prosilec - Telekom Slovenije d.d.

POVZETEK:

IP je v ponovljenem postopku po sodbi Upravnega sodišča pritožbo prosilca zavrnil. Upoštevaje bistvene elemente sponzorskih pravnih poslov in napotila Upravnega sodišča v sodbi št. I U 67/2020-27 z dne 8. 8. 2023, je namreč ugotovil, da v obravnavanem primeru pri zahtevanih podatkih ni mogoče nedvomno ugotoviti namena zavezanca po promociji v (širši) javnosti. Navedeni namen iz dokumentov, ki jih je v tem postopku presojal IP, ne izhaja, ob tem pa je zavezanec takšen namen tudi izrecno zanikal. IP je ugotovil tudi, da pri presojanih dokumentih ni izkazana protistoritev uporabnika testnih komunikacijskih priključkov, ki je eden od elementov sponzorstva. IP je tako zaključil, da podatkov, ki so predmet zahteve prosilca v tem postopku, ni mogoče opredeliti kot podatkov iz sponzorskih pravnih poslov oziroma kot poslov z enakim pravim učinkom. Zahtevanih podatkov pa tudi ni mogoče uvrstiti pod katero drugo vrsto posla, kot jih opredeljuje 4.a člen ZDIJZ. Ker je IP ugotovil, da v obravnavanem primeru niso podani pogoji za informacijo javnega značaja, se nadalje ni spuščal v presojo obstaja poslovne skrivnosti zahtevanih podatkov, ki jo je prav tako zatrjeval zavezanec.
 

ODLOČBA:

Številka: 0902-5/2019/17

Datum: 17. 8. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), v ponovnem postopku po sodbi Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče) št. I U 67/2020-27 z dne 8. 8. 2023, o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 10. 9. 2019, zoper pisni odgovor družbe TELEKOM SLOVENIJE, d.d., Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: zavezanec), z dne 6. 9. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 10. 9. 2019 zoper pisni odgovor zavezanca z dne 6. 9. 2019 se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je z elektronskim dopisom z dne 26. 7. 2019 zahteval naslednje informacije:

-       Koliko fizičnim in pravnim osebam (posameznikom, podjetjem, zavodom, političnim strankam,…) je zavezanec namenil brezplačno/testno uporabo naprav in storitev (npr. mobilni telefoni, računalniki, tablice, tv sprejemniki, dostop do interneta, SIM kartice, naročniška razmerja,…), in katerim. Pri tem je prosil za imena in priimke posameznikov ter institucije, v katerih delujejo, za podjetja, zavode, politične stranke,…, pa nazive, vrsto blaga oziroma storitev ter obdobje koriščenja, za obdobje od 2014 do danes.

-       Koliko svetovalnih in avtorskih pogodb ter pogodb za intelektualne storitve je sklenil zavezanec, s kom, v kakšnem znesku in za kateri namen. Prav tako za obdobje od 2014 do danes. Koliko teh pogodb je bilo realiziranih in koliko so znašali posamezni zneski (vključno z DDV pri pogodbah in višini izplačil).

-       Koliko sponzorskih in donatorskih pogodb je sklenil zavezanec v obdobju 2014 do danes (prejemniki sredstev in višina). Koliko pogodb je bilo realiziranih in koliko so znašali posamezni zneski (vključno z DDV pri pogodbah in višini izplačil).

Zavezanec je odgovoril prosilcu z elektronskim dopisom z dne 6. 8. 2019. Navedel je, da se v skladu z ZDIJZ in prakso IP dodeljevanje testnih naprav in storitev novinarjem/medijem in ustanovam, kjer na podlagi testne naprave običajno pride do objave oziroma navedbe imena družbe, šteje za sponzorske posle oziroma posle, s katerimi se dosega enak učinek. V zvezi s tem mu je posredoval povezavo, kjer se nahajajo podatki o tem, katerim novinarjem, medijem oziroma zavodom je zavezanec za določeno časovno obdobje omogočil testiranje naprav oziroma storitev v obdobju od leta 2014. Glede preostalega pa je navedel, da so podatki o strankah, ki preizkušajo naprave in storitve, njegova poslovna skrivnost. Pojasnil pa je tudi, da testnih naprav ali storitev ne namenja v uporabo političnim strankam. Nadalje je navedel še, da so osnovni podatki o svetovalnih in avtorskih pogodbah, pogodbah za intelektualne storitve ter sponzorskih in donatorskih pogodbah, v skladu z ZDIJZ, predmet proaktivne objave (od maja 2014). Objave do 4. 5. 2016 vključujejo tudi informacije o posameznih izplačilih, saj je tovrstne objave zahteval ZDIJZ, po njegovi spremembi pa proaktivna objava ni več potrebna. Za obdobje do 4. 5. 2016 so tako vsi zahtevani podatki, s katerimi razpolaga zavezanec, že objavljeni na spletnih straneh zavezanca, kjer so tekoče objavljeni tudi sklenjeni posli. Na priloženi povezavi pa so podatki o sklenjenih pogodbah in izplačilih od januarja do aprila 2014 ter podatki o izplačilih za obdobje od 4. 5. 2016.

Prosilec je nato z elektronskim dopisom z dne 7. 8. 2019 zahteval, da mu zavezanec posreduje podatke o podjetjih, za katere zavezanec meni, da predstavljajo poslovno skrivnost.

Zavezanec je v odgovoru z dne 6. 9. 2019 navedel, da je posredoval prosilcu vse podatke, ki niso objavljeni na spletnih straneh. Pojasnil je še, da je objava z dne 20. 4. 2015 ponovna objava dokumentov z dne 17. 4. 2015 ter da je naslednja objava z dne 22. 4. 2015. Podatki o izplačilih so na spletnih straneh objavljeni do vključno 4. 5. 2016. Podatki o izplačilih na dan 4. 5. 2016 so vključeni v objavo z dne 7. 5. 2016 in podatki o izplačilih od 5. 5. 2016 dalje (prvo naslednje plačilo je bilo 6. 5. 2019) pa so navedeni v posredovanih dokumentih.

Prosilec je zoper pisni odgovor zavezanca vložil pri IP pritožbo z dne 10. 9. 2019. Navedel je, da zavezanec ni razkril informacij o tem, katerim podjetjem je namenil brezplačno oziroma testno uporabo naprav in storitev, torej določene ugodnosti, medtem ko je razkril posameznike in zavode. Po njegovem mnenju je zavezanec, ki je v večinski državni lasti in tako pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, dolžan razkriti vse kategorije prejemnikov ugodnosti, ne le izbranih. Tovrstne ugodnosti lahko vplivajo na poslovanje družbe in potencialno zmanjšujejo dobiček, ki se preko dividend pretaka v državni proračun. Državljani, v imenu katerih Vlada, Slovenski državni holding in paradržavni skladi, upravljajo z zavezancem, imajo pravico vedeti, kako in ali se skrbno ravna z njihovim kapitalskim premoženjem.

IP je z odločbo št. 0902-5/2019/10 z dne 12. 12. 2019 zahtevi prosilca ugodil ter zavezancu naložil, da prosilcu posreduje podatke, katerim podjetjem je namenil brezplačno oziroma testno uporabo naprav in storitev, v obdobju 1. 1. 2014 do 26. 7. 2019. Zavezanec je zoper odločbo IP vložil tožbo, o kateri je Upravno sodišče odločilo s sodbo št. I U 67/2020-27 z dne 8. 8. 2023. Upravno sodišče je odločbo IP odpravilo in zadevo vrnilo IP v ponovni postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo izpodbija prosilec. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija pisni odgovor organa v delu, ki se nanaša na podatke o tem, katerim podjetjem je zavezanec namenil brezplačno oziroma testno uporabo naprav in storitev, torej določene ugodnosti.

Nadalje IP ugotavlja, da je družba TELEKOM SLOVENIJE, d.d., zavezanec po prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ, torej kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. IP se je do tega opredeljeval obširneje že v svojih predhodnih odločbah[1], tako pa izhaja tudi iz sodne prakse[2]. Ugotavlja pa tudi, da zavezanec z zahtevanimi podatki, ki so predmet zahteve in pritožbe prosilca, razpolaga v materializirani obliki, saj jih je tudi posredoval IP.

V obravnavani zadevi je bil s pravnomočno sodbo Upravnega sodišča št. I U 67/2020-27 z dne 8. 8. 2023 odpravljen akt drugostopenjskega upravnega organa, torej odločba IP. Če se upravni akt odpravi s pravnomočno sodbo, se odpravijo tudi posledice, ki so iz njega nastale (tretji odstavek 64. člena ZUS-1), in se upravna zadeva vrne v stanje, v katerem je bila pred odločanjem o tožbi. Takšne posledice, z učinkom ex tunc, v zvezi z odpravo upravnega akta so določene tudi v prvem odstavku 281. člena ZUP. V obravnavani zadevi to pomeni vrnitev v stanje pred izdajo odpravljene odločbe IP št. 0902-5/2019/10 z dne 12. 12. 2019, to je v stanje odločanja o pritožbi prosilca z dne 10. 9. 2019.

Predmet presoje IP so bili, upoštevaje zahtevo in pritožbene navedbe prosilca, posredovani dokumenti, iz katerih izhajajo zahtevani podatki o tem, katerim podjetjem je zavezanec namenil brezplačno oziroma testno uporabo naprav in storitev v obdobju 1. 1. 2014 do 26. 7. 2019 (do vložitve zahteve), in sicer:

-       skeni sklepov o dodelitvi testnih naprav in testnih SIM,

-       skeni neodplačnih najemnih pogodb,

-       izpis iz evidence neodplačnih najemnih pogodb,

-       izpis iz evidence Testne naprave_zunanji uporabnik in izpis iz evidence Testne SIM_zunanji uporabnik.

V ponovljenem pritožbenem postopku je IP presojal, ali so zahtevani dokumenti oziroma podatki informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, in če so, ali so prosto dostopni, upoštevaje napotila Upravnega sodišča v sodbi št. I U 67/2020-27 z dne 8. 8. 2023. IP je tako pri presoji primarno izhajal iz določbe 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ.

Informacija javnega značaja pri poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom

Glede na to, da poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom niso zavezani po ZDIJZ na celotnem področju svojega delovanja, se IP v nadaljevanju opredeljuje do pojma informacije javnega značaja.

Informacijo javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom opredeljuje 4.a člen ZDIJZ. Ta v 1. alineji prvega odstavka kot informacijo javnega značaja določa med drugim informacijo iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša izdatke poslovnega subjekta za sponzorske in druge pravne posle, s katerimi se dosega enak učinek.

Slovenski civilno-pravni red ne pozna načela numerus clausus pravnih poslov in pogodb. Sponzorska pogodba je inominatni kontrakt, saj slovenski pravni red ne določa splošne definicije. Pojem »sponzorstvo« je  posredno definiran v medijski in oglaševalski zakonodaji, njegovo vsebino pa je sicer izoblikovala praksa. Noben zakon namreč ne določa obveznih elementov ali obličnosti sponzorske pogodbe, kot npr. velja za darilno pogodbo. Pri sklepanju pravnih poslov, ki dosegajo učinke sponzorstva, so stranke prepuščene svoji volji, željam in možnostim uporabe elementov in določb drugih (nominatnih in obličnih) kontraktov. Predvsem gre za ekonomsko-trženjski pojem, ki se zaradi svoje vsebine razpolaganja s finančnimi in nefinančnimi sredstvi obravnava zlasti z vidika davčnega prava, za obstoj in veljavnost učinkov sponzorstva pa sklenitev pogodbe v pisni obliki nikakor ni pogoj. Sponzorska pogodba je lahko pogodba sui generis ali pa mešana pogodba.

V teoriji se sponzorstvo razlaga kot oblika oglaševanja oziroma korporativne komunikacije in kot posebno (pogodbeno) razmerje, od katerega imata oba udeleženca v odnosu neko medsebojno korist – sponzor se zaveže, da bo podprl dejavnost sponzoriranca s finančnimi sredstvi, storitvami ali blagom, sponzoriranec pa bo v zameno opravil storitev oglaševanja sponzorja in njegovih blagovnih znamk. Kot protistoritve sponzoriranca se v literaturi naštevajo zlasti še pravice do pojavljanja imena na določenih dogodkih, produktih, storitvah, stavbah, vozilih ali oblačilih, ekskluzivno sponzorstvo, pozicioniranje produktov ali storitve, izbira prostora ali lokacije, podarjene vstopnice, rezervirani sedeži, dostop do baze strank, obisk dogodka za zaposlene, popusti, komunikacijski program na ciljnih trgih sponzorja, pa tudi demonstracije in testiranja. Tudi v okoljih, kjer imajo sponzorske pogodbe daljšo tradicijo in so bolj izkušeni, še niso oblikovali enotne definicije, ki bi »pokrila« bistvene elemente tovrstnega razmerja. Deli se po več kriterijih, npr. glede na usmerjenost komunikacije (do kupcev ali do poslovnih partnerjev), glede na funkcionalnost (npr. krepitev ugleda podjetja ali blagovne znamke, ali pospeševanje prodaje posameznega izdelka oziroma storitve), glede na panoge (npr. šport, kultura, humanitarne dejavnosti), glede na subjekt oziroma objekt sponzoriranja (športnik, umetnik, društvo, ustanova ali dogodek, prireditev, projekt, akcija) in podobno. Iz razlikovanja sponzorstva od družbeno odgovornega ravnanja, kamor štejemo tudi pretežni del donacij, je mogoče napraviti predvsem sklep, da sponzor zasleduje nek profit (materialen ali nematerialen). Kot cilje sponzorstva z vidika sponzorja se navajajo tudi promocija z vzorčnimi modeli, demonstriranje funkcionalnosti izdelkov, spodbujanje poskusne uporabe izdelka v povezavi z on-line podporo, promoviranje novega izdelka in izvedba test marketinga, predstavitev izdelka novemu segmentu kupcev, ustvarjanje priložnosti za druženje s poslovnimi partnerji, drugimi sponzorji ali odločevalci. Tako pridemo do zaključka, da protistoritev sponzoriranca nikakor ni nujno le v neposrednem reklamiranju oziroma prikazovanju izdelka, blagovne znamke ali firme sponzorja, ampak so vrste in učinki protistoritev lahko bistveno širši in lahko obsegajo tudi dejavnosti, ki nimajo neposrednega izraza v (širši) javnosti v obliki neposrednega prikazovanja (npr. mnenja, podana po testiranju, ki nadomeščajo obsežnejše trženjske analize, prikrito oglaševanje, ustvarjanje pozitivne podobe ob medijskem poročanju, »opinion making«, izobraževanje javnosti o sponzorjevi branži, ipd), zagotovo pa imajo ali bi vsaj lahko imeli vsaj posredne pozitivne učinke na sponzorjevo poslovanje.

Nadalje je ugotoviti, da sponzoriranec in sponzor ne skleneta nujno pogodbe o sponzoriranju v pisni obliki, čeprav je to pri kompleksnejših (predvsem strateško usmerjenih) sponzorskih razmerjih običajna (in priporočena) praksa. Sponzoriranec mora namreč zaradi davčnih razlogov za sponzorsko pridobljena sredstva izdati račun za storitve, ki jih opravi. Zato je v primerih sponzorskih storitev in produktov manjših vrednosti (računalniki, telefoni, bivanje v zdravilišču, svetovanje) ter kadar ima protistoritev manjšo vrednost oziroma so njeni učinki merljivi šele skupaj z drugimi spremljevalnimi dejavnostmi, pogosta praksa, da se sponzorstvo ne obračuna z davčnega vidika in tudi ne sklene posebna (sponzorska) pogodba. Vsekakor prispevek sponzorja, če je ta v blagu, ni nujno »nevračljiv«. Kadar so predmet sponzorjevega prispevka nepotrošne stvari, zlasti, če imajo daljšo življenjsko dobo (npr. avtomobili, računalniki, mobilni telefoni, športni pripomočki), se lahko sponzorirancu zgolj dajo v uporabo in jih mora ta po poteku dogovorjenega časa vrniti sponzorju. Vsekakor je to v primeru testiranja sponzorjevih izdelkov povsem običajno. Vsekakor je lahko prispevek tudi potrošna stvar ali storitev, pri čemer po naravi stvari vrnitev ne pride v poštev. V obravnavanem primeru so bili prispevki zavezanca tako nepotrošne stvari (mobilni telefoni, SIM kartice), ki so jih morali zunanji uporabniki po določenem času vrniti (ne glede na to, da je bil pri nekaterih čas testiranja tudi dve ali več let), in storitve (prenos podatkov in pogovori v mobilnem omrežju).

V strokovni literaturi sponzorstvo pogosto obravnavajo skupaj z donatorstvom, mecenstvom in oglaševanjem. Glede na različne institute in na naravo odnosa jih lahko delimo na poslovne in dobrodelne. Ugotoviti je mogoče, da se oglaševanje in pokroviteljstvo približujeta sponzorstvu. Ob tem IP pripominja, da se sponzorstvo in donatorstvo v določenih segmentih prekrivata – dejanskemu stanju namenitve sredstev je tako mogoče pripisati tako značilnosti oziroma učinke sponzorstva kot tudi donacije. Ob odsotnosti jasnih definicij enega in drugega pravnega posla, so tudi meje med njima zabrisane.

IP je tako v svoji praksi, ki jo je potrdilo tudi Upravno sodišče, ugotovil, da so bistveni elementi sponzorstva oziroma sponzorskih pravnih poslov:

-       pričakovana vzajemna korist sponzorja in sponzoriranca;

-       sponzorjev namen promocije ali uveljavitve svojega imena, firme, blagovne znamke, podobe, dejavnosti ali izdelka ali izvedba tržne analize (test marketing) in značilnost sponzorirančeve protistoritve, da v razmerju do sponzorjevega prispevka potencialno lahko doseže promocijo ali uveljavitev sponzorjevega imena, firme, blagovne znamke, podobe, dejavnosti ali izdelka ali mu priskrbi rezultate tržne analize ali uporabniške izkušnje (test marketing).

Upoštevaje navedene bistvene elemente sponzorskih pravnih poslov in napotila Upravnega sodišča v sodbi št. I U 67/2020-27 z dne 8. 8. 2023, IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru pri zahtevanih podatkih ni mogoče nedvomno ugotoviti namena zavezanca po promociji v (širši) javnosti. Navedeni namen iz dokumentov, ki jih je v tem postopku presojal IP, ne izhaja, ob tem pa  zavezanec takšen namen tudi izrecno zanika. Iz njegovih navedb namreč izhaja, da predstavlja omogočanje testiranja blaga in storitev le del običajnih prodajnih aktivnosti v sklopu izvajanja osnovne dejavnosti zavezanca na trgu in da ne gre za sponzorstvo. Ob tem je IP ugotovil tudi, da pri presojanih dokumentih ni izkazana protistoritev uporabnika testnih komunikacijskih priključkov, ki je eden od elementov sponzorstva. IP po vpogledu v Pravilnik o dodeljevanju in uporabi testnih komunikacijskih priključkov zavezanca namreč ugotavlja, da le-ta uporabniku testnih komunikacijskih priključkov ne nalaga nobene obveznosti po prenehanju uporabe testnih komunikacijskih priključkov, tega pa ni mogoče ugotoviti niti iz presojanih dokumentov, npr. da bi moral uporabnik podati kakšno mnenje, poročilo ipd. Povedano drugače, v obravnavani zadevi ni mogoče ugotoviti nobenih dejanj uporabnikov testnih komunikacijskih priključkov v korist zavezanca, ki bi se odražala navzven. Slediti je torej mogoče navedbam zavezanca, da gre pri zahtevanih podatkih za dodeljevanje testnih naprav in storitev ter omogočanje preizkušanja le-teh v sklopu trženja blaga in storitev kot del osnovne dejavnosti zavezanca, ki jo izvaja na trgu.

IP tako zaključuje, da podatkov, ki so predmet zahteve prosilca v tem postopku, ni mogoče opredeliti kot podatkov iz sponzorskih pravnih poslov oziroma kot poslov z enakim pravim učinkom. Zahtevanih podatkov pa tudi ni mogoče uvrstiti pod katero drugo vrsto posla, kot jih opredeljuje  4.a člen ZDIJZ. Ker IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru niso podani pogoji za informacijo javnega značaja, se nadalje ne spušča v presojo obstaja poslovne skrivnosti zahtevanih podatkov, ki jo je prav tako zatrjeval zavezanec.

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da pritožba  prosilca ni utemeljena, zato jo je, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP ugotavlja, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Npr. odločbi IP št. 0902-17/2014/13 in št. 0902-17/2014/22.

[2] Npr. sodbi Upravnega sodišča št. I U 390/2015-11 in št. I U 1149/2015-16.