objavil.

Prosilec je zoper zavrnilna odgovora zavezanca z dne 17. 9. 2019 in 20. 9. 2019 vložil pri IP pritožbo z dne 27. 9. 2019, v kateri je najprej povzel, katere podatke oziroma dokumente je zahteval in kakšni so bili odgovori zavezanca. Meni, da je sklicevanje na varstvo osebnih podatkov glede plačil osebam, ki so v organu upravljanja družb v popolni lasti zavezanca, neupravičeno. Po mnenju prosilca dikcija 4.a člena ZDIJZ vključuje tudi zneske plačil vodilnim osebam v hčerinskih oziroma odvisnih družbah zavezanca na Balkanu, torej direktorjem družb v lasti zavezanca.

IP je z dopisom, št. 0902-11/2019/2 z dne 9. 10. 2019, seznanil zavezanca s pritožbo prosilca in ga pozval na predložitev ustrezne dokumentacije. Zavezanec je z dopisom, št. 170-IJZ-715 z dne 18. 10. 2019 navedel, da te osebe niso člani poslovodnega organa, organa upravljanja ali organa nadzora zavezanca. Imenovani so ali so bili zaposleni pri zavezancu na različnih delovnih mestih, vendar ne kot člani poslovodnega organa, organa upravljanja ali organa nadzora. Po mnenju zavezanca torej ne gre za informacije iz 2. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ.

IP je o pritožbi prosilca odločil z odločbo št. 0902-11/2019/9 z dne 14. 1. 2019, s katero je pritožbi prosilca delno ugodil. Zavezanec je zoper odločbo IP vložil tožbo. Upravno sodišče je s sodbo št. IU 239/2020-19 z dne 18. 1. 2023 tožbi zavezanca delno ugodilo in odločbo IP v točki 1.3., ki se nanaša na te izpise plačil imenovanim vodilnim osebam, odpravilo.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo izpodbija prosilec. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. V preostalem odločbo preizkusi le v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija, se pravi, da odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb. V skladu s četrtim odstavkom 26.a člena ZDIJZ se namreč pisni odgovor poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom šteje kot zavrnilna odločba.

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija zavrnilna odgovora zavezanca glede podatkov o zneskih plačil vodilnim v hčerinskih družbah na Balkanu, torej …, …, … in ….

Nadalje IP ugotavlja, da je družba TELEKOM SLOVENIJE, d.d., zavezanec po prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ, torej kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (v nadaljevanju: poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom). IP se je do tega opredeljeval obširneje že v svojih predhodnih odločbah[1]. Da je družba TELEKOM SLOVENIJE, d.d., zavezanec po ZDIJZ po prvem odstavku 1.a člena pa izhaja tudi iz sodne prakse[2].

Kot že navedeno, je bil v obravnavani zadevi s pravnomočno sodbo Upravnega sodišča št. I U 239/2020-19 z dne 18. 1. 2023 odpravljen akt drugostopenjskega upravnega organa, torej odločba IP. Če se upravni akt odpravi s pravnomočno sodbo, se odpravijo tudi posledice, ki so iz njega nastale (tretji odstavek 64. člena ZUS-1), in se upravna zadeva vrne v stanje, v katerem je bila pred odločanjem o tožbi. Takšne posledice, z učinkom ex tunc, v zvezi z odpravo upravnega akta so določene tudi v prvem odstavku 281. člena ZUP. V obravnavani zadevi to pomeni vrnitev v stanje pred izdajo odpravljene odločbe IP št. 09021-11/2019/9 z dne 14. 1. 2019, to je v stanje odločanja o pritožbi prosilca z dne 27. 9. 2019.

Kot izhaja iz sodbe Upravnega sodišča št. I U 239/2020-19 z dne 18. 1. 2023, v obravnavanem primeru ni sporno, da je zavezanec poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, sporno pa je vprašanje, ali gre pri zahtevanih informacijah za informacije, ki jih je zavezanec dolžan posredovati po drugem odstavku 4. a člena ZDIJZ.

Prosilec je, kot že navedeno, zahteval tudi podatke o izplačilih vodilnim osebam v hčerinskih družbah zavezanca na Balkanu (za obdobje 2014 – 2019) in v pritožbi vztrajal pri posredovanju podatkov o zneskih plačil …, …, … in ….

IP po pregledu posredovane dokumentacije (navedb zavezanca in posredovanih pogodb, sklenjenih med zavezancem in imenovanimi osebami) ugotavlja, da so sicer osebe, za katere prosilec zahteva podatke o izplačilih, opravljale  funkcijo direktorja, vendar v odvisnih družbah zavezanca, ki niso zavezane za posredovanje teh informacij po ZDIJZ. Slednje so ali so bile ustanovljene in poslujejo oziroma so poslovale po pravu druge države. Da ZDIJZ zavezuje samo subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ki so zavezani poslovati po predpisih slovenskega prava, izhaja tudi iz gradiva Vlade Republike Slovenije kot predlagateljice Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-C), sprejetega na njeni 27. redni seji 3. 10. 2013. Iz predloga tako med drugim izhaja, citirano: »Bistven vidik pravice dostopa do informacij javnega značaja je omogočanje nadzora javnosti nad delovanjem zavezancev po ZDIJZ.«, in citirano: »Nadzor nad pravilnostjo odločitev, nad spoštovanjem pravnega reda prispeva k potrjevanju legitimnosti delovanja in poslovanja zavezanih subjektov.«. Določbe ZDIJZ torej zavezujejo le subjekte, ki so dolžni ravnati in postopati po tem zakonu, kot je to zavezanec, niso pa k temu zavezane njegove odvisne družbe v tujini, na katerih vodilne osebe se nanaša zahteva prosilca.

IP obenem ugotavlja, da definicija informacije javnega značaja iz drugega odstavka 4. a člena ZDIJZ pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom vključuje le informacije o vrsti zastopnika in prejemkih članov poslovodstva tega poslovnega subjekta (torej v konkretnem primeru zavezanca) ne pa prejemkov poslovodstva v morebitnih odvisnih družbah v tujini. Kot zgoraj že pojasnjeno, se za te, odvisne družbe v tujini, ZDIJZ ne uporablja in posledično prejemki poslovodstva tujih družb niso informacije javnega značaja.

Zavezanec je tako dolžan po ZDIJZ posredovati javnosti samo podatke, ki sodijo pod informacije javnega značaja za zavezanca kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava po 4.a členu ZDIJZ in torej zadevajo le zavezanca samega.

Upoštevaje predhodno navedeno IP zaključuje, da v obravnavanem primeru ni podana zakonska podlaga za razkritje podatkov o bruto višini izplačanih prejemkov …, …, … in ….

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilca zavrnil, v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Npr. odločbi IP št. 0902-17/2014/13 in št. 0902-17/2014/22.

[2] Npr. sodbi Upravnega sodišča št. I U 390/2015-11, št. I U 1149/2015-16, št. I U 239/2020-19.