prosilec - Telekom Slovenije d.d.

POVZETEK:

Prosilka je od zavezanca zahtevala Izračun spremenljivega prejemka za leto 2020 in pojasnila k izračunu, predvsem za kvalitetne kazalnike izračuna ter Zvočni posnetek sej kadrovske komisije in Nadzornega sveta v delu, v katerem se je obravnaval spremenljivi prejemek prosilke v letu 2020. IP je v pritožbenem postopku sledil odločitvi zavezanca v izpodbijanem odgovoru, da zahtevane informacije ne zapadejo pod informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ, zato je pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 09021-5/2022/2

Datum: 4. 7. 2022

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki, Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o ………………(v nadaljevanju prosilka), z dne 28. 6. 2022, zoper odgovor družbe Telekom Slovenije, d. d., Cigaletova 15, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju zavezanec), št. 170-715-IJZ-jn z dne 13. 6. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilke z dne 28. 6. 2022 zoper odgovor družbe Telekom Slovenije, d. d., št. 170-715-IJZ-jn, z dne 13. 6. 2022, se zavrne.

2. Zahteva prosilke za povrnitev stroškov se zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je dne 19. 5. 2022 po pooblaščencu pri zavezancu vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahtevala:

• Izračun spremenljivega prejemka za leto 2020 in pojasnila k izračunu, predvsem za kvalitetne kazalnike izračuna;
• Zvočni posnetek sej kadrovske komisije in Nadzornega sveta v delu, v katerem se je obravnaval spremenljivi prejemek prosilke v letu 2020.

Prosilka v zahtevi citira ZDIJZ, definicijo informacije javnega značaja po 4. in 4. a členu ZDIJZ ter navaja, da s predmetno vlogo zahteva podatek o višini dogovorjenega  prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa, in sicer konkretno podatek o višini in načinu izračuna spremenljivega prejemka za leto 2020…………….. Podatki, ki jih zahteva, tako po njenem mnenju v celoti predstavljajo informacijo javnega značaja skladno z ZDIJZ. V zvezi s tem prosilka dodaja, da informacijo javnega značaja predstavljata skupaj podatek o višini prejemka oziroma bonitete ter podatek o načinu izračuna izračunu višine prejemka in pojasnila k izračunu. To še posebej velja v primeru, ko prejemek oziroma boniteta, ki subjektu pripada, s pogodbo ni dogovorjena v nominalnem (bruto ali neto) znesku, pač pa je odvisen od več spremenljivih dejavnikov. Prosilka višine prejemka, do katerega je sicer upravičena, ne more preizkusiti brez da bi bila seznanjena z načinom izračuna. Po njenem mnenju zato podatek o višini dogovorjenega prejemka ali bonitete vključuje tudi podatek o izračunu višine prejemka oziroma bonitete. Iz tega razloga prosilka zahteva podatke o izračunu spremenljivega prejemka za leto 2020 in s pojasnili k izračunu (predvsem za kvalitativne kazalnike izračuna) ter dostop do zvočnega posnetka sej kadrovske komisije in Nadzornega sveta v delu, v katerem se je obravnaval spremenljivi prejemek prosilke za leto 2020, iz katerega bo mogoče ugotoviti, ali je izračun pravilen. Takšno razlago po mnenju prosilke zahteva tudi načelo transparentnosti poslovanja in zaveza k pregledni porabi finančnih sredstev subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Prosilka dodatno še pojasnjuje, da gre v konkretnem primeru za podatke, ki se nanašajo na izračun njenega lastnega prejemka oziroma prejemka, do katerega je upravičena prosilka sama, zato je zahteva še toliko bolj utemeljena. Prosilka je zahtevane informacije želela prejeti v elektronski obliki.

O zahtevi prosilke je zavezanec odločil z odgovorom št. 170-715-IJZ-jn z dne 13. 6. 2022, s katerim je zahtevo zavrnil. Pojasnil je, da je v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja zavezanec za dostop do informacij javnega značaja kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. V skladu s 4a. členom ZDIJZ so tako informacije javnega značaja: »- informacija o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.« Določba 4a. člena ZDIJZ upoštevna v tej zadevi je po njegovem mnenju jasna in določna: »...informacija javnega značaja je informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa...«. Informacija o višini dogovorjenega prejemka je bila prosilki že posredovana. Kot navaja tudi Informacijski pooblaščenec v odločbi številka: 09021-2/2022 z dne 10.5.2022, v zvezi s predhodno zahtevo prosilke  za dostop do informacij javnega značaja, je določba 4a. člena ZDIJZ »jasna in je ni mogoče razlagati ekstenzivno«. Izračun prejemkov tako več ni informacija javnega značaja, prav tako pa to niso niti zvočni posnetki sej. Zahteva prosilke tako presega obseg informacij, ki je v skladu z ZDIJZ, določen kot informacija javnega značaja. Obenem pripominja, da je izračun spremenljivega prejemka za leto 2020 že posredoval prosilki po elektronski pošti dne 29. 7. 2021 in z njim že razpolaga (kar pa ne pomeni, da je dokument informacija javnega značaja). Zvočni posnetki sej pa so tudi osebni podatki tretjih oseb in bi bilo njihovo razkritje kršitev varovanja njihovih osebnih podatkov.

Zoper odgovor zavezanca št. 170-715-IJZ-jn z dne 13. 6. 2022 je prosilka dne 28. 6. 2022 pri IP vložila pritožbo. Predlaga, da IP njeni pritožbi ugodi in zavezancu naloži, da ji omogoči seznanitev z
zahtevanimi informacijami, in sicer:

• z izračunom spremenljivega prejemka za leto 2020 in s pojasnili k izračunu, predvsem
  za kvalitativne kazalnike izračuna;
• z zvočnim posnetkom sej kadrovske komisije in Nadzornega sveta v delu, v katerem se
  je obravnaval spremenljivi prejemek vlagateljice za leto 2020.

oziroma podredno, da Telekomu Slovenije naloži, da odloči o zahtevi prosilke za posredovanje informacij javnega značaja. Navaja, da zahtevane informacije predstavljajo informacijo javnega značaja, pri tem pa se informacije, ki jih zahteva, nanašajo neposredno nanjo, zato zanje izkazuje tudi pravni in ekonomski interes. Meni, da je zavezanec njeno zahtevo neutemeljeno zavrnil, ker Informacijo javnega značaja, do katere je upravičena, predstavljata skupaj podatek o višini prejemka oziroma bonitete ter podatek o načinu izračuna izračunu višine prejemka in pojasnila k izračunu. To še posebej velja v primeru, ko prejemek oziroma boniteta, ki subjektu pripada, s pogodbo ni dogovorjena v nominalnem (bruto ali neto) znesku, pač pa je odvisen od več spremenljivih dejavnikov. Prosilka višine prejemka, do katerega je sicer upravičena, ne more preizkusiti brez da bi bila seznanjena z načinom izračuna in obrazložitvijo nemerljivih kazalnikov. Po mnenju prosilke zato podatek o višini dogovorjenega prejemka ali bonitete vključuje tudi podatek o izračunu višine prejemka oziroma bonitete. Iz tega razloga je prosilka zahtevala podatke o izračunu spremenljivega prejemka za leto 2020, s pojasnili k izračunu (predvsem za kvalitativne oz. nemerljive kazalnike izračuna) ter dostop do zvočnega posnetka sej kadrovske komisije in Nadzornega sveta v delu, v katerem se je obravnaval spremenljivi prejemek pritožnice za leto 2020, iz katerega bo mogoče ugotoviti, ali je izračun pravilen. Takšno razlago po mnenju prosilke zahteva tudi načelo transparentnosti poslovanja in zaveza k pregledni porabi finančnih sredstev subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. V zvezi z očitkom zavezanca, da zvočni posnetki sej vsebujejo tudi osebne podatke tretjih, katerih varstvo bi bilo s posredovanjem kršeno, prosilka pojasnjuje, da gre pri odločanju o višini spremenljivega prejemka za določanje zneska,………….. Nadzorni svet zavezanca tako ne odloča o spremenljivem prejemku vsakega od članov……………. Slednje pomeni, da višina spremenljivega prihodka posameznega ……….ne predstavlja osebnega podatka kot je definiran v Zakonu o varstvu osebnih podatkov oziroma v Splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov. Dalje še pojasnjuje, da je od zavezanca z zahtevo zahtevala zvočni posnetek seje kadrovske komisije in Nadzornega sveta zgolj v delu, v katerem se je obravnaval spremenljivi njen prejemek za leto 2020, ne pa tudi prejemki………., zato bi lahko zavezanec posnetek prilagodil na način, da s posredovanjem zahtevane informacije v osebne podatke tretjih oseb ne bi bilo poseženo. Ker je iz vsega pojasnjenega po njenem mnenju mogoče ugotoviti, da zavezanec prosilki neutemeljeno ni posredoval informacij, ki jih je zahtevala, oziroma je njeno zahtevo neutemeljeno zavrnil, prosilka IP predlaga, da odloči, kot navedeno. Priglaša tudi stroške postopka.

Pritožba ni utemeljena.

1. Predmet tega pritožbenega postopka

IP uvodoma ugotavlja, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijani odgovor zavezanca v delu, v katerem ga prosilka izpodbija. Odgovor preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. V skladu s četrtim odstavkom 26. a člena ZDIJZ se pisni odgovor poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom šteje kot zavrnilna odločba. Ob tem IP ugotavlja, da prosilka izpodbija pisni odgovor zavezanca v celoti.

Najprej IP pojasnjuje, da je o zahtevi in pritožbi prosilke glede prepisa zvočnega posnetka sej kadrovske komisije in Nadzornega sveta v delu, v katerem se je obravnaval spremenljivi prejemek prosilke za leto 2020, že odločal in odločil z odločbo št. 09021-2/2022/4 z dne 9. 5. 2022, s katero je pritožbo prosilke zoper zavrnilni odgovor zavezanca št. 170-715-IJZ-jn, z dne 28. 3. 2022 zavrnil. V navedeni zadevi je prosilka zahtevala prepis zvočnega posnetka sej, medtem ko v tem pritožbenem postopku (med drugim) zahteva zvočni posnetek teh istih sej. Ker pa gre za dva različna dokumenta (prepis oz. magnetogram ni isto kot sam zvočni posnetek), je IP zaključil, da ne gre za situacijo iz 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP (ko bi bilo o isti zadevi že pravnomočno odločeno in bi bilo posledično treba zahtevo zavreči), zato je pritožbo prosilke v celoti vzel v vsebinsko obravnavo.

Ker prosilka tako v zahtevi kot v pritožbi med drugim večkrat navaja, da se zahtevani dokumenti nanašajo zanjo, zato ima za dostop tudi dejanski in pravni interes, IP opozarja, da so v postopku po ZDIJZ tozadevne navedbe brezpredmetne. Ker je prosilka dokumente zahtevala po ZDIJZ, kot informacije javnega značaja, se v tem postopku namreč ne odloča, ali so prosto dostopni njej, ampak, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, ki so dostopne vsakomur (glej 5. člen ZDIJZ), torej javnosti. Dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ se namreč ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status.

IP nadalje ugotavlja, da je družba Telekom Slovenije, d. d., zavezanec po prvem odstavku 1. a člena ZDIJZ, torej kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (v nadaljevanju: poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom), kar v obravnavani zadevi ni sporno. IP se je do tega opredeljeval obširneje že v svojih predhodnih odločbah.^[1] Da je Telekom Slovenije, d. d., zavezanec po ZDIJZ po prvem odstavku 1. a člena izhaja tudi iz sodne prakse.^[2]

V obravnavani zadevi je sporno, ali je zavezanec, kot informacije javnega značaja, prosilki dolžan posredovati:

-           izračun spremenljivega prejemka za leto 2020, s pojasnili k izračunu, predvsem za kvalitativne kazalnike izračuna;

-           zvočni posnetek sej kadrovske komisije in Nadzornega sveta v delu, v katerem se je obravnaval spremenljivi prejemek vlagateljice za leto 2020.

Zavezanec v izpodbijanem odgovoru navaja, da ne gre za informacije javnega značaja iz 4. a člena ZDIJZ, medtem ko prosilka temu v pritožbi oporeka in vztraja, da podatek o višini dogovorjenega prejemka ali bonitete vključuje tudi podatek o izračunu višine prejemka oziroma bonitete. Iz tega razloga je prosilka zahtevala podatke o izračunu spremenljivega prejemka za leto 2020, s pojasnili k izračunu (predvsem za kvalitativne oz. nemerljive kazalnike izračuna) ter dostop do zvočnega posnetka sej kadrovske komisije in Nadzornega sveta v delu, v katerem se je obravnaval spremenljivi prejemek pritožnice za leto 2020, iz katerega bo mogoče ugotoviti, ali je izračun pravilen.

2. Kaj je informacija javnega značaja pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom?

Poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava niso zavezanci v celotnem obsegu svojega delovanja, temveč zgolj v ožjem delu, in sicer glede dokumentov, ki jih taksativno našteva 4. a člen ZDIJZ. IP se zato v nadaljevanju najprej opredeljuje do pojma informacije javnega značaja pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom.

Informacijo javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom opredeljuje 4. a člen ZDIJZ. Ta v prvem odstavku kot informacijo javnega značaja določa:

- informacijo iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

- informacija o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

Glede na drugi odstavek 4. a člena ZDIJZ so Informacije javnega značaja v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom tudi informacije iz prve alinej prvega ostavka 4. a člena ZDIJZ, ki so nastala na podlagi prej navedenih pravnih poslov oziroma so z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona, za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

Prosilka je zahtevala izračun spremenljivega prejemka za leto 2020, s pojasnili k izračunu, predvsem za kvalitativne kazalnike izračuna ter zvočni zapis sej Kadrovske komisije in Nadzornega sveta, v delu, kjer se je obravnaval njen spremenljivi prejemek za leto 2020. Kot je razvidno iz vpogleda na spletni strani AJPES v sodnem registru za zavezanca, je ………Prav tako je glede na določbo druge alineje prvega odstavka 4. a člena ZDIJZ informacija javnega značaja informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete ter informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril.

Upoštevaje predhodno navedeno, je IP pri presoji zahtevanih informacij ugotovil, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja po določbi druge alineje prvega odstavka 4. a člena ZDIJZ. Iz določbe druge alineje prvega odstavka 4. a člena ZDIJZ namreč nedvomno izhaja, da je informacija javnega značaja le informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete, ne pa tudi informacija o načinu izračuna, skupaj s pojasnili, ki se nanašajo na izračun in zvočnim posnetkom sej kadrovske komisije in Nadzornega sveta v delu, v katerem se je obravnaval spremenljivi prejemek za leto 2020.

Po mnenju IP je treba določbo prve alineje prvega odstavka 4. a člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javna značaja »višina« dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete, razlagati po njeni jezikovni razlagi in ne širiti pomena besede. Beseda »višina«, pomeni zapis vrednosti prejemka in ne tudi ostalega dela o načinu izračuna ter prepisa zvočnega zapisa sej, kjer je bila ta višina obravnava oziroma določena. V zvezi z navedenim IP poudarja, da je določba 4. a člena ZDIJZ jasna in je ni mogoče razlagati ekstenzivno. Če bi zakonodajalec imel namen, da so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom zavezani na celotnem področju svojega delovanja, zanje ne bi uzakonil drugačne ureditve, oziroma bi jih uvrstil med zavezance po 1. členu ZDIJZ. Transparentnost je v splošnem za organe po 1. členu ZDIJZ mnogo širša kot za zavezance po 1. a členu ZDIJZ, oziroma povedano drugače, definicija informacije javnega značaja je pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom definirana znatno ožje, kot pri organih, ki so zavezani po 1. členu ZDIJZ, določa pa jo 4. a člen ZDIJZ.

Da je treba pomen definicije informacij javnega značaja za osebe iz 1. a člena ZDIJZ iskati v jezikovnem pomenu, kot izhaja iz zakona in njegovega pomena ni dovoljeno širiti preko tega obsega, izhaja tudi iz ustavne in upravno sodne prakse s tega področja. Kot je navedlo Upravno sodišče v sodbi opr. št. I U 802/2015-10 z dne 1. 1. 2016, v 14. točki svoje obrazložitve (ko je sicer presojalo obseg podatkov o zavarovanju določenih kreditov neplačnikov po tretji alineji petega odstavka 6. a člena ZDIJZ), je razkritje podatkov že na zakonski ravni skrbno pretehtano glede na javno korist, ki bo z njim dosežena, sodišče pa mora biti pri morebitni razlagi relevantnih določb zadržano, da poseg v sicer varovane podatke ne bi bil širši, kot ga je predvidel zakonodajalec. Sodišče se strinja z IP, da je zakonodajalec zelo natančno in konkretno določil, kateri podatki naj bodo predmet objave in s tem izjema od splošnega režima njihove zaupnosti, pri razlagi pa se je treba »držati njenega najožjega jezikovnega pomena..«. Ustavno sodišče pa je v svoji odločitvi št. U-I-201/14-14 in U-I-2012/14-13, z dne 19. 2. 2015, ko je presojalo ustavno skladnost novele ZDIJZ-C, ki je med drugim uzakonila zavezo dostopa do informacij javnega značaja tudi za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom, oseb javnega prava, poudarilo pomen splošnega načela sorazmernosti iz drugega člena Ustave Republike Slovenije, ki se tehta med obstojem javne koristi za dostop do informacij zaradi večje transparentnosti, zmanjšanje korupcijskega tveganja in povečanje učinkovitosti upravljanja in med interesom svobodne gospodarske pobude, da se ohrani določen del informacij kot poslovno skrivnost.

Da ni mogoče slediti zatrjevanju prosilke, da podatek o višini prejemka …..iz druge alineje prvega odstavka 4. a člena ZDIJZ predstavljata skupaj podatek o višini prejemka oziroma bonitete ter podatek o načinu izračuna in višine prejemka in pojasnila k izračunu, jasno izhaja tudi iz določbe dvanajstega odstavka 10. a člena ZDIJZ. Slednja določa, da so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom dolžni informacije iz druge alineje prvega odstavka 4. a člena ZDIJZ proaktivno objaviti na svojih spletnih straneh, pri čemer jasno specificira, za katere informacije gre, in sicer: osebno ime, dogovorjena višina mesečnih prejemkov, dogovorjena višina odpravnine ter skupna višina neto izplačanih prejemkov v preteklem letu. Informacije morajo biti na spletni strani poslovnega subjekta stalno dostopne in jih je treba ob vsaki spremembi, v roku petih dni od nastanka spremembe, z njo uskladiti, razen informacij o skupni višini neto izplačanih prejemkov v preteklem letu, ki se objavijo najpozneje do 15. februarja tekočega leta za preteklo leto.

Iz zgoraj navedene določbe jasno izhaja, da zakonodajalec med »informacijo o višini prejemka« ni štel

tudi načina izračuna prejemka, s pojasnili k izračunu, predvsem pa ne tudi zvočnih posnetkov sej

kadrovske komisije in Nadzornega sveta v delu, v katerem se je tovrstni prejemek obravnaval.

Prav tako po mnenju IP v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 4.a člena

ZDIJZ, po katerem so pri poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava

informacije javnega značaja tudi informacije, ki so nastale na podlagi pravnih poslov iz prve alineje

prvega odstavka tega člena oziroma so z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe

prvega odstavka 6. člena tega zakona, za njihovo razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega

odstavka 6. člena tega zakona.

Ker je IP na podlagi vsega zgoraj navedenega v obravnavanem primeru ugotovil, da zahtevane informacije ne izpolnjuje pogojev za opredelitev informacije javnega značaja po 4. a členu ZDIJZ, je sledil odločitvi zavezanca v izpodbijanem odgovoru in pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot neutemeljeno zavrnil.

3. Glede povrnitve priglašenih stroškov postopka zahteva prosilke ni utemeljena.

Na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na pritožbo (oziroma zahtevo) prosilke, tako da prosilka sama nosi svoje stroške postopka. Zato je IP odločil, da se zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Glej npr. odločbo št. 09021-2/2021 z dne 28. 7. 2021, št. 0902-17/2014/13 in št. 0902-17/2014/22.

[2] Glej npr. sodbi Upravnega sodišča št. I U 390/2015-11 in št. I U 1149/2015-16.