prosilec - Stanovanjski sklad RS

Številka: 090-138/2026/2

Datum: 16. 4. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………….(v nadaljevanju prosilka), z dne 23. 3. 2026, zoper odločbo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, Poljanska cesta 31, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-3/2026-3 z dne 17. 3. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilke z dne 23. 3. 2026, zoper odločbo Stanovanjskega sklada Republike Slovenija, št. 090-3/2026-3 z dne 17. 3. 2026, se zavrne.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilka je dne 15. 2. 2026 pri organu na podlagi ZDIJZ vložila zahtevo, s katero je zahtevala posredovanje plačilnih list za…………, in sicer za obdobje od decembra 2025 do zadnje izplačane plače, ki jo je navedena javna uslužbenka prejela pri organu. Prosilka je nadalje navajala, da ne zahteva osebnih podatkov, kot so na primer starost, EMŠO, davčna številka in podobno. Želela je, da se ji zahtevane informacije pošljejo na elektronski naslov.

(2) Dne 17. 3. 2026 je organ izdal odločbo št. 090-3/2026-3, s katero je zahtevi prosilke delno ugodil, in sicer tako, da se ji posreduje dokumenta Obračun plače za mesec december 2025 in Obračun plače za mesec januar 2026 v elektronski obliki, pri čemer se prekrijejo naslednji osebni podatki:

-       davčna številka javne uslužbenke,

-       naslov prebivališča,

-       podatki o plači pred prevedbo,

-       zneski dodatkov,

-       podatki o vseh neto zneskih izplačil, razen podatkov o neto povračilih stroškov za prehrano na delu in prevozu na delo,

-       vsi podatki o bruto specifikaciji zneskov, iz katerih je razviden podatek o dodatkih,

-       podatki o nadomestilih, ki razkrivajo osebno okoliščino javne uslužbenke,

-       podatki o obračunanih davkih in prispevkih od plače,

-       podatek o številki transakcijskega računa javne uslužbenke,

-       podatek o premijskem razredu, v katerega se posameznik uvršča v okviru izplačila premije po ZKDPZJU,

-       podatek o končnem izplačilu na transakcijski račun,

-       podatek o evidenci izkoriščenega in neporabljenega letnega dopusta,

-       podatek o delovni dobi,

-       podatek o splošni olajšavi in osnovi za dohodnino.

Organ je v obrazložitvi navedel, da so kumulativno izpolnjeni zahtevani pogoji, da lahko v predmetni zadevi govorimo o obstoju informacije javnega značaja, vendar del zahtevanih podatkov predstavljajo osebni podatki, ki v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo od načela prostega dostopa do informacij javnega značaja. V zvezi s tem je organ pojasnil pojem osebnega podatka in zakonodajo, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Izpostavil je, da obstaja tudi t. i. »izjema od izjeme«, v skladu s katero je razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja dopustno na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej, ko osebni podatki iz zahtevanih dokumentov predstavljajo hkrati podatke o porabi javnih sredstev, oziroma so povezani z delovnim razmerjem uslužbenca in jih je kot takšne dopustno razkriti. V nadaljevanju je presodil, kateri so taki podatki, pri čemer je sledil praksi IP ter 48. členu ZSTSPJS. Osebni podatki, ki po presoji organa v predmetni zadevi niso varovani in jih je zato dovoljeno razkril, so naslednji:

-       ime in priimek,

-       naziv delovnega mesta,

-       št. pogodbe o zaposlitvi/sklepa,

-       šifra delovnega mesta,

-       plačni razred javnega uslužbenca,

-       osnovna plača za obračun,

-       obračun rednega dela v bruto zneskih,

-       obračun praznikov v bruto zneskih,

-       obračun letnega dopusta v bruto zneskih,

-       podatek o delovni uspešnosti v bruto znesku,

-       podatki o izplačilu za nadomestilo stroškov prehrane na delu in prevoza na delo v bruto in neto znesku,

-       o skupnem povračilu stroškov in o bruto znesku, ki je bil vplačan kot premija kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

(3) Prosilka je dne 19. 3. 2026 zoper odločbo št. 090-3/2026-3 z dne 17. 3. 2026 (dalje izpodbijana odločba) vložila pritožbo zaradi napačno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Zatrjevala je, da odločitev organa predstavlja sprenevedanje in skrivanje podatkov, dostopnih javnosti, saj da iz posredovanih dokumentov niso razvidne številne bistvene postavke plačilne liste, med drugim postavke redno delo in/ali letni dopust, odsotnost in starševsko nadomestilo (porodniška/nega otroka) in drugo.

(4) Organ je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP, z dopisom št. 090-3/2026-5 z dne 2. 4. 2026.  

Pritožba ni utemeljena.

(6) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ ter da z zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki.

(8) Sporno vprašanje v obravnavanem primeru je, ali je organ prosilki utemeljeno zavrnil dostop do zahtevanih podatkov glede postavk redno delo, letni dopust ter odsotnost in starševsko nadomestilo, ker gre za varovane osebne podatke. IP se zato v nadaljevanju opredeljuje do te izjeme.

(8) Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 163/22; v nad. ZVOP-2).

(9) Po določilu člena 4, pododstavka (1) Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

(10) Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer, tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa, ki ga je organ uporabil v konkretnem primeru).

(13) Organ je v izpodbijani odločbi materialno pravilno, celovito in smiselno pojasnil, zakaj v obravnavani zadevi za posredovanje osebnih podatkov, dostop do katerih je zavrnil, ni pravne podlage. IP tako ne more slediti argumentu prosilke, da gre za sprenevedanje in skrivanje podatkov javnosti. Plače javnih uslužbencev so namreč javne, vendar do te mere, da se (kot je ugotovil že organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe) doseže namen ZDIJZ, tj. zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Iz tega izhaja, da ni mogoče zahtevati podatkov, ki v celoti spadajo v zasebno sfero posameznika in nimajo neposredne povezave s porabo javnega denarja (npr. nadomestila za bolniško odsotnost, porodniški dopust, delovno dobo,..). Iz prakse IP izhaja, da porabo javnih sredstev predstavlja znesek bruto plače zaposlenega javnega uslužbenca, medtem ko je podatek o neto znesku plače odvisen tudi od osebnih okoliščin posameznika, ki v celoti spadajo v njegovo zasebnopravno sfero, na primer morebitne davčne olajšave, prijavljeni vzdrževani družinski člani idr. (tako npr. odločba IP št. 090-202/2021 z dne 28. 6. 2021 in št. 090-114/2022 z dne 12. 5. 2022).

(14) Na podlagi posredovanih dokumentov s strani organa IP ugotavlja, da je ta pravilno prekril varovane osebne podatke v okviru instituta delnega dostopa. Ob tem ni mogoče pritrditi prosilki glede trditev, da ni dobila informacije o postavkah redno delo in letni dopust, saj sta le-ti v bruto znesku razvidni iz obeh posredovanih plačilnih list, v razdelkih A010 in B020. Prav tako ni mogoče ugoditi prosilki v delu, ko zahteva informacije o odsotnosti in starševskem nadomestilu, saj gre za podatke, ki razkrivajo osebno okoliščino in niso neposredno povezani s porabo javnih sredstev, zato so kot taki varovani osebni podatki tudi v primeru, ko gre za javnega uslužbenca. Gre namreč za pravice, ki pod istimi pogoji in v enakem obsegu pripadajo vsakemu zaposlenemu na podlagi zavarovanja in ne za pravice, ki bi bile vezane izključno na zaposlitev v javnem sektorju.

(15) IP v obravnavani zadevi tako ugotavlja, da je bil prosilki s strani organa pravilno omogočen dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, s tem da ni zakonske podlage, ki bi določala, da se lahko seznani z drugimi osebnimi podatki posameznika, do katerih je organ zavrnil dostop.

(16) IP je zato, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilke zoper izpodbijano odločbo, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(17) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(18) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke