prosilec - Stanovanjski sklad RS

POVZETEK:

Organ je zavrnil dostop do dokumentov v zvezi z aktivnostmi Stanovanjskega sklada RS po pravnomočnih sodbah, glede odprave napak. IP po preučitvi pritožbe prosilke ugotavlja, da izjema varstva sodnega postopka ni podana, ker dokumenti niso del sodnega spisa in so nastali zaradi potreb organa. Prav tako ni podana izjema notranjega delovanja, saj dokumenti ne predstavljajo mnenj in stališč, ampak gre za poročilo o do sedaj izvedenih aktivnostih organa in načrtu plana za naprej, v zvezi s saniranjem napak pri stanovanjskih naseljih po pravnomočni sodbi. V dokumentu tako ne gre za izmenjavo ali izražanje kritičnih mnenj ali predloge strateških usmeritev, na podlagi katerih bi se oblikovala notranja politika organa. Poleg tako je bilo to poročilo posredovano Ministrstvu za solidarno prihodnost, torej je šlo za komunikacijo organa z drugim (zunanjim) subjektom. Zahtevana dokumentacija se nanaša na podatke glede sanacije napak po pravnomočni sodbi na nepremičninah, ki jih je organ kot javni sklad kupil od gradbenih izvajalcev. Organ je namreč javni nepremičninski in finančni sklad, ki kot nacionalno pomembna institucija na raznovrstne načine izpolnjuje stanovanjske potrebe prebivalcev Slovenije. Prav tako je organ izvajalec nacionalne stanovanjske politike. V obravnavanem primeru gre torej za porabo javnih sredstev, s katerimi organ razpolaga. Prav tako IP ocenjuje, da je v konkretnem primeru javni interes glede razkritja poročila močnejši od javnega interesa oziroma interesa drugih oseb za omejitev dostopa. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-275/2025/3

Datum: 15. 9. 2025

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 10. 6. 2025, zoper odločbo Stanovanjskega sklada RS, Poljanska cesta 31, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-8/2025-2 z dne 26. 5. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilke z dne 10. 6. 2025 zoper odločbo Stanovanjskega sklada RS, št. 090-8/2025-2 z dne 26. 5. 2025, se ugodi in se odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati dokument:

»Podrobno poročilo o izvajanju vseh aktivnosti od pravnomočnosti sodnih odločb, glede odprave napak na lokacijah Novi Dragomelj in Poljansko naselje, dalje, št. 702-1/2024-12 z dne 19. 12. 2024, s prilogama: Priloga 1: Mesarska 10-40, status posameznih postavk po pravnomočni sodbi s ključnimi podatki (časovnica, vrednost) in Priloga 2: Dragomelj, status posameznih postavk po pravnomočni sodbi z ključnimi podatki (časovnica, vrednost)«.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je dne 23. 4. 2025 na organ vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahtevala posredovanje zapisnika 111. seje nadzornega sveta organa in poročila glede situacije za izpolnitev obveznosti po sodbah, vezanih na soseski Mesarska in Dragomelj, ter pripravo ocene finančnih posledic morebitnih odškodninskih zahtevkov, kot to določa sklep NO št. 520, 106. seje z dne 13. 9. 2024.

Organ je o zahtevi prosilke izdal odločbo št. 090-8/2025-2 z dne 26. 5. 2025, s katero je zahtevi prosilke ugodil v delu, ki se nanaša na zapisnik 111. seje nadzornega sveta organa, zavrnil pa je zahtevo v preostalem delu iz razlogov izjem iz 8. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Dne 10. 6. 2025 je prosilka vložila pritožbo, v kateri navaja, da ni podana izjema iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ glede varovanja sodnega postopka. Drži, da je pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. I 1641/2024 v teku postopek za določitev sodnih penalov zaradi izvršitve nedenarne obveznosti po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. II P 1113/2006 z dne 27. 6. 2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 2293/2019 z dne 26. 5. 2021, s katero je bila organu naložena obveznost odprave stvarnih napak na objektih v soseski Novi Dragomelj. Zahtevani dokument se nanaša na izvršitev obveznosti organa po pravnomočni sodbi ter je bil izdelan na podlagi sklepa št. 520, sprejetega na 106. redni seji nadzornega sveta organa dne 13. 9. 2024, iz katerega pod točko 7 izhaja vsebina, da nadzorni svet nalaga direktorju, da pripravi poročilo glede situacije za izpolnitev obveznosti po sodbah in oceno morebitnih finančnih posledic odškodninskih zahtevkov ter s poročilo seznani resorno ministrstvo. Iz teorije in sodne praske izhaja, da se izjema varovanja sodnega postopka nanaša zgolj na dokumente iz sodnega spisa, zahtevani dokument pa se ne nahaja v sodnem spisu. Ta dokument je nastal zaradi zahteve nadzornega sveta, ki je naložil obveznost priprave direktorju, torej zaradi izvrševanja nadzorne funkcije nad delovanjem poslovodstva organa s strani nadzornega sveta in resornega ministrstva. Organ se skuša z zakrivanjem dokumenta rešiti potencialne civilne odgovornosti do etažnih lastnikov in ni zvedel škodnega testa pravilno ter popolno ugotovil dejanskega stanja, saj bi moral pozvati sodišče k opredelitvi glede potencialne škode za sodni postopek, ki bi nastala z razkritjem (v primeru, če bi bil zahtevan dokument del sodnega spisa, kar pa v konkretnem primeru ni). Prosilka dalje izpodbija tudi sklicevanje organa na izjemo notranjega delovanja iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za dokument, ki je nastal zaradi izvrševanja nadzorne funkcije nad delovanjem poslovodstva organa s strani nadzornega sveta in ministrstva ter se nanaša na izpolnjevanje obveznosti javnega sklada po pravnomočni sodbi. Ne gre torej za dokument, ki bi urejal interno delovanje organa ali bi bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, pač pa za dokument, ki razkriva, katere aktivnosti je organ izvedel glede obveznosti do etažnih lastnikov ter kakšen je načrt nadaljnjih aktivnosti. Dokumenti, ki so po svoji vsebini namenjeni delovanju organa navzven in dokumenti, ki jih organ pridobi od drugih oseb, po naravi stvari ne morejo spadati pod izjemo notranjega delovanja. Že iz obrazložitve izpodbijane določbe izhaja, da dokument ni bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem, pač pa z delovanjem organa v razmerju do tretjih oseb (etažnih lastnikov) in v razmerju do ministrstva. Prav tako organ ni utemeljil, da bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, saj organ pavšalno zatrjuje zgolj, da bi to povzročilo motnje v delovanju organa v odnosu do ministrstva. Prosilka se sklicuje tudi, da bi moral organ na podlagi testa prevladujočega interesa javnosti, razkriti.

Organ odločitve po prejemu pritožbe ni spremenil, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 18. 6. 2025, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo zadeve.

Pritožba je utemeljena.

1.     Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in sicer v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo v zavrnilnem delu.

2.     Informacija javnega značaja

Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Kot izhaja iz navedene določbe in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil.

V obravnavani zadevi je predmet presoje dokument »Podrobno poročilo o izvajanju vseh aktivnosti od pravnomočnosti sodnih odločb, glede odprave napak na lokacijah Novi Dragomelj in Poljansko naselje, dalje, št. 702-1/2024-12 z dne 19. 12. 2024, s prilogama: Priloga 1: Mesarska 10-40, status posameznih postavk po pravnomočni sodbi s ključnimi podatki (časovnica, vrednost) in Priloga 2: Dragomelj, status posameznih postavk po pravnomočni sodbi z ključnimi podatki (časovnica, vrednost)«.

5. člen ZDIJZ določa načelo prostega dostopa do informacij javnega značaja. Organ pa lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 5. a členu in v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ sej je v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo varstva sodnega postopka in na izjemo notranjega delovanja.

3.     Izjema varstva sodnega postopka

Po navedeni izjemi se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj te izjeme morata biti na podlagi 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kumulativno izpolnjena dva pogoja: (1) zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka in (2) razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka. Podrobna razlaga okoliščin, ki opredeljujejo morebitno škodo za izvedbo sodnega postopka, je v primeru razkritja dokumentov  oziroma podatkov, pridržana sodišču, ki v postopku odloča. Takšno stališče izhaja tudi iz sodne prakse (npr. sodbi Upravnega sodišča št. U 62/2007-12 z dne 5. 3. 2008 in št. U 664/2007-9 z dne 21. 2. 2008), ki opozarja, da mora imeti sodišče popolno avtonomijo, da samo oceni, ali bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi postopka ali ne. Tudi po ustaljeni praksi IP je za oceno škode, ki bi z razkritjem informacij nastala za postopek, pristojen organ, pred katerim teče ta postopek. Ob tem IP pripominja, da namen izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni varovanje interesov strank v postopku, ampak je objekt varstva pravilna in zakonita izvedba samega sodnega postopka.

IP ugotavlja, da obravnavani dokument sicer vsebujejo določene podatke v zvezi s sodnimi postopki, vendar je bil pripravljen zaradi potreb organa. Slednje izhaja že iz samega poimenovanja dokumenta. Dalje IP ugotavlja, da zahtevani dokument tudi ni del sodnega spisa v konkretni zadevi pred sodiščem, saj gre za poročilo o izvajanju določenih aktivnosti organa. Ker že odsotnost enega pogoja onemogoča sklicevanje na navedeno izjemo, se IP ni spuščal v presojo izpodbijane odločbe glede škodnega testa, ki ga je organ dolžan izvesti pri izkazovanju obstoja pogoja, to je, da bi razkritje podatka škodovalo izvedbi sodnega postopka. Zatrjevana izjema varstva sodnega postopka tako ni podana, upoštevaje pojem in pomen te izjeme kot ga je IP izpostavil predhodno. Organ tudi sicer ni izkazal, da bi bil dokument del spisa sodnega postopka.

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da izjema od dostopa do informacij javnega značaja zaradi varstva sodnega postopka v obravnavani zadevi ni izkazana, saj niso izpolnjeni zakonski pogoji za uveljavljanje navedene izjeme, zato je sklicevanje organa na to izjemo neutemeljeno.

4.     Izjema notranjega delovanja

Izjema notranjega delovanja organa iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da morata biti za obstoj navedene izjeme kumulativno izpolnjena dva pogoja:

1. podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa,

2. razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa (t. i. specifični škodni test).

Obravnavano izjemo pozna večina primerjalno pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je v pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organa« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja. Gre za izjemo, pri kateri morajo dokumenti oz. podatki prestati še t.i. škodni test, to pomeni, da je potrebna ocena, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri uporabi te izjeme moramo biti še posebej previdni, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja. Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, ker preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej.

Večina držav na različne načine varuje interna mnenja, nasvete, izmenjavo pogledov, ki se dogajajo med pripravo odločitev, dopušča pa razkritje podatkov o dejstvih iz takšnih dokumentov. V ameriškem pravu je razlika med »facts« in »opinions« utemeljena z argumentom, da namen varstva notranjega delovanja organov ni v tem, da bi javnosti preprečevali dostop do golih dejstev oziroma faktičnih podatkov o delu organov. Namen te izjeme je varovati proces notranjega razmišljanja in oblikovanja mnenj, zato je poudarek na drugem elementu (»opinions«). Objava podatkov o dejstvih namreč ne vpliva na uradnikovo svobodo »kreativnega« razmišljanja znotraj organa, medtem ko objava podatka o mnenju lahko zaviralno vpliva na proces razmišljanja uradnikov.^[1]

IP ugotavlja, da obravnavani dokument ne vsebuje podatkov o notranjem razmišljanju ali delovanju organa, saj ne vsebuje mnenj in stališč, ampak gre za poročilo o do sedaj izvedenih aktivnostih organa in načrtu plana za naprej, v zvezi s saniranjem napak pri stanovanjskih naseljih po pravnomočni sodbi. V dokumentu tako ne gre za izmenjavo ali izražanje kritičnih mnenj ali predloge strateških usmeritev, na podlagi katerih bi se oblikovala notranja politika organa. Poleg tako je bilo to poročilo posredovano Ministrstvu za solidarno prihodnost, torej je šlo za komunikacijo organa z drugim (zunanjim) subjektom.

Po mnenju IP tako ni izpolnjen že prvi pogoj za izjemo notranjega delovanja, saj obravnavani dokument ne predstavlja dokumenta za notranjo rabo organa, zato se IP ni spuščal v presojo morebitne škode, ki bi nastala z razkritjem. Iz navedenega razloga je IP tako zaključil, da zahtevani dokument ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in s tem izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja.

5.     Poraba javnih sredstev

Ne glede na navedeno pa IP opozarja na določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se dostop do zahtevanega dokumenta, ne glede na morebitne izjeme, vedno dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Zahtevana dokumentacija se nanaša na podatke glede sanacije napak po pravnomočni sodbi na nepremičninah, ki jih je organ kot javni sklad kupil od gradbenih izvajalcev. Organ je namreč javni nepremičninski in finančni sklad, ki kot nacionalno pomembna institucija na raznovrstne načine izpolnjuje stanovanjske potrebe prebivalcev Slovenije. Prav tako je organ izvajalec nacionalne stanovanjske politike. V obravnavanem primeru gre torej za porabo javnih sredstev, s katerimi organ razpolaga. Dostop do zahtevane dokumentacije je torej treba dovoliti tudi iz tega razloga. Ob tem IP poudarja, da ZDIJZ sicer ne vsebuje definicije pojma poraba javnih sredstev, se je pa ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega sodišča in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.^[2] Poraba javnih sredstev namreč ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.^[3] Iz sodbe Upravnega sodišča št. III U 121/2017 z dne 12. 10. 2017 tako med drugim izhaja, citirano: »Sodišče taki razlagi sledi, glede na ugotovitve v prejšnjem odstavku pa tudi meni, da podatki v zvezi s "porabo javnih sredstev" niso le podatki o višini in prejemkih teh sredstev, pač pa tudi podatki, ki so vezani na odločanje o sredstvih.«. V konkretnem primeru je tako podana pravna podlaga za razkritje dokumentov v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker gre za t.i. absolutno javne podatke.

6.     Osebni podatki

V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu člena 4(1) člena Splošne uredba o varstvu podatkov[4] IP po uradni dolžnosti ugotavlja, da podatki o imenu, priimku, delovnem mestu oziroma položaju posameznih fizičnih oseb predstavljajo njihove osebne podatke. Ob tem IP še ugotavlja, da so zaposleni v organu javni uslužbenci oziroma funkcionarji, saj gre za javni sklad.[5]

IP je preveril, ali je za obdelavo navedenih osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6, upoštevajoč načelo najmanjšega obsega iz člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov. Na to pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov pa se sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov – ZVOP-2[6] (prvi odstavek 6. člena) in 74. člen ZVOP-2, ki določa, da zavezanci po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, javnosti posredujejo osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes.

IP je tako ugotovil, da niso varovani osebni podatki javnih uslužbencev in funkcionarjev, upoštevaje določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, v skladu s katero so javno dostopni podatki posameznikov, ki so v zvezi z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca in porabo javnih sredstev.

7.     Javni interes za razkritje

Ne glede na to, da je IP že ugotovil, da je v zvezi z zahtevanimi informacijami javnega značaja podana t.i. izjema od izjem, ker gre za absolutno javne podatke, v zvezi s katerimi je že sam zakonodajalec ugotovil, da obstaja javni interes za razkritje, IP podredno opozarja  še na določbo drugega odstavka 6. člena ZDIJZ glede prevladujočega javnega interesa in poudarja, da so v obravnavanem primeru izražene okoliščine, ki so v prid interesu javnosti.

IP ocenjuje, da je v konkretnem primeru javni interes glede razkritja poročila močnejši od javnega interesa oziroma interesa drugih oseb za omejitev dostopa. Že Ustava Republike Slovenije v 78. členu z naslovom primerno stanovanje določa: Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje. Gre za t. i. »usmerjevalno določbo«, s katero Ustava izrecno poudarja enega od socialnih vidikov, ki izhajajo iz širšega načela socialne države. Država mora z ustreznimi ukrepi ustvarjati možnosti za pridobitev primernega stanovanja, iz česar izhaja obveznost oblikovanja aktivne stanovanjske politike. Izrecna omemba primernega stanovanja v Ustavi kaže, da je primerno stanovanje ena od najpomembnejših socialnih dobrin posameznika (Komentar Ustave RS, uredil Lovro Šturm, str. 761-769). Aktivna politika na stanovanjskem področju je na zakonodajni ravni zajeta v Stanovanjskem zakonu[7] (v nadaljevanju: SZ-1), ki v XIII. poglavju ureja pristojnosti in naloge države na stanovanjskem področju. V okviru tega poglavja je med pristojnostmi in nalogami države določen nacionalni stanovanjski program in ustanovljen Stanovanjski sklad (torej organ) za njegovo izvajanje (146. člen SZ-1). Ker je organ ustanovljen v javnem interesu, pomeni, da ima kot izvajalec nacionalne stanovanjske in zemljiške politike v Sloveniji pomembno vlogo, zlasti z vidika, da naj bi s ponudbo stanovanj na trgu, po ugodni ceni, med drugim stabiliziral rast cen nepremičnin in tako omogočil zlasti mladim družinam in mladim parom osnovne pogoje za eksistenco, torej prostor, kjer bodo bivali. Pri tem pa zagotovo ne moremo mimo same kvalitete bivanja oziroma kvalitete same gradnje. Tako tudi SZ-1 v četrtem odstavku 142. člena določa, da pri opredeljevanju kvalitete stanovanjske gradnje izhaja iz upoštevanja razvojnih trendov v načinu življenja in diferenciacije potreb oziroma standardov, v okviru humanizacije bivalnega in delovnega okolja. Ker se organ kot javni sklad financira iz javnih sredstev, gre pri izvajanju nacionalne stanovanjske politike na način, da med drugim posluje z nepremičninami z namenom zagotavljanja javnega interesa, ter investira v gradnjo stanovanj in stavbna zemljišča, za porabo javnih sredstev, zato je zagotovo velik interes javnosti, da izve, ali so javna sredstva dejansko porabljena za stanovanja, ki izpolnjujejo zahtevane gradbene standarde. Prav tako je javnosti znano, da so v stanovanjih v naselju Mesarska in Novi Dragomelj  napake, zaradi katerih so kupci sprožili sodni postopek zoper organ.[8] Zato je upravičen interes javnosti, da izve, kakšno kvaliteto stanovanj ponuja na trgu organ kot izvajalec nacionalne stanovanjske politike, ki mora delovati izključno v javnem interesu. V javnem interesu pa je zagotovo, da organ na trg ponudi stanovanja za ceno, ki je ugodnejša od tiste, ki jo ponuja tržni nepremičninski trg, ne da bi pri tem trpela njihova kvaliteta. Prav dejstva, ki bi lahko potencialno ogrozila ugled organa, ni mogoče zakriti pred javnostjo, saj je v takih primerih interes javnosti za pridobitev informacij toliko bolj izražen prav zaradi okoliščine, da gre za zavezanca za posredovanje informacij.

8.     Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilke ugodil. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je tako delno odpravil izpodbijano odločbo (v zavrnilnem delu izreka izpodbijane odločbe) in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah^[9] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Več o tem Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005 - Komentar ZDIJZ, str. 133 in nasl.

[2] Pojem porabe (javni sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. Pa tudi sodba Upravnega sodišča št. I U 1544/2018-51 z dne 7. 10. 2020.

[3] Tako tudi odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 (opomba št. 37), sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010 z dne 6. 7. 2011 ter sodbi Upravnega sodišča št. III U 121/2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51.

[4] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[5] V skladu z ZJU je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju, kamor spadajo tudi javni skladi.

[6] Uradni list RS, št. 163/22 in 40/25 – ZInfV-1.

[7] Uradni list RS št. 69/2003 s spremembami in dopolnitvami.

[8] Na spletu se ob navedbi pojmov »stanovanjski sklad, mesarska, novi dragomelj« v brskalniku lahko najde več člankov v različnih medijih na to temo.

[9] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.