prosilec - Telekom Slovenije d.d.

POVZETEK:

Prosilka je od zavezanca zahtevala podatke v zvezi z baznimi postajami in s tem povezanimi nadomestili za služnosti.  IP je v pritožbenem postopku sledil odločitvi zavezanca v izpodbijanem odgovoru, da zahtevane informacije ne zapadejo pod informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ, zato je pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 09021-7/2023/2

Datum: 25. 7. 2023

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 14. 7. 2023, ………………(dalje prosilka), zoper zavrnilni odgovor Telekoma Slovenije d.d., Cigaletova 15, 1000 Ljubljana z dne 7. 7. 2023, (dalje zavezanec), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilke se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je dne 14. 6. 2023 pri zavezancu vložila zahtevo, s katero je zahtevala posredovanje podatka o tem, koliko baznih postaj (komunikacijskih objektov) in hkrati koliko ustanovljenih služnosti ima Telekom Slovenije v Občini Škofja Loka, natančneje v katastrski občini 2035 – Škofja Loka. Za vse navedene bazne postaje je prosila za podatek, koliko se na letni ravni (za vsako posamezno bazno postajo) plačuje denarno nadomestilo za plačilo služnosti. Prosila je tudi za podatek, na kakšen način se izračuna oziroma ovrednoti nadomestilo za pravico služnosti.

Na zahtevo prosilke je zavezanec odgovoril z odgovorom z dne 7. 7. 2023. Navedel je, da ji zahtevanih podatkov ne more posredovati, ker ne gre za informacije javnega značaja, obenem pa so ti podatki poslovna skrivnost družbe.

Zoper zavrnilni odgovor zavezanca z dne 7. 7. 2023, je prosilka dne 14. 7. 2023 pri IP vložila pritožbo. Ne strinja se z zavrnitvijo in navaja, da je prepričana, da je na podlagi ZDIJZ upravičena do zahtevanih informacij, ker so te pomembne za širšo javnost in prispevajo k transparentnosti in demokratičnemu delovanju družbe.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odgovor oz. odločbo zavezanca v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odgovor preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je zavezanec poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in s tem zavezanec po 1.a členu ZDIJZ, sporno pa je vprašanje, ali zahtevane informacije, to je podatki o tem:

-       koliko baznih postaj (komunikacijskih objektov) in hkrati koliko ustanovljenih služnosti ima Telekom Slovenije v Občini Škofja Loka, natančneje v katastrski občini 2035 – Škofja Loka,

-       za vse navedene bazne postaje podatek o tem, koliko se na letni ravni (za vsako posamezno bazno postajo) plačuje denarno nadomestilo za plačilo služnosti,

-       podatek o tem, na kakšen način se izračuna oziroma ovrednoti nadomestilo za pravico služnosti,

sodijo med informacije javnega značaja. 

V tej zvezi IP najprej ugotavlja da, kot pravilno zatrjuje tudi zavezanec, gre pri subjektih iz 1.a člena ZDIJZ za informacije javnega značaja le v tistem delu, ki ustrezajo opredelitvi informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ. Primarno je torej treba razjasniti vprašanje, ali zahtevane informacije sodijo med tam navedene informacije, in sicer gre za naslednje informacije:

- informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

- informacija o vrsti zastopnika, oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

Na podlagi drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi teh pravnih poslov oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona (izjeme od prostega dostopa), za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

IP ob tem ugotavlja, da pri zahtevanih podatkih ne gre za tam taksativno naštete informacije iz 4. a člena ZDIJZ, ker se zahtevane informacije ne nanašajo niti na pravne posle za izdatke (pogodbe) niti na upravljanje s stvarnim premoženjem zavezanca, niti na prejemke poslovodnih oseb. Prosilka je namreč zahtevala podatke v zvezi z baznimi postajami in s tem povezanimi služnostmi, ki se nanašajo na o infrastrukturo zavezanca (bazne postaje), ta pa ne spada v t.i. spremljajočo, ampak v njegovo osnovno dejavnost.

V zvezi z navedenim IP še dodaja, da je določba 4.a člena ZDIJZ, ki opredeljuje informacije javnega značaja pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom, jasna in je ni mogoče razlagati ekstenzivno. Če bi zakonodajalec imel namen, da so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom zavezani na celotnem področju svojega delovanja, zanje ne bi uzakonil drugačne ureditve, ampak bi jih uvrstil med organe po 1. členu ZDIJZ. Transparentnost je v splošnem za organe po 1. členu ZDIJZ mnogo širša kot za zavezance po 1.a členu ZDIJZ, oziroma povedano drugače, definicija informacije javnega značaja je pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom definirana znatno ožje, kot pri organih, ki so zavezani po 1. členu ZDIJZ, določa pa jo 4.a člen ZDIJZ.[1]

Glede vprašanja, katere informacije je po ZDIJZ mogoče zahtevati od poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom, je IP že večkrat zavzel stališče (npr. odločbe IP št. 09021-2/2023, št. 09021-7/2022, št. 09021-5/2022, št. 09021-10/2020,..), prav tako pa je o tem vprašanju že odločalo Upravno sodišče RS, npr. v sodbi št. IU 1224/2019-15 z dne 29. 08. 2022, točka 36 in 37. Če ne gre za tam taksativno naštete informacije iz 4.a člena ZDIJZ, jih od poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom na podlagi ZDIJZ ni mogoče zahtevati. Takšno je bilo tudi stališče Ustavnega sodišča RS, ki je v postopku za oceno ustavnosti z dne 12.1.2017, opr. št. U-I-52/16-17, poudarilo, »da prvi odstavek v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 6.a člena in peti odstavek 1.a člena ZDIJZ zavezancem nalagata razkrivanje poslov, ki za zavezanca pomenijo opravljanje pomožnih oziroma podpornih funkcij, ne pa tistih pogodb, ki so jedro njegove dejavnosti, pri katerih zavezanec trži neko svojo storitev. Gre za posle, pri katerih vedno zavezanca bremeni neki denarni izdatek, in torej ne spadajo v samo bistvo zavezančevih konkurenčnih prednosti in poslovnih dejavnosti«.«

Ker zahtevane informacije že a priori ne spadajo med informacije iz 4. a člena ZDIJZ, prosilka v tem postopku ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da gre za informacije, ki prispevajo k večji transparentnosti in demokratičnemu delovanju družbe. Presojo, katere informacije je od zavezancev po 1. a členu sploh načeloma mogoče zahtevati, je namreč opravil že zakonodajalec. Ker pa je IP v obravnavanem primeru ugotovil, da zahtevane informacije ne izpolnjujejo pogojev informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, se posebej ni opredeljeval do drugih navedb zavezanca in prosilke.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev zavezanca pravilna in zakonita, pritožba prosilke pa neutemeljena in jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ.

V tem postopku posebni stroški niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke

[1] Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017.