prosilec - Stanovanjski sklad RS

POVZETEK:

Prosilec je zahteval strokovno poročilo glede stanovanjskega naselja, organ pa je zaradi varovanja avtorskega dela prosilcu dovolil le vpogled v dokumentacijo. Prosilec je vložil pritožbo, ki jo je IP zavrnil, saj je ugotovil, da na organ niso bile prenesene materialne pravice glede reprodukcije avtorskega dela, zato je bila odločitev organa, da prosilcu dopusti le vpogled, ustrezna.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-321/2025/2

Datum: 3. 10. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 11. 7. 2025, zoper odločbo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, Poljanska cesta 31, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-9/2025-4 z dne 26. 6. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 11. 7. 2025 zoper odločbo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije št. 090-9/2025-4 z dne 26. 6. 2025 se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je 26. 5. 2025 od organa zahteval dostop do strokovnega mnenja strokovnjaka, ki naj bi ga naročil organ, kot lastnik objektov stanovanjskega naselja Pod Pekrsko gorco (v nadaljevanju Strokovno poročilo).

(2) Organ je ugotovil, da je zahtevana informacija avtorsko delo in da je do nje dopusten zgolj vpogled, zato je prosilca povabil na vpogled na sedežu organa. Dne 26. 6. 2025 je izdal tudi odločbo, s katero je zavrnil dostop do dokumenta v obliki fotokopij ali v elektronski obliki.

(3) Prosilec je zoper odločbo organa dne 11. 7. 2025 vložil pritožbo, saj se zgolj z vpogledom ne strinja. Mnenje je bilo naročeno iz razloga, ker so stanovalci ugotavljali, da so stroški za ogrevanje in prezračevanje stavb izjemno visoki. Upravnik je stanovalce seznanil, da bo organ angažiral strokovnjaka, ki bo glede določenih vprašanj pripravil strokovno mnenje. Nesprejemljivo je, da bi organ dovolil le vpogled v dokument, saj gre za dokument, ki zanima 264 stanovalcev iz Maribora, vpogled v Ljubljani pa niti ekonomsko niti praktično ni izvedljiv. Prosilec meni, da glede na naloge, ki so bile strokovnjaku naložene, ni mogoče šteti poročila za avtorsko delo, organ pa tudi ni utemeljil kateri deli so avtorsko delo in zakaj ni mogoče posredovati povzetka ali neavtorskih delov.

(4) Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP, na podlagi 245. člena ZUP, odstopu pa je priložil tudi celotno dokumentacijo.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) V pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja je IP pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa ter vprašanje načina seznanitve, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja ter v obravnavanem primeru predvsem, ali je utemeljena odločitev organa o načinu seznanitve.

(7) V postopku po ZDIJZ pravni interes oz. interes posameznika za dostop do konkretne informacije, ni relevanten. Organ zavezanec na prvi stopnji in IP kot pritožbeni organ sta v skladu z ZDIJZ dolžna vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Prosilčev interes za to presojo ni pomemben. Dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ se namreč nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni interes. Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ mora biti namreč enak za vse. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Zato niso pravno relevantne navedbe prosilca zakaj zahteva konkretne informacije in kakšen je njegov namen za pridobitev teh.

(8) V obravnavanem primeru med organom in prosilcem ni sporno, da gre za informacije iz delovnega področja organa in da je organ zavezanec, sporno pa ostaja vprašanje, ali organ pravilno odločil o načinu seznanitve. Prosilec v pritožbi izrecno izpodbija odločitev organa v delu, ki se nanaša na način seznanitve, zato je IP odločal le o pravilnosti odločitve organa v tem delu.

(9) V nadaljevanju se je IP opredelil do tega, zakaj prosilcu ni mogoče ugoditi glede načina seznanitve oz. oblike pridobitve zahtevanega Strokovnega poročila in mu posredovati zahtevanih dokumentov v elektronski obliki ali v obliki fotokopije, temveč mu je mogoče odobriti le vpogled. Drugi odstavek 25. člena ZDIJZ določa, da če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico in je imetnik pravic tretja oseba, organ prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da zgolj na vpogled.

(10) Glede na navedeno je IP v pritožbenem postopku najprej ugotavljal, ali Strokovno poročilo predstavlja avtorsko delo, oz. ali zahtevani dokumenti izpolnjujejo vse predpostavke, ki izhajajo iz opredelitve avtorskega dela kot ga določa prvi odstavek 5. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZASP), to so: individualnost, intelektualnost oz. duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost.

(11) V obravnavani zadevi po stališču IP ni dvoma, da zahtevani dokument predstavlja delo s področja sistemov gretja in prezračevanja stavb, ki je izraženo v pisni obliki in ga je ustvaril človek. Pri zahtevanih dokumentih je izpolnjen tudi element duhovnosti. Ustvarjanje zahtevanih dokumentov je namreč zahtevalo delo intelekta oz. duha avtorja in ni prevladovalo fizično delo. Zato je šlo nedvomno za izraz misli avtorja – avtor je moral uporabiti intelekt za oblikovanje vsebine dokumenta, predvsem predstaviti različne vidike, ugotovitve in analize glede gretja in prezračevanja, pri čemer je moral uporabiti svoje znanje in ustrezne metode oziroma predpostavke, ki jih morajo glede na zakonodajo te dokumenti zajemati in pri zapisu iskati in uporabiti najbolj primerne izraze, tabele, načrte, ipd. Pri pripravi obravnavanega dokumenta je nedvomno prevladovalo duhovno ustvarjanje in ustvarjalec je moral uporabiti svoj intelekt za pripravo te intelektualne stvaritve. Prav tako lahko zahtevane dokumente hkrati uporabljajo različni uporabniki, ne da bi se pri tem vsebina tega dokumenta izčrpala oz. zmanjšala. Za Strokovno poročilo torej nedvomno veljata tako ubikviteta kot neizčrpnost, pripravljen pa je bil z uporabo intelekta oz. duha avtorja. Individualnost dela predstavlja značilnost, ki avtorsko delo ločuje od ostalih, avtorsko nevarovanih del, od drugih avtorsko varovanih del in hkrati od umetniške in kulturne dediščine, ki je last širše javnosti. Gre za zahtevo po tem, da ima delo vsaj še toliko izvirnih potez, da se še lahko uvršča med avtorska dela. Obravnavani dokument nedvomno izpolnjujejo tudi kriterij individualnosti. Gre za obširnejši dokument, ki obsegajo več kot 20 strani, v njem so analize napovedane in dejansko potrebne toplote za gretje bivalnih prostorov, obseg obveznosti vzdrževanja sistemov prezračevanja, analiza težav in predlogi glede optimalnih strojno-tehničnih sistemov in smiselnosti morebitnih nadgradenj. Nedvomno je individualnost botrovala izbiri besed, stavkov in načina podajanja stališča (tabele, izračuni, fotografije). Odločitev o tem, kako bo posameznik obrazložil in predstavil strokovno poročilo, katere besede bo uporabil, kako jih bo strukturiral, razdelil (ali bo uporabil enotno besedilo, poglavja, podpoglavja, točke, tabele ipd.), v konkretnem primeru nedvomno izkazuje izpolnjenost kriterija individualnosti dela. Da obravnavani dokumenti vsebujejo zadostno mero individualnosti, kaže tudi dejstvo, da gre za kategorijo, ki dopušča različne možnosti razlage in forme, kar pomeni, da je delo avtorja na določeni ustvarjalni ravni oz. kaže na določeno količino individualnosti. Prav tako tudi same ugotovitve, analize in predlogi predstavljajo avtorjev doprinos in individualnost obravnavanega dokumenta.

(12) V obravnavanem primeru je zahtevano Strokovno poročilo nedvomno v celoti avtorsko delo in kot tako zavarovani skladno z ZASP, kar pomeni, da je v obravnavanem primeru treba upoštevati tudi določbo drugega odstavka 25. člena ZDIJZ. Določilo drugega odstavka 25. člena ZDIJZ pravi, da če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico in je imetnik pravic tretja oseba, organ prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da na vpogled. Vendar pa je treba v vsakem posamičnem primeru natančno ugotavljati, v kakšnem obsegu oziroma kateri element avtorske pravice je zavarovan, kajti v primeru, če gre za avtorsko pravico, ki pa je bila v določenem elementu (na primer: reprodukcija dela oziroma fotokopiranje) pravno veljavno prenesena na tretjo osebo, potem se taka informacija lahko posreduje ne samo na vpogled, ampak je možno tudi fotokopiranje oziroma reprodukcija tega dela v drugi obliki. ZASP namreč določa, da če ni z ZASP drugače določeno, je uporaba avtorskega dela dopustna le, če je avtor v skladu z ZASP in pod pogoji, ki jih je določil, prenesel ustrezno materialno avtorsko pravico (drugi odstavek 21. člena ZASP). Uporaba dela v telesni obliki obsega zlasti pravico reproduciranja (prvi odstavek 22. člena ZASP), tj. izključno pravico, da se delo fiksira na materialnem nosilcu, zlasti v obliki grafičnega razmnoževanja ter shranitve v elektronski obliki (23. člen ZASP). Zato je treba v vsakem posamičnem primeru presoditi, ali je imetnik avtorskih pravic morebiti pravilno razpolagal s pravico reproduciranja. Če jo je skladno z drugim odstavkom 70. člena ZASP namreč prenesel na organ, potem organ zahteve prosilca po prepisu, fotokopiji ali elektronskem zapisu, ki v skladu s 23. členom ZASP smiselno pomenijo reproduciranje, ne more zavrniti s sklicevanjem na določilo drugega odstavka 25. člena ZDIJZ. Kajti v takem primeru uporaba določila drugega odstavka 25. člena ZDIJZ ne pride v poštev, ker ne gre za situacijo, ko bi bila konkretna avtorska pravica zavarovana. Glede pravne veljavnosti prenašanja materialne avtorske pravice do reproduciranja je relevantno tudi določilo 80. člena ZASP. To določilo pravi, da morajo biti pravni posli, s katerimi se prenašajo materialne avtorske pravice ali druge pravice avtorja ali dajejo dovoljenja, v pisni obliki, če ni z zakonom drugače določeno.

(13) Organ bi sicer moral kot dober gospodar in skladno s standardi, ki so se razvili v tej zvezi, s pogodbo z avtorjem dogovoriti prenos nekaterih materialnih avtorskih pravic, ki bi mu dovoljevale takšno razpolaganje z avtorskim delom, da bi bila možna reprodukcija za namene omogočanja dostopa do informacij javnega značaja v zahtevani obliki. IP ugotavlja, da iz predložene naročilnice kot tudi Strokovnega poročila ne izhaja, da bi organ zahteval in nase prenesel materialne avtorske pravice, na podlagi katerih bi organ delo lahko reproduciral, kot je tudi pravilno ugotovil organ v izpodbijani odločbi. Zato pride v poštev le možnost iz drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, in sicer, da se prosilcu omogoči le vpogled v zahtevane informacije. IP je pri svojih ugotovitvah izhajal iz jasne zakonske določbe prvega odstavka 80. člena ZASP, da morajo biti pravni posli, s katerimi se prenašajo materialne avtorske pravice ali druge pravice avtorja ali dajejo dovoljenja, v pisni obliki, če ni z zakonom drugače določeno. Kot že rečeno, pa IP v predloženi dokumentaciji ni našel določil o prenosu materialnih avtorskih pravic. IP tako ugotavlja, da je organ odločil pravilno, ko je odločil, da se prosilec lahko seznani z zahtevanimi dokumenti z vpogledom, dostop v obliki fotokopij ali v elektronski obliki pa se zavrne.

(14) Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(15) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz točke 2. izreka te odločbe in sklepa.

(16) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke