prosilec - Telekom Slovenije d.d.

POVZETEK:

Prosilka je zahtevala dostop do prepisa zvočnega zapisa sej Kadrovske komisije in Nadzornega sveta v delu, kjer se je obravnaval njen spremenljivi prejemek za leto 2020. Čeprav je bilo med zavezancem in prosilko sporno, ali zahtevana informacija pri zavezancu obstaja, saj je zavezanec zahtevo zavrnil iz tega razloga, je IP najprej ugotavljal, ali zahtevani dokumenti sploh predstavljajo informacijo javnega značaja. Iz določbe druge alineje prvega odstavka 4. a člena ZDIJZ nedvomno izhaja, da je informacija javnega značaja le informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete. Prosilka je nedvomno informacijo o višini že prejela, zahtevala pa je prepis zvočnega zapisa sej Kadrovske komisije in Nadzornega sveta, na katerih je bil ta prejemek oziroma izračun njegove višine obravnavan. Po mnenju IP je treba določbo prve alineje prvega odstavka 4. a člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javna značaja »višina« dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete, razlagati po njegovi jezikovni razlagi in ne širiti pomena besede. Beseda »višina«, pomeni zapis vrednosti prejemka in ne tudi prepisa zvočnega zapisa sej, kjer je bila ta višina obravnava oziroma določena. V zvezi z navedenim IP poudarja, da je določba 4. a člena ZDIJZ jasna in je ni mogoče razlagati ekstenzivno. Če bi zakonodajalec imel namen, da so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom zavezani na celotnem področju svojega delovanja, zanje ne bi uzakonil drugačne ureditve, oziroma bi jih uvrstil med zavezance po 1. členu ZDIJZ. Ker je IP ugotovil, da zahtevana informacija, tj. prepis zvočnega zapisa sej Kadrovske komisije in Nadzornega sveta zavezanca, v delu, kjer se je obravnaval spremenljivi prejemek prosilke za leto 2020, ni informacija javnega značaja v smislu druge alineje prvega odstavka 4. a člena ZDIJZ, je ugotovil, da je odločitev zavezanca pravilna in zakonita, pritožba prosilke pa neutemeljena. Podrejeno pa je ugotovil tudi, da zahtevana informacij pri zavezancu ne obstaja.

ODLOČBA:

Številka: 09021-2/2022/4

Datum: 10. 5. 2022

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki, Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …. ki jo zastopa … (v nadaljevanju prosilka), z dne 11. 4. 2022, zoper odgovor družbe Telekom Slovenije, d. d., Cigaletova 15, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju zavezanec), št. 170-715-IJZ-jn z dne 28. 3. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilke z dne 11. 4. 2022 zoper odgovor družbe Telekom Slovenije, d. d., št. 170-715-IJZ-jn, z dne 28. 3. 2022, se zavrne.

2. Zahteva prosilke za povrnitev stroškov se zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je dne 21. 3. 2022 po pooblaščencu pri zavezancu vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je navedla, da je dne 17. 2. 2022 po elektronski pošti poslala zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in zahtevala prepise zvočnega zapisa sej Kadrovske komisije in Nadzornega sveta v delu, kjer se je obravnaval njen spremenljivi prejemek za leto 2020, pri čemer je navedla, da je posebej opozorila, da zahteva prepise zvočnega zapisa teh sej in ne morda zapisnikov sej. Zahteva je bila poslana sekretarki nadzornega sveta, gospe …. Ob tem opozarja, da je zavezanec skladno z določilom 26. a člena ZDIJZ dolžan o njeni zahtevi odločiti v roku 20 delovnih dni. Ker je naveden rok iztekel, prosilka zavezanca poziva, da o njeni zahtevi odloči in ji ugodi v roku dveh dni, sicer se bo poslužila pravnih sredstev.

Zavezanec je zahtevo prosilke obravnaval na podlagi določb ZDIJZ in je dne 28. 3. 2022 prosilki posredoval odgovor v obliki dopisa. V njem je navedel, da je zahtevo prosilke prejel dne 22. 3. 2022 in da iz nje izhaja, da naj bi prosilka zahtevo za dostop do informacij javnega značaja posredovala že prej. Zavezanec pri tem navaja, da je prosilka dne 17. 2. 2022 po elektronski pošti posredovala zahtevo za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki. Pojasnila s tem v zvezi ji je zavezanec posredoval znotraj predpisanega roka. Morebitne zahteve prosilke za dostop do informacij javnega značaja do prejema vloge z dne 21. 3. 2022 zavezanec ni prejel. Glede zahtevanih informacij je zavezanec odločil, da zahtevi ne more ugoditi, saj z dokumenti ne razpolaga.

Zoper izpodbijani odgovor zavezanca je prosilka na IP vložila pritožbo in v njej predlaga, da IP pritožbi ugodi in naloži zavezancu, da prosilki omogoči seznanitev z: - Izračunom spremenljivega prejemka za leto 2020 in pojasnilom k izračunu, predvsem za kvalitativne kazalnike izračuna, - Prepisom zvočnega zapisa sej kadrovske komisije in Nadzornega sveta v delu, v katerem se je obravnaval prosilkin spremenljivi prejemek za leto 2020 oziroma podrejeno, da IP zavezancu naloži, da odloči o prosilkini zahtevi. Iz vsebine obrazložitve pritožbe izhaja, da je prosilka dne 17. 2. 2022 od zavezanca zahtevala predložitev podatkov o izračunu spremenljivega prejemka za leto 2020, in sicer podatke o izračunu, pojasnila k izračunu in predvsem kvalitativne kazalnike izračuna, dodatno pa tudi prepis zvočnega zapisa sej kadrovske komisije in Nadzornega sveta v delu, v katerem se je obravnaval prosilkin spremenljivi prejemek za leto 2020. Elektronsko sporočilo je prosilka naslovila na …., svetovalko nadzornega sveta zavezanca, ki ga je ta prejela dne 17. 1. 2022 ob 13:27 uri, kar prosilka dokazuje s predložitvijo potrdila o prejemu elektronskega sporočila. Odgovora na sporočilo prosilka ni prejela. Prosilka navaja, da zahtevane informacije predstavljajo informacijo javnega značaja, pri tem pa se informacije, ki jih prosilka zahteva, nanašajo neposredno nanjo, zato zanje izkazuje tudi pravni in ekonomski interes. Ker v zakonsko določenem roku zavezanec ni odgovoril na njeno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, se je prosilka obrnila na svojega pooblaščenca. Slednji je dne 21. 3. 2022 zavezancu poslal dopis z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja – zadnji poziv. V njem je na podlagi 26. a člena ZDIJZ zavezanca pozval, da zahtevi z dne 17. 2. 2022 ugodi in prosilki oziroma njenemu pooblaščencu posreduje zahtevane podatke. Zavezanec je dne 28. 3. 2022 poslal odgovor št. 170-715-ijz, v katerem navaja, da je prosilki poslal zahtevane (lastne osebne) podatke, zahteve za dostop do informacij javnega značaja pa da pred tem ni prejel. Po mnenju prosilke iz odgovora zavezanca izhaja, da je dopis z dne 21. 3. 2022 obravnaval kot novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, vendar pa je zahtevo za posredovanje zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. V nadaljevanju pritožbe se prosilka sklicuje na namen instituta informacije javnega značaja, obliko zahteve, tipe organov oziroma zavezancev. Glede obravnavanega primera pa prosilka navaja, da je zavezanec njeno zahtevo neutemeljeno zavrnil z obrazložitvijo, da z dokumentom ne razpolaga, kar po njenem mnenju ne drži. Prosilka je namreč bivša zaposlena pri zavezancu na delovnem mestu pomočnika predsednika uprave in je zato seznanjena z dejstvom, da se vse seje komisije in seje nadzornih svetov pri zavezancu snemajo, na podlagi zvočnih posnetkov pa se opravijo prepisi. Prav tako nedvomno mora obstajati izračun spremenljivega prejemka za leto 2020 in pojasnila k temu izračunu (predvsem kvalitativni kazalniki izračuna), saj drugače spremenljivega prejemka za leto 2020, do katerega je upravičena prosilka, ne bi mogel biti izračunan. Ker je po mnenju vsega pojasnjenega v pritožbi mogoče ugotoviti, da zavezanec prosilki neutemeljeno ni posredoval informacij, ki jih je zahtevala, oziroma je njeno zahtevo neutemeljeno zavrnil, prosilka IP predlaga, da odloči, kot je predlagala. Prilaga stroškovnik, pooblastilo, dopis z dne 21. 3. 2022, elektronsko sporočilo prosilke z dne 17. 2. 2022 in določeno elektronsko korespondenco z zavezancem.

IP je prejeto pritožbo dne 14. 4. 2022 poslal v seznanitev zavezancu in ga pozval, da se opredeli do pritožbenih navedb prosilke ter da IP posreduje vse dokumente, iz katerih izhajajo zahtevane informacije. V odgovoru z dne 25. 4. 2022 št. 170-IJZ-715 je zavezanec pojasnil, da je prosilka v zahtevi z dne 21. 3. 2022 zahtevala posredovanje prepisa zvočnega zapisa seje Kadrovske komisije in Nadzornega sveta v delu, kjer se je obravnaval njen spremenljivi prejemek za leto 2020. Dokumenta, ki ga je zahtevala prosilka, zavezanec nima. Ob prejemu zahteve prosilke z dne 21. 3. 2022 je zavezanec preveril, ali z dokumenti, ki jih je zahtevala prosilka, razpolaga. Kot je razvidno iz pojasnila sekretarke nadzornega sveta, kopijo elektronske pošte zavezanec prilaga, je pri tem ugotovil, da dokumentov, ki jih je zahtevala prosilka, nima, z njimi ne razpolaga ter da niso bili ustvarjeni, zato je zahtevo prosilke zavrnil. Iz navedenega razloga dokumenta ne more posredovati. Zavezanec se je v odgovoru opredelil tudi do pritožbene navedbe prosilke, da je seznanjena s tem, da se seje kadrovske komisije in nadzornega sveta snemajo in da se na podlagi zvočnih posnetkov naredijo prepisi. V zvezi s tem zavezanec odgovarja, da Poslovnik o delu nadzornega sveta pri zavezancu v 11. poglavju, natančneje v 23. in 24. členu, ureja vodenje zapisnikov in zvočno snemanje sej. Poslovnik nikjer ne predvideva ali določa izdelave prepisov zvočnih zapisov. Prepisi zvočnih zapisov tako tudi v predmetni zadevi niso bili izdelani. Ker dokument, ki ga je zahtevala prosilka, pri zavezancu ne obstaja, je zavezanec zahtevo prosilke utemeljeno zavrnil.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odgovor zavezanca v delu, v katerem ga prosilec izpodbija. Odgovor preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. V skladu s četrtim odstavkom 26. a člena ZDIJZ se pisni odgovor poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom šteje kot zavrnilna odločba. Ob tem IP ugotavlja, da prosilka izpodbija pisni odgovor zavezanca v celoti.

IP nadalje ugotavlja, da je družba Telekom Slovenije, d. d., zavezanec po prvem odstavku 1. a člena ZDIJZ, torej kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (v nadaljevanju: poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom). IP se je do tega opredeljeval obširneje že v svojih predhodnih odločbah.^[1] Da je Telekom Slovenije, d. d., zavezanec po ZDIJZ po prvem odstavku 1. a člena izhaja tudi iz sodne prakse.^[2]

Predmet zahteve

Med strankama je že v osnovi sporno, kaj je prosilka zahtevala v svoji zahtevi za dostop do informacij javnega značaja in katera njena vloga se šteje za vloženo zahtevo na podlagi ZDIJZ ter je predmet obravnavanega pritožbenega postopka. IP pojasnjuje, da lahko stranka v skladu s 133. členom ZUP in v skladu z načelom dispozitivnosti v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi), in sicer vse do odločitve oz. do izdaje odločbe na prvi stopnji. Povedano drugače, prosilec v pritožbi zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. Torej, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih ni navedel v zahtevi. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, zato tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Prosilec lahko s pritožbo zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oziroma vsebinsko spremeniti.

Prosilka se v pritožbi sklicuje na to, da je dne 17. 2. 2022 podala zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in da je v njej zahtevala: - Izračun spremenljivega prejemka za leto 2020 in pojasnila k izračunu, predvsem za kvalitativne kazalnike izračuna, - Prepis zvočnega zapisa sej kadrovske komisije in Nadzornega sveta v delu, v katerem se je obravnaval prosilkin spremenljivi prejemek za leto 2020. Zavezanec v izpodbijani odločitvi navaja, da je bila vloga z dne 17. 2. 2022 vloga za seznanitev z osebnimi podatki. Zahtevo za dostop do informacij javnega značaja je prosilka vložila v vlogi z dne 21. 3. 2022 in v njej zahtevala »Prepis zvočnega zapisa sej kadrovske komisije in Nadzornega sveta v delu, v katerem se je obravnaval prosilkin spremenljivi prejemek za leto 2020«. O zahtevi je zavezanec odločil z izpodbijano odločitvijo.

IP na podlagi celotne dokumentacije ugotavlja, da je organ pravilno štel, da prosilka v svoji vlogi z dne 17. 2. 2022 ni podala zahteve za dostop do informacije javnega značaja, saj se je prosilka v navedeni vlogi izrecno sklicevala na 15. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki daje podlago za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki in ne za dostop javnosti do informacij javnega značaja. Ker je ubeseditev vloge pomembna tudi zaradi obsega zahteve, IP navedeno vlogo citira: »Spoštovani, dne 29. 7. 2021 sem Vam poslala mail glede spremenljivega prejemka, kjer sem Vas prosila za obrazložitev izračuna, predvsem za kvalitativne kazalnike. Pred tem ste mi seveda že poslali izračun, vendar brez obrazložitve ni mogoče razbrati doseganja predvsem kvalitativnih kazalnikov. Sedaj zaradi zaščite mojih pravnih interesov in na podlagi 15. člena GDPR ter internih aktov družbe Telekom Slovenija, d. d. (kar vključuje tako akte same družbe Telekom Slovenija, d. d. kot tudi Nadzornega sveta) zahtevam prepise zvočnega zapisa sej Kadrovske komisije in Nadzornega sveta, v delu, kjer se je obravnaval moj spremenljivi prejemek za leto 2020. Vljudno prosim, da mi prepise zvočnega zapisa teh sej (ne zapisnikov sej, temveč prepise zvočnih zapisov) pošljete v zakonsko predpisanih rokih in na zakonsko predpisan način.«. V vlogi z dne 21. 3. 2022, ki je naslovljena z zadevo »Zahteva za dostop do informacij javnega značaja – zadnji poziv«, se prosilka sklicuje na vlogo z dne 17. 2. 2022 in navaja, da je z njo podala zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in zahtevala prepise zvočnega zapisa sej Kadrovske komisije in Nadzornega sveta v delu, kjer se je obravnaval njen spremenljivi prejemek za leto 2020, pri čemer je izrecno opozorila, da zahteva prepise zvočnega zapisa teh sej in ne morda zapisnikov sej. V nadaljevanju te vloge prosilka le navede, da ker o njeni zahtevi ni bilo odločeno v roku 20 delovnih dni, zavezanca poziva, da o njej odloči, sicer se bo poslužila pravnih sredstev.

IP tako ugotavlja, da se je prosilka prvič v vlogi, vloženi po pooblaščencih z dne 21. 3. 2022, sklicevala na ZDIJZ. Načelom drži, da prosilci svoje zahteve niso dolžni označiti kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. V primeru pa, ko se prosilec izrecno sklicuje na drugo pravno podlago, kot na primer na pravno podlago s področja varstva osebnih podatkov, ne obstaja procesna dolžnost zavezanca oziroma organa, da takšno vlogo obravnavna na podlagi ZDIJZ. Dilema, ali je prosilka v vlogi z dne 17. 2. 2022 oziroma z dne 21. 3. 2022 postavila zahtevek za dostop do informacij javnega značaja v primeru, ko je prosilka dosegla odločitev zavezanca, torej ta ni (več) v molku, načeloma ni pomembna. Razlikovanje pa bi bilo odločilno v primeru, ko bi se obseg zahtevanih informacij v posameznih vlogah razlikoval. V obravnavanem primeru se obe vlogi z dne 17. 2. 2022 in z dne 21. 3. 2022 po obsegu zahtevanih dokumentov ne razlikujeta, saj je v obeh prosilka zahteva le »Prepis zvočnega zapisa sej kadrovske komisije in Nadzornega sveta v delu, v katerem se je obravnaval prosilkin spremenljivi prejemek za leto 2020«. Navedeno je pomembno zato, ker v pritožbi prosilka trdi, da je v vlogi z dne 17. 2. 2022 zahtevala tudi »- Izračun spremenljivega prejemka za leto 2020 in pojasnila k izračunu, predvsem za kvalitativne kazalnike izračuna«, kar pa ne drži. V vlogi z dne 17. 2. 2022 je prosilka sicer v uvodu navedla, da je dne 29. 7. 2021 poslala mail glede spremenljivega prejemka, kjer naj bi prosila za obrazložitev izračuna, predvsem za kvalitativne kazalnike. Se je pa v nadaljevanju vloge nedvomno distancirala od prej postavljenega zahtevka, in je navedla, »Sedaj zaradi zaščite mojih pravnih interesov in na podlagi 15. člena GDPR ter internih aktov družbe Telekom Slovenija, d. d. (kar vključuje tako akte same družbe Telekom Slovenija, d. d. kot tudi Nadzornega sveta) zahtevam prepise zvočnega zapisa sej Kadrovske komisije in Nadzornega sveta, v delu, kjer se je obravnaval moj spremenljivi prejemek za leto 2020.«. Da ni dvoma, da je v vlogi z dne 17. 2. 2022 prosilka zahtevala »le« prepise zvočnega zapisa sej Kadrovske komisije in Nadzornega sveta, v delu, kjer se je obravnaval njen spremenljivi prejemek za leto 2020 in ni zahtevala tudi dokumentov v zvezi z »- Izračun spremenljivega prejemka za leto 2020 in pojasnila k izračunu, predvsem za kvalitativne kazalnike izračuna«, izhaja iz vloge z dne 21. 3. 2022. V navedeni vlogi je povzela vlogo z dne 17. 2. 2022 in navedla, da je zahtevala »prepise zvočnega zapisa sej Kadrovske komisije in Nadzornega sveta, v delu, kjer se je obravnaval moj spremenljivi prejemek za leto 2020«. Tudi iz te vloge ne izhaja, da bi prosilka v vlogi z dne 17. 2. 2022 podala zahtevo tudi za »- Izračun spremenljivega prejemka za leto 2020 in pojasnila k izračunu, predvsem za kvalitativne kazalnike izračuna«.

IP tako zaključuje, da je bil predmet zahteve prosilke v vlogi z dne 21. 3. 2022 dostop do »prepisov zvočnega zapisa sej Kadrovske komisije in Nadzornega sveta, v delu, kjer se je obravnaval moj spremenljivi prejemek za leto 2020«. O zahtevi za te dokumente je organ odločil z izpodbijano odločitvijo. Pritožbene navedbe prosilke, da je v tem postopku zahtevala tudi »- Izračun spremenljivega prejemka za leto 2020 in pojasnila k izračunu, predvsem za kvalitativne kazalnike izračuna« so protispisne in predstavljajo, v skladu s 133. členom ZUP, nedovoljeno širitev zahtevka v pritožbenem postopku.

Predmet tega pritožbenega postopka je torej odločitev organa, da se zavrne zahteva za dostop do »prepisov zvočnega zapisa sej Kadrovske komisije in Nadzornega sveta, v delu, kjer se je obravnaval moj spremenljivi prejemek za leto 2020«. Čeprav je med zavezancem in prosilko sporno, ali zahtevana informacija pri zavezancu obstaja, je IP najprej ugotavljal, ali zahtevani dokumenti sploh predstavljajo informacijo javnega značaja.

Kaj je informacija javnega značaja pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom?

Poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava niso zavezanci v celotnem obsegu svojega delovanja, temveč zgolj v ožjem delu, in sicer glede dokumentov, ki jih taksativno našteva 4. a člen ZDIJZ. IP se zato v nadaljevanju najprej opredeljuje do pojma informacije javnega značaja.

Informacijo javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom opredeljuje 4. a člen ZDIJZ. Ta v prvem odstavku kot informacijo javnega značaja določa:

- informacijo iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

- informacija o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

Glede na drugi odstavek 4. a člena ZDIJZ so Informacije javnega značaja v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom tudi informacije iz prve alinej prvega ostavka 4. a člena ZDIJZ, ki so nastala na podlagi prej navedenih pravnih poslov oziroma so z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona, za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

Prosilka je zahtevala prepis zvočnega zapisa sej Kadrovske komisije in Nadzornega sveta, v delu, kjer se je obravnaval njen spremenljivi prejemek za leto 2020. Kot je razvidno iz vpogleda na spletni strani AJPES v sodnem registru za zavezanca, je bila prosilka vpisana za obdobje 1. 2 2019 do 10. 3. 2021 kot članica uprave zavezanca. Torej, za zahtevano obdobje leta 2020 je informacija o članstvu prosilke v upravi zavezanca informacija javnega značaja. Prav tako je glede na določbo druge alineje prvega odstavka 4. a člena ZDIJZ informacija javnega značaja informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete ter informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril. Upoštevaje predhodno navedeno, je IP pri presoji zahtevanih informacij ugotovil, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja po določbi druge alineje prvega odstavka 4. a člena ZDIJZ.

Iz določbe druge alineje prvega odstavka 4. a člena ZDIJZ nedvomno izhaja, da je informacija javnega značaja le informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete. Prosilka je nedvomno informacijo o višini že prejela, zahtevala pa je prepis zvočnega zapisa sej Kadrovske komisije in Nadzornega sveta, na katerih je bil ta prejemek oziroma izračun njegove višine obravnavan. Po mnenju IP je treba določbo prve alineje prvega odstavka 4. a člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javna značaja »višina« dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete, razlagati po njegovi jezikovni razlagi in ne širiti pomena besede. Beseda »višina«, pomeni zapis vrednosti prejemka in ne tudi prepisa zvočnega zapisa sej, kjer je bila ta višina obravnava oziroma določena. V zvezi z navedenim IP poudarja, da je določba 4. a člena ZDIJZ jasna in je ni mogoče razlagati ekstenzivno. Če bi zakonodajalec imel namen, da so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom zavezani na celotnem področju svojega delovanja, zanje ne bi uzakonil drugačne ureditve, oziroma bi jih uvrstil med zavezance po 1. členu ZDIJZ. Transparentnost je v splošnem za organe po 1. členu ZDIJZ mnogo širša kot za zavezance po 1. a členu ZDIJZ, oziroma povedano drugače, definicija informacije javnega značaja je pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom definirana znatno ožje, kot pri organih, ki so zavezani po 1. členu ZDIJZ, določa pa jo 4. a člen ZDIJZ.

Da je treba pomen definicije informacij javnega značaja za osebe iz 1. a člena ZDIJZ iskati v jezikovnem pomenu, kot izhaja iz zakona in njegovega pomena ni dovoljeno širiti preko tega obsega, izhaja tudi iz ustavne in upravno sodne prakse s tega področja. Kot je navedlo Upravno sodišče v sodbi opr. št. I U 802/2015-10 z dne 1. 1. 2016, v 14. točki svoje obrazložitve (ko je sicer presojalo obseg podatkov o zavarovanju določenih kreditov neplačnikov po tretji alineji petega odstavka 6. a člena ZDIJZ) je razkritje podatkov že na zakonski ravni skrbno pretehtano glede na javno korist, ki bo z njim dosežena, sodišče pa mora biti pri morebitni razlagi relevantnih določb zadržano, da poseg v sicer varovane podatke ne bi bil širši, kot ga je predvidel zakonodajalec. Sodišče se strinja z IP, da je zakonodajalec zelo natančno in konkretno določil, kateri podatki naj bodo predmet objave in s tem izjema od splošnega režima njihove zaupnosti, pri razlagi pa se je treba »držati njenega najožjega jezikovnega pomena..«. Ustavno sodišče pa je v svoji odločitvi št. U-I-201/14-14 in U-I-2012/14-13, z dne 19. 2. 2015, ko je presojalo ustavno skladnost novele ZDIJZ-C, ki je med drugim uzakonila zavezo dostopa do informacij javnega značaja tudi za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom, oseb javnega prava, poudarilo pomen splošnega načela sorazmernosti iz drugega člena Ustave Republike Slovenije, ki se tehta med obstojem javne koristi za dostop do informacij zaradi večje transparentnosti, zmanjšanje korupcijskega tveganja in povečanje učinkovitosti upravljanja in med interesom svobodne gospodarske pobude, da se ohrani določen del informacij kot poslovno skrivnost.

Čeprav je IP v obravnavanem primeru ugotovil, da zahtevana informacija ne izpolnjuje pogojev za opredelitev informacije javnega značaja po 4. a členu ZDIJZ, se zgolj podrejeno opredeljuje tudi do obstoja informacije javnega značaja. Zavezanec namreč trdi, da zahtevane informacije pri njem ne ostajajo, prosilka pa vztraja pri nasprotnem.

Kot izhaja iz četrtega člena ZDIJZ, je pogoj za informacijo javnega značaja, da ta pri zavezancu obstaja v obliki dokumenta, zadeve, registra, dosjeja, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je zavezanec izdelal sam, v sodelovanju z drugimi ali pridobil od drugih oseb (prim. smiselno prvi odstavek 4. člen ZDIJZ). Prosilka zahteva prepis zvočnega zapisa sej Kadrovske komisije in Nadzornega sveta, v delu, kjer se je obravnaval njen spremenljivi prejemek za leto 2020. IP ugotavlja, da je pooblaščena oseba za posredovanje informacij javnega značaj pri zavezancu, po prejemu zahteve prosilke z dne 21. 3. 2022, dne 22. 3. 2022, sekretarko nadzornega sveta pri zavezancu, gospo …., pozvala, da sporoči, ali se izdelujejo prepisi zvočnih zapisov sej Kadrovske komisije in Nadzornega sveta zavezanca. Kot izhaja iz v pritožbenem postopku posredovane korespondence, je dne 22. 3. 2022 gospa …. sporočila, da se prepisi posnetkov sej nadzornega sveta in komisij pri zavezancu, ne delajo. Zavezanec je v pritožbenem postopku svoje stališče prepričljivo utemeljil s predložitvijo izvlečka Poslovnika o delu nadzornega sveta družbe Telekom Slovenija, d. d (Oznaka:POS013, Verzija: V3.0, Datoteka: Poslovnik o delu NS TS V3.0.docx). Poslovnik Nadzornega sveta v delu 11 ureja »Zapisnike, seznanjanje in obveščanje«. 23. in 24. člen navedenega Poslovnika tako določata, da sekretar sestavi zapisnik, da se za namen razjasnitve vsebine preveri zvočni zapis sej z relevantnim izsekom zvočnega zapisa sej. Nadalje iz 24. člena Poslovnika izhaja, da se seje nadzornega sveta in komisij zvočno snemajo. Nadzorni svet lahko posnetke, ki so rezultat snemanj, uporablja za namene, opredeljene v tem členu. Zvočni zapis se lahko uporabi za i) izkazovanje dejanskega poteka seje nadzornega sveta, ii) potrebe izdelave zapisnika, iii) za razrešitev nejasnosti ali nesoglasij med člani nadzornega sveta glede poteka seje oziroma priprave zapisnika, kot je določeno v 23. členu tega Poslovnika. Nadalje je določeno, da mora po potrditvi zapisnika seje nadzornega sveta sekretar nemudoma poskrbeti za arhiviranje zvočnega zapisa seje na način iz 23. člena Poslovnika, razen če je s tem Poslovnikom določeno drugače.

IP tako ugotavlja, da tudi iz predloženega Poslovnika Nadzornega sveta zavezanca, ki ureja zvočno snemanje in pisanje zapisnika sej Nadzornega sveta in komisij pri zavezancu, ne izhaja, da bi se pripravljali prepisi zvočnega zapisa sej. Iz navedenega Poslovnika izhaja le, da se seje snemajo, da se na tej podlagi pripravi zapisnik. To je še posebej razvidno iz dela Poslovnika, ki natančno ureja način hrambe in rokovanja z zvočnim zapisom, pri čemer ni urejeno, da bi se še posebej pripravil prepis zvočnega zapisa, rokovanje z njim ali njegova hramba ter dostop. V obravnavani zadevi se IP zato ni pojavil noben dvom, da zavezanec razpolaga s prepisom zvočnega zapisa sej Kadrovske komisije in Nadzornega sveta, vendar jih prosilki ne želi posredovati, saj je zavezanec IP pojasnil, kako je ugotavljal obstoj zahtevane informacije, ob tem pa je dal vsa potrebna pojasnila v zvezi z zahtevo prosilke. IP prav tako odgovarja, da zgolj pavšalno navajanje, da bi zavezanec moral razpolagati z zahtevanimi dokumenti, brez kakršnih koli oprijemljivih dokazil, ne more šteti kot izkazano dejstvo, da zavezanec z zahtevanim dokumentom dejansko razpolaga. Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam zavezanca, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da zavezanec z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP).

Ker je IP ugotovil, da zahtevana informacija, tj. prepis zvočnega zapisa sej Kadrovske komisije in Nadzornega sveta zavezanca, v delu, kjer se je obravnaval spremenljivi prejemek prosilke za leto 2020, ni informacija javnega značaja v smislu druge alineje prvega odstavka 4. a člena ZDIJZ, je ugotovil, da je odločitev zavezanca pravilna in zakonita, pritožba prosilke pa neutemeljena. Podrejeno pa je ugotovil tudi, da zahtevana informacij pri zavezancu ne obstaja. Zato je pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Glede povrnitve priglašenih stroškov postopka zahteva prosilke ni utemeljena.

Na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na pritožbo (oziroma zahtevo) prosilke, tako da prosilka sama nosi svoje stroške postopka. Zato je IP odločil, da se zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Glej npr. odločbo št. 09021-2/2021 z dne 28. 7. 2021, št. 0902-17/2014/13 in št. 0902-17/2014/22.

[2] Glej npr. sodbi Upravnega sodišča št. I U 390/2015-11 in št. I U 1149/2015-16.