prosilec - Telekom Slovenije d.d.
+ -Številka: 09021-8/2023
Kategorije: Ali gre za inf. javnega značaja, Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom
POVZETEK:
Zavezanec je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov s pisnim odgovorom, da navedeni subjekti niso dobavitelji zavezanca. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zavezanec z zahtevanimi informacijami, ki se nanašajo na navedbo vseh poslov, ki so jih navedeni subjekti v obdobju 2021 - 2023 sklenili z zavezancem, vključno s posrednimi in neposrednimi sklenjenimi pogodbami med zavezancem in subjekti; izplačila; informacije, ali na kakršenkoli način sodeluje z navedenimi subjekti, in če ja na kakšen način in kateri pravni podlagi, datume in trajanje posla, vrednost in višine izplačil, pogodbe o obdelavi osebnih podatkov, ne razpolaga v materializirani obliki. IP je tako pritožbo prosilca zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 09021-8/2023/8
Datum: 4. 9. 2023
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi družbe … (v nadaljevanju: prosilec) z dne 17. 7. 2023, zoper pisni odgovor družbe TELEKOM SLOVENIJE, d.d., Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: zavezanec), z dne 12. 7. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba prosilca z dne 17. 7. 2023 zoper pisni odgovor zavezanca z dne 12. 7. 2023 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Obrazložitev:
Prosilec je z elektronskim dopisom z dne 13. 6. 2023 zahteval od zavezanca, da mu posreduje dokumente v zvezi z vsemi posli, posrednimi in neposrednimi, z naslednjimi subjekti:
• …,
• …,
• …;
Zahteval je, da mu zavezanec posreduje:
- navedbo vseh poslov, ki so jih prej navedeni subjekti v obdobju 2021 - 2023 sklenili z zavezancem, vključno s posrednimi in neposrednimi sklenjenimi pogodbami med zavezancem in subjekti,
- izplačila,
- informacije, ali na kakršenkoli način sodeluje z navedenimi subjekti, in če ja na kakšen način in kateri pravni podlagi, datume in trajanje posla, vrednost in višine izplačil, pogodbe o obdelavi osebnih podatkov.
Skladno z vsem navedenim, ob upoštevanju izpolnjevanja vseh pogojev, torej da informacija izvira iz delovnega področja zavezanca, da z informacijo razpolaga in se informacija nahaja v materializirani obliki, je tako zahteval, da mu zavezanec v čim krajšem možnem posreduje zahtevane informacije po elektronski pošti.
Zavezanec je odgovoril na dopolnjeno zahtevo z elektronskim dopisom z dne 12. 7. 2023. Navedel je, da zahtevo prosilca zavrača in da v zahtevi navedeni subjekti niso dobavitelji zavezanca.
Prosilec je zoper pisni odgovor vložil pritožbo pri IP z dne 17. 7. 2023. Navedel je, da je zavezanec pavšalno zavrnil njegovo zahtevo, saj po njegovih navedbah navedeni poslovni subjekti niso med dobavitelji zavezanca. Skladno z navedenim tako ugotavlja, da zavezanec s svojim odgovorom sploh ni obravnaval njegove zahteve, saj je samo pavšalno odgovoril, da navedeni subjekti niso dobavitelji, kar pa sploh ni predmet zahteve. Glede na dejstvo, da so vsi navedeni subjekti v pravni obliki s.p., je po mnenju prosilca jasno, da njihovo sodelovanje z zavezancem pomeni, da zanj opravljajo storitve. Prosilec sklepa, da imajo sklenjeno pogodbo o trgovskem zastopanju oziroma agencijsko pogodbo, ki je v 4.a členu ZDIJZ natančno navedena. Prosilec je nadalje izpostavil, da tudi, če navedeni subjekti ne sodelujejo z zavezancem neposredno, torej, da so podizvajalci oziroma izvajalci izvajalca, to vseeno pomeni, da ima ali bi moral imeti zavezanec z njimi podpisano vsaj pogodbo o obdelavi osebnih podatkov oziroma drugo pogodbo, ki jim omogoča opravljanje storitev zanj in uporabljanje njihovih sistemov. Skladno z vsem navedenim ugotavlja, da zavezanec sploh ni odgovoril na njegovo zahtevo, oziroma je pavšalno odgovoril, da navedeni subjekti niso dobavitelji, kar pa sploh ni relevantno. Zavezanec razpolaga z informacijo javnega značaja, vendar je protipravno ne želi posredovati
Na poziv IP št. 09021-8/2023/3 z dne 19. 7. 2023, s katerim je IP med drugim seznanil zavezanca s pritožbo prosilca, je zavezanec posredoval odgovor s prilogami. V odgovoru je najprej navedel, da je po prejemu popolne zahteve preveril, ali so subjekti, na katere se nanaša zahteva, dobavitelji oziroma pooblaščeni prodajalci zavezanca, in ugotovil, da niso dobavitelji oziroma pooblaščeni prodajalci zavezanca (priložil je tudi seznam pooblaščenih prodajalcev in spletno povezavo, na kateri je prosto dostopen). Nadalje je navedel, da morebitni podatki o posrednem sodelovanju zavezanca s subjekti, ki jih navaja prosilec v zahtevi, sicer niso informacije javnega značaja, hkrati pa gre za informacije, ki spadajo med izjeme po 6. in 6.a členu ZDIJZ, kar pomeni, da jih zavezanec ni dolžan posredovati prosilcu. Ob tem je izpostavil še 4.a člen ZIJZ. Po oceni zavezanca podatki oziroma vrste podatkov, ki jih zahteva prosilec, ne sodijo v nabor podatkov iz prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ, ki bi jih bil zavezanec dolžan razkriti, kljub obstoju poslovne skrivnosti. Dodatno pogodbeno razmerje z določenimi dobavitelji, med drugim tudi s pooblaščenimi prodajalci, pa sodijo med posle, ki jih zavezanec sklepa zaradi opravljanja pomožnih oziroma podpornih funkcij. Kot taki v skladu s prakso IP in sodišč ne sodijo med podatke, ki so informacije javnega značaja, razen v delu, kjer so podatki o dobaviteljih in pooblaščenih prodajalcih javno objavljeni na spletnih straneh zavezanca - npr. glede poslov, ki jih je zavezanec dolžan proaktivno objavljati na podlagi ZDIJZ ali drugih predpisov ter glede naziva in naslova posameznega pooblaščenega prodajalca - so podatki o poslovnih razmerjih z dobavitelji in s pooblaščenimi prodajalci, vključno s podatki o morebitnih podizvajalcih, poslovna skrivnost zavezanca. Zavezanec tako z informacijami, ki jih zahteva prosilec, ne razpolaga oziroma meni, da informacije, ki jih zahteva prosilec, ne predstavljajo informacij javnega značaja ter da je podana izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na poziv IP št. 09021-8/2023/5 z dne 10. 8. 2023 je zavezanec v odgovoru IP navedel, da je IP posredoval vso dokumentacijo v predmetni zadevi in da nima sklenjenih pogodb z nobenim od subjektov, ki jih navaja prosilec.
V zvezi s prvotnim pozivom zavezancu, ki ga je IP posredoval prosilcu v vednost, je prosilec podal svoj odgovor v dopisu z dne 16. 8. 2023, v katerem se je opredelil do poslovne skrivnosti po Zakonu o poslovni skrivnosti. Meni, da se poskuša zavezanec s sklicevanjem na poslovno skrivnost izogniti svoji obveznosti po ZDIJZ. Zahtevana dokumentacija predstavlja informacijo javnega značaja. Po njegovem zavezanec razpolaga z zahtevanimi informacijami, saj prosilec razpolaga z informacijo, da gre za podizvajalce zavezančevega izvajalca. Izpostavil je še, da zavezanec ni izpolnil zahteve s tem, ko je prosilcu posredoval le seznam svojih pooblaščenih prodajalcev.
Pritožba ni utemeljena.
Meje preizkusa s strani pritožbenega organa
IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo izpodbija prosilec. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija pisni odgovor zavezanca v celoti.
Nadalje IP ugotavlja, da je družba TELEKOM SLOVENIJE, d.d., zavezanec po prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ, torej kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. IP se je do tega vprašanja že opredelil v svojih predhodnih odločbah[1], tako pa izhaja tudi iz sodne prakse[2].
Ker zavezanec v obravnavanem primeru primarno zatrjuje, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, je IP v nadaljevanju najprej presojal to vprašanje.
Pojem informacije javnega značaja v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava določa 4.a člen ZDIJZ, vendar se ta določba nujno obravnava skupaj s 4. členom ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja le informacija, ki pri zavezancu že obstaja v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je ta izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.
Iz določbe prvega odstavka 4. člena v povezavi s 4. a členom ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je zavezanec že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo.
Upoštevaje navedeno in po vpogledu v dokumentacijo, ki jo je IP posredoval zavezanec, IP ugotavlja, da zavezanec z zahtevanimi informacijami, ki se nanašajo na:
- navedbo vseh poslov, ki so jih navedeni subjekti v obdobju 2021 - 2023 sklenili z zavezancem, vključno s posrednimi in neposrednimi sklenjenimi pogodbami med zavezancem in subjekti,
- izplačila,
- informacije, ali na kakršenkoli način sodeluje z navedenimi subjekti, in če ja na kakšen način in kateri pravni podlagi, datume in trajanje posla, vrednost in višine izplačil, pogodbe o obdelavi osebnih podatkov,
ne razpolaga v materializirani obliki.
IP nima nobenega razloga, da bi v te navedbe dvomil. Navedbe zavezanca so namreč podprte v posredovani dokumentaciji, iz katere izhaja, da zavezanec sam ne najema storitev navedenih subjektov. Povedano drugače, iz posredovane pogodbe in njenih prilog izhaja, da zavezanec ni v nobenem poslovnem odnosu s subjekti, ki jih navaja prosilec. Ob tem IP še pojasnjuje, da je pri tej odločitvi izhajal iz predmeta zahteve prosilca, ki se izrecno nanaša na sodelovanje zavezanca z omenjenimi subjekti, saj se zahteva prosilca nanaša na posle med zavezancem in temi subjekti ter izplačila zavezanca tem subjektom.
Glede na te ugotovitve se IP tako v nadaljevanju ni ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevani podatki sodijo v okvir določbe 4.a člena ZDIJZ in ali predstavljajo poslovno skrivnost zavezanca, saj niso izpolnjene že osnovne predpostavke obstoja podatkov, ki so predmet zahteve prosilca.
IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP ugotavlja, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Nataša Siter, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka
[1] Npr. odločbi IP št. 0902-17/2014/13 in št. 0902-17/2014/22.
[2] Npr. sodbi Upravnega sodišča št. I U 390/2015-11 in št. I U 1149/2015-16.