prosilec - Splošna bolnišnica Izola

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je prosilec zahteval dostop do dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje javnega naročila in izvedbe javnega naročila »Nakup, implementacija in vzdrževanje novega informacijskega sistema«,  Organ je zahtevi delno ugodil. V pritožbenem postopku je IP ugotovil,  da se izrek izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, saj ni razvidno, glede katerih konkretnih dokumentov je bil dostop delno ali v celoti zavrnjen. Organ je s tem kršil 213. čl. ZUP, posledično je zagrešil bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, zaradi česar je IP zadevo vrnil  organu v ponovno odločanje.  V ponovljenem postopku se bo moral organ opredeliti do vsakega posameznega dokumenta in v izrek in obrazložitev odločbe natančno navesti, o katerih konkretnih dokumentih je odločal ter ali zahtevane informacije vsebujejo katero od izjem po ZDIJZ. Nadalje bo moral v postopek pritegniti morebitne stranske udeležence, na pravice in obveznosti katerih bi lahko vplivala njegova odločitev v zadevi.  IP je opozoril na pravilno uporabo materialnega prava, saj so predmet zahteve tako dokumenti, ki so nastali v času, ko je veljal ZGD-1 (gre za javno naročilo, ki je bilo objavljeno 13. 8. 2018), kakor tudi dokumenti, ki so podvrženi opredelitvi poslovne skrivnosti po ZPosS (ki je začel veljati 20. 4. 2019), kar bo moral organ upoštevati pri zatrjevanju izjeme poslovne skrivnosti. IP je še opozoril, da organ kot javni zavod, ki je zavezan k preglednosti v svojem celotnem delovanju, ne more zatrjevati poslovne skrivnosti za dokumente, ki izkazujejo njegovo javnopravno delovanje in morajo biti podvrženi transparentnosti. IP se je opredelil tudi do kriterija materializirane oblike in izvedbe delnega dostopa. 

ODLOČBA:

Številka: 090-67/2021/3

Datum: 14. 4. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZDIJZ) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju: prosilec), z dne 5. 2. 2021, zoper odločbo Splošne bolnišnice Izola, Polje 40, 6310 Izola (v nadaljevanju: organ), št. PKO-20-P/2021 z dne 15. 1. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilca z dne 5. 2. 2021 se ugodi in se odločba Splošne bolnišnice Izola, št. PKO-20-P/2021 z dne 15. 1. 2021, v zavrnilnem delu odpravi ter se zadeva v tem delu vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 - tih dneh od prejema te odločbe.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 13. 11. 2020 zahteval, da mu organ v  elektronski obliki oz. podredno v obliki fotokopije omogoči dostop do dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje javnega naročila in izvedbe javnega naročila »Nakup, implementacija in vzdrževanje novega informacijskega sistema«, št. objave na Portalu javnih naročil JN005609/2018-B01, in sicer:

• celotno ponudbeno dokumentacijo izvajalca oziroma izbranega ponudnika Telekom Slovenije d.d. s konzorcijskima partnerjema ITELIS d.o.o. in COMMON MANAGEMENT SOLUTIONS, S.L,, Španija (v nadaljevanju izbrani ponudnik) za javno naročilo »Nakup, implementacija in vzdrževanje novega informacijskega sistema«, št. objave na Portalu javnih naroči! JN005609/2018-B01; Ponudba številka 5609/2018-PU z dne 7.9.2018. vseh aneksov in drugih dodatkov k pogodbi (protokoli...) ter drugih pisno ali po elektronski posti dogovorjenih sprememb in dopolnitev pogodbe za nakup, implementacijo in vzdrževanje novega informacijskega sistema JN 067/RN-18 <JN067/RN-18-POG> z dne 21. 5. 2019,
• vseh aneksov in drugih dodatkov k pogodbi (protokoli...) ter drugih pisno ali po elektronski pošti dogovorjenih sprememb in dopolnitev pogodbe o nadgradnji in vzdrževanju SBI-PIS JN067/RN-18rPOG-VZ z dne 21. 5. 2019,
• vseh aneksov in drugih dodatkov k pogodbi (protokoli...) ter drugih pisno ali po elektronski pošti dogovorjenih sprememb in dopolnitev pogodbe o nadgradnji in vzdrževanju SBI-PIS JN067/RN-18-POG-VZ z dne 21. 5. 2019,
• podrobnega terminskega načrta v skladu s točko 5.2. specifikacij naročnika (str. 66/73), ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije,
• zapisnikov in poročil o sestankih in delavnicah v skladu s točko 6.1. specifikacij naročnika (str. 69/73), ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije,
• GAP analize,
• predloga končne dokumentacije produkcijskih zahtev v skladu s četrtim odstavkom 2. člena pogodbe JN 067/RN-18 <JN067/RN-18-POG>,
• končnega predloga podrobne specifikacije SBI-PIS z vsemi spremembami v skladu s točko 5.2. specifikacij naročnika (str. 66/73), ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije,
• planov in poročil izvajalca v skladu s točko 5.1 specifikacij naročnika (str. 65/73,ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije,
• zapisnikov koordinacijskih sestankov na projektu
• zapisnikov nadzornega telesa, ki izvaja nadzor nad izvajanjem projekta,
• izvajalčevih načrtov testiranja in testnih scenarijev, poročil in zapisnikov o testiranjih in preizkusih delovan)a sistema ter vseh drugih dokumentov v zvezi s testiranjem v skladu s točko 6.2. specifikacij naročnika (str. 69/73), ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije,
• načrta usposabljanja v skladu s točko 6.3. specifikacij naročnika (str. 69/73), ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije,
• zapisnikov in poročil o vzpostavitvi SBI-PIS na produkcijskem okolju,
• uporabniške dokumentacije in navodil za uporabnike, ki jih je izvajalec izročil naročniku,
• originalne prospektne dokumentacije izvajalca,
• primopredajne zapisnike vseh dosedanjih faz implementacije v skladu z 8. členom pogodbe JN 067/RN-18 <JN067/RN-18-POG>
• dokumenta, ki vsebuje podroben tehnični opis in/ali skico celotnega sistema za zagotavljanje varovanja podatkov (backup),
• dokumenta, ki vsebuje podroben tehnični opis in/ali skico arhitekture celotnega informacijskega sistema,
• slike zaslona enotne vstopne točke za uporabnike ali vpogled v zaslon neposredno pri naročniku,
• slike zaslona vmesnikov vsake izmed aplikacij oz. modulov sistema ali vpogled v zaslon neposredno pri naročniku,
• slike zaslona vmesnika skrbniškega modula ali vpogled v zaslon neposredno pri naročniku,
• vseh dokumentov, ki jih je izvajalec v zvezi z izvedbo projekta naslovil na naročnika (bodisi v fizični bodisi elektronsko obliki),
• vseh dokumentov, ki jih je naročnik v zvezi z izvedbo projekta naslovil na izvajalca (bodisi v fizični bodisi elektronsko obliki),
• vseh računov, ki so bili izdani na podlagi 7. člena pogodbe, vključno z računom s pripadajočo specifikacijo, na podlagi katerega je naročnik dne 27. 1. 2020 izvedel plačilo v višini 441.753,70 EUR.

Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. PKO-20-P/2021 z dne 15. 1. 2021, s katero je v prvi točki izreka izpodbijane odločbe zahtevi prosilca delno ugodil tako, da je prosilcu omogočil vpogled v:

• ponudbeno dokumentacijo izvajalca oziroma izbranega ponudnika Telekom Slovenije d.d. s konzorcijskima partnerjema ITELIS d.o.o. in COMMON MANAGEMENT SOLUTIONS, S.L., Španija (v nadaljevanju: izbrani ponudnik) za javno naročilo »Nakup, implementacija in vzdrževanje novega informacijskega sistema«, st. objave na Portalu javnih naročil JN005609/2018-B01; Ponudba številka 5609/2018-PU z dne 7.9.2018,
• terminski načrt v skladu s točko 5.2. specifikacij naročnika (str.66/73), ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije,
• račun, ki je bili izdan na podlagi 7. člena pogodbe s pripadajočo specifikacijo, na podlagi katerega je naročnik dne 27. 1. 2020 izvedel plačilo v višini 441.753,70 EUR,

razen v delu, ki vsebuje osebne podatke, ki jih je naročnik dolžan varovati skladno z določili ZVOP-1 in v podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost skladno z ZPosS.

Vpogled v ostale zahtevne podatke je organ prosilcu v celoti zavrnil. Posebni stroški niso nastali.

V obrazložitvi odločbe je organ primarno navedel, da zahtevani dokumenti vsebujejo več osebnih podatkov v smislu 1. točke 6. člena ZVOP-1, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z varstvom osebnih podatkov, zato je vse osebne podatke na dokumentih, ki se posredujejo prosilcu na podlagi zahteve, prekril. Tako so prikriti osebni podatki na dokumentih, ki so del ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, in sicer na ESPD obrazcih, pooblastilih, pogodbi, referenčnih potrdilih kadra, pooblastilih za pridobitev podatkov iz kazenske evidence, potrdilih iz kazenske evidence, ki so bili predloženi v ponudbi, podatki o udeležbi fizičnih osebah v lastništvu ponudnika (vključno s seznamom delničarjev izbranega ponudnika), kontaktni podatki oseb, pooblaščenih za potrjevanje referenc, ter osebni podatki na pooblastilu za zastopanje partnerja CMS ter drugih dokazilih o izpolnjevanju zahtevanih pogojev partnerja CMS. Prav tako so prikriti osebni podatki na dokumentih iz dopolnitve ponudbe, ki je prosilcu posredovana na vpogled, osebni podatki na računu s specifikacijo in terminskem načrtu.

Nadalje je organ preveril, če je treba zahtevane dokumente varovati kot poslovno skrivnost, skladno z 2. členom ZPosS. Ugotovil je, da kot izhaja iz ponudbe izbranega ponudnika. v katerega vpogled je zahteval prosilec, je bilo v ponudbi na posameznih dokumentih označeno, da predstavljajo poslovno skrivnost, zato jih organ ni razkril, kot je pojasnil v nadaljevanju. V uvodu organ ugotavlja, da je bilo v razpisni dokumentaciji v navodilih ponudnikom v zvezi z lastnim ponudbenim predračunom s specifikacijo, ki so ga morali ponudniki predložiti v ponudbi in iz katere so razvidni elementi ponudbene cene (vrsta, količina in cena posameznih ponujenih licenc, vrsta in cena ponujene strojne opreme, storitev ...), navedeno, da bo naročnik navedeni predračun obravnaval kot poslovno skrivnost, zato se vpogled v lastni ponudbeni predračun s specifikacijo, ki je bil predložen v ponudbi, v celoti varuje kot poslovna skrivnost. Nadalje organ ugotavlja, da sta tudi dokumenta Idejni načrt in Priloge k Idejnemu načrtu, ki so bile predložene v ponudbi, označene kot poslovna skrivnost, zato se prosilcu vpogled v te dokumente ne omogoči (v dokumentaciji, ki se posreduje prosilcu na vpogled, je priložena le prva stran idejnega načrta v dokaz, da je bil le-ta priložen v ponudbi, skladno z zahtevami). Prav tako je oznaka poslovne skrivnosti na dokumentu v zvezi z udeležbo fizičnih in pravnih oseb v lastništvu izbranega ponudnika, zato je organ podatke o lastniški strukturi, navedeni v prilogi, prikril. Enako so kot poslovna skrivnost označeni podatki o referenčnem poslu in jih organ brez soglasja izbranega ponudnika ni upravičen razkriti (v dokumentaciji, ki se posreduje prosilcu je priložena le prva stran opisa referenčnega posla - dokument Opis reference). Ker pa je v konkretnem primeru treba upoštevati, da prosilec zahteva podatke, ki so bili pridobljeni oz. so nastali na podlagi postopka javnega naročila, je organ pri presoji, dostop do katerih podatkov se prosilcu omogoči, upošteval tudi določila Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18; v nadaljevanju: ZJN-3) in omogočil vpogled v referenčna potrdila v obsegu, iz katerih je razvidno izpolnjevanje zahtevanih pogojev iz razpisne dokumentacije. Enako so kot poslovna skrivnost v ponudbi označene tudi konzorcijska pogodba in podizvajalske pogodbe, zato se prosilcu zavrne vpogled tudi v ta del ponudbene dokumentacije, kot tudi aneksi k podizvajalskim pogodbam. Prosilcu se omogoči vpogled v prospekte in kataloge, ki jih je izbrani ponudnik predložil v ponudbi, razen v dodatno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je ponujena rešitev ustrezna in je označena kot poslovna skrivnost - dokument Izjava dokazila. Prosilcu se delno omogoči dostop tudi do dokumentacije, ki je nastala v fazi izvedbe pogodbe in katere razkritje po oceni organa ne predstavlja kršitve poslovne skrivnosti izbranega ponudnika, skladno z definicijo poslovne skrivnosti, kot jo določa 2. člen ZPosS, in sicer v:

- terminski načrt v skladu s točko 5.2. specifikacij naročnika (str.66/73), ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije. Prosilcu se omogoči dostop do vseh zahtevanih faktur, iz katerih je neposredno razviden podatek o porabi javnih sredstev, in sicer se prosilcu posreduje račun s specifikacijo na podlagi katerega je naročnik dne 27. 1. 2020 izvedel plačilo v višini 441.753,70 EUR . Tako delno omogočen dostop do zahtevanih dokumentov se prosilcu omogoči na način, da se zahtevana dokumentacija prosilcu posreduje v elektronski obliki na elektronski naslov prosilca, kot izhaja iz zahteve.

Nadalje je organ navedel, da se prosilcu v celoti zavrne dostop do sledečih podatkov, ker organ z njimi ne razpolaga. Ker zahtevani dokumenti še niso bili oblikovani:

• načrtov usposabljanja v skladu s točko 6.3. specifikacij naročnika (str. 69/73), ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije,
• primopredajnih zapisnikov vseh dosedanjih faz implementacije v skladu z 8. členom pogodbe JN 067/RN-18 <JN067 /RN-18-POG>,
• izvajalčevih načrtov testiranja in testnih scenarijev, poročil in zapisnikov o testiranjih in preizkusih delovanja sistema ter vseh drugih dokumentov v zvezi s testiranjem v skladu s točko 6.2. specifikacij naročnika (str. 69/73), ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije,
• zapisnikov in poročil o vzpostavitvi SBI-PIS na produkcijskem okolju.

Originalna prospektna dokumentacije izvajalca, ki jo prosilec zahteva, je dostopna na spletni strani izvajalca.

Prosilcu se zaradi varovanja poslovne skrivnosti v celoti zavrne vpogled v dokumente:

• anekse k podizvajalskim pogodbam, ki so označeni kot poslovna skrivnost;
• zapisnikov in poročil o sestankih in delavnicah v skladu s točko 6.1. specifikacij naročnika (str. 69/73), ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije,
• planov in poročil izvajalca v skladu s točko 5.1 specifikacij naročnika (str. 65/73), ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije,
• zapisnikov koordinacijskih sestankov na projektu,
• zapisnikov nadzornega telesa, ki izvaja nadzor nad izvajanjem projekta,
• GAP analize,
• predloga končne dokumentacije produkcijskih zahtev v skladu s četrtim odstavkom 2. člena pogodbe JN 067/RN-18 <JN067 /RN-18-POG>,
• končnega predloga podrobne specifikacije SBI-PIS z vsemi spremembami v skladu s točko 5.2. specifikacij naročnika (str. 66/73), ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije,
• uporabniško dokumentacijo in navodila za uporabnike, ki jih je izvajalec izročil naročniku, dokumenta, ki vsebuje  podroben tehnični  opis  in/ali skico celotnega sistema za zagotavljanje varovanja podatkov (backup),

-           dokumenta, ki vsebuje podroben tehnični opis in/ali skico arhitekture celotnega informacijskega sistema. V zvezi z aneksi k podizvajalskim pogodbam, iz prve alineje te točke, organ še ugotavlja, da ne gre za anekse oz. druge dodatke k osnovnima pogodbama, sklenjenima na podlagi izvedenega javnega naročila, vpogled v katere je zahteval prosilec v drugi in tretji alineji zahteve, zato se prosilcu tudi iz tega razloga vpogled v anekse k podizvajalskim pogodbam ne omogoči. Aneksi oz. drugi dodatki k osnovnima pogodbama v predmetnem postopku niso nastali in organ z njimi ne razpolaga. Nadalje organ ugotavlja, da je s pogodbo, sklenjeno na podlagi izvedenega predmetnega javnega naročila, kot poslovno skrivnost zavezan varovati ideje, osnutke, know-how in tehnične postopke, ki se nanašajo na predmet javnega naročila in jih ne sme prenašati na tretje osebe, zato se prosilcu v celoti zavrne vpogled v dokumente naštete v zgornjih alinejah te točke. Organ je prepričan, da bi z razkritjem teh dokumentov izbranemu ponudniku nastala škoda, saj vsebujejo podatke, ki predstavljajo strokovno zanje, izkušnje in poslovne informacije izbranega ponudnika in jih je že po naravi stvari treba varovati kot poslovno skrivnost. Poleg tega je organ mnenja, da v tej točki navedeni podatki ne predstavljajo dokumenta po 4. členu ZDIJZ, temveč gre za izdelke, osnutke in delovno gradivo, do katerega dostop ni mogoč na podlagi ZDIJZ. V zvezi z zapisniki sestankov, ki prav tako vsebujejo občutljive podatke vezane na samo informacijsko rešitev, organ še ugotavlja, da gre v primeru zapisnikov dejansko za delovno gradivo, osnutke, ki ne predstavljajo končnih dokumentov in vsebujejo podatke iz dokumentov, ki so v postopku izdelave, zato ne predstavljajo podatka, ki je dostopen na podlagi ZDIJZ. Organ je prepričan, da pravica do dostopa do informacij javnega značaja na podlagi ZDIJZ ne pomeni, da se lahko prosilcu v neomejenem obsegu omogoči dostop do vseh podatkov, ki so nastali v postopku oddaje javnega naročila in na njegovi podlagi sklenjene pogodbe, temveč le v obsegu, iz katerega je razvidna poraba javnih sredstev, ni pa prosilec upravičen do seznanitve z vsemi podatki o delovanju organa, ki se neposredno ne odražajo v porabi javnih sredstev, njihovo posredovanje nepooblaščenim osebam pa bi imelo lahko za posledico neupravičeno razkritje poslovnih skrivnosti. Prav tako se prosilcu v celoti zavrne zahteva za dostop do dokumentov, ki jih je prosilec zahteval v obliki:

• slike zaslona enotne vstopne točke za uporabnike ali vpogled v zaslon neposredno pri naročniku,
• slike zaslona vmesnikov vsake izmed aplikacij oz. modulov sistema ali vpogled v zaslon ne posredno pri naročniku,
• slike zaslona vmesnika skrbniškega modula ali vpogled v zaslon ne posredno pri naročniku.

V primeru omenjenih dokumentov ne gre za dokumente v materializirani obliki.

Glede zahteve prosilca kot izhaja iz predzadnjih dveh alinej in v katerih zahteva dostop do vseh dokumentov, ki jih je izvajalec v zvezi z izvedbo projekta naslovil na naročnika (bodisi v fizični bodisi v elektronski obliki) in vseh dokumentov, ki jih je naročnik v zvezi z izvedbo projekta naslovil na izvajalca (bodisi v fizični bodisi v elektronski obliki), organ ocenjuje, da zahteva ni konkretizirana in zahteva prosilca v tem delu ne vsebuje vseh obveznih sestavin iz 17. člena ZDIJZ, skladno s katerim mora prosilec opredeliti informacijo, s katero se želi seznaniti.

Prosilec je zoper zgoraj navedeno odločbo vložil pritožbo z dne 5. 2. 2021, v kateri je primarno povzel odločitev organa ter določbe ZJN-3, ki določajo javnost podatkov v postopku javnega naročanja in poudaril, da je očitno neutemeljena in v nasprotju s 35. členom ZJN-3 odločitev organa, da prosilcu ne omogoči vpogleda v lastni ponudbeni predračun izbranega ponudnika s specifikacijo, ki je bil predložen v ponudbi, ker gre za dokument, ki vsebuje cene na enoto in specifikacijo ponudbe, Idejni načrt in Priloge k Idejnemu načrtu, ker prav tako vsebuje specifikacijo predmeta ponudbe in dokument, iz katerega je razvidno, da je ponujena rešitev ustrezna (dokument

Izjava dokazila), ker gre prav tako za tehnične specifikacije ponudbe. Po mnenju prosilca je irelevantno v zvezi z zgoraj navedenim, dejstvo, ki ga poudarja organ, da je organ kot naročnik v razpisni dokumentaciji javnega naročila v navodilih zapisal, da bo predračun ponudnika s specifikacijo, obravnaval kot poslovno skrivnost, saj organ kot naročnik ne more z določbami razpisne dokumentacije vplivati na svoje zakonske obveznosti. Tudi v zvezi s preostalimi dokumenti iz ponudbene dokumentacije (dokument v zvezi z udeležbo fizičnih in pravnih oseb v lastništvu izbranega ponudnika, konzorcijska pogodba in podizvajalske pogodbe, aneksi k podizvajalskim pogodbam), prosilec meni, da je odločitev organa napačna, in sicer iz dveh razlogov, ker gre za porabo javnih sredstev (sklicujoč se na prakso IP) in ker organ ni izkazal obstoja izjeme poslovne skrivnosti, pri čemer je dokazno breme na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje, torej na stranskem udeležencu. V konkretnem primeru iz izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi stranski udeleženec podal navedbe o konkretizaciji poslovne skrivnosti in za to predložil kakršnekoli dokaze (s tako izjasnitvijo in dokazi bi organ sicer moral seznaniti tudi predlagatelja in mu dati možnost opredelitve). Prosilec meni, da poslovna skrivnost tako ne more biti konzorcijska pogodba, kot tudi ne podizvajalske pogodbe in aneksi k podizvajalskim pogodbam izbranega ponudnika. Gre za dokumente, za katere izbrani ponudnik, tudi če bi svoje stališče o poslovni skrivnosti konkretiziral, ne bi mogel izkazati, da ima kakršnokoli tržno vrednost v smislu prvega odstavka 2. člena ZPosS. V teh dokumentih je namreč navedena le delitev del med posameznimi konzorcijskimi partnerji in delitev plačila, kar pa mora biti skladno s specifikacijo ponudnika oziroma cenami na enoto. Delež plačila, ki pripada posameznemu partnerju ali podizvajalcu pa je obenem nedvomno tudi podatek o porabi javnih sredstev. Glede zavrnitve dostopa do načrtov usposabljanja in ostalih dokumentov, ki naj ne bi še nastali je prosilec navedel, da dopušča možnost, da v nasprotju s pogodbo ti dokumenti dejansko še niso nastali, iz previdnosti pa predlaga, da pritožbeni organ pridobi konkretne informacije organa v zvezi s to dokumentacijo, ki bi glede na fazo izvajanja pogodbe morala že obstajati. Glede zavrnitve dokumentacije iz faze izvedbe pogodbe JN 067/RN-18 <JN067/RN-18-POG>, ker naj bi šlo za poslovno skrivnost, je prosilec poudaril, da je skladno s prakso IP ta dokumentacija javna, ker gre za podatke o porabi javnih sredstev, saj se s temi dokumenti podrobno definira predmet, ki ga naročnik z javnimi sredstvi kupuje, da se obstoja poslovne skrivnosti ne domneva (razen glede elementa ukrepov za ohranitev), temveč mora izbrani ponudnik kot stranski udeleženec in zavezanec za dostop konkretizirano navesti in dokazati razloge, zaradi katerih je dokumentacija poslovna skrivnost, zlasti v delu, ki se nanaša na njeno tržno vrednost. V konkretnem primeru tega zavezanec ni navedel v obrazložitvi odločbe, zato je že iz tega razloga odločba nezakonita. Tudi pavšalno mnenje organa, da je prepričan, da bi z razkritjem izbranemu ponudniku nastala škoda, za konkretizacijo elementov poslovne skrivnosti ne zadostuje. Poleg tega pa ZDIJZ omogoča delni dostop, kar pomeni, da bi tudi v primeru, če bi dokumenti vsebovali posamezne poslovne skrivnosti, bi moral organ omogočiti delni dostop. Glede generalne pripombe organa, da je dolžan v zvezi s temi dokumenti varovati ideje, osnutke, know-how in tehnične postopke, prosilec poudarja, da nobeden od naštetih dokumentov v tretjem odstavku točke II. odločbe organa ne vsebuje idej, osnutkov in know-howa, povsem nemogoče pa je, da bi te elemente vsebovali celotni dokumenti (arg. delnega dostopa), prav tako pa je nemogoče, da bi te elemente vsebovali dokumenti, ki jih je izdelal organ (zapisniki, GAP analiza sporočila organa...). V zvezi z idejami, osnutki in know-how-om je prosilec opozoril, da je na področju IT dejavnosti edini podatek, ki bi lahko služil konkurenci in bi lahko z razkritjem tega podatka njegovemu imetniku/avtorju nastala škoda, izvorna koda računalniškega sistema, ki je predmet naročila. Zgolj ta podatek bi lahko omogočil konkurenci reprodukcijo ali predelavo sistema in s tem izkoriščanje znanja in izkušenj izbranega ponudnika. Podatki o še tako podrobnem opisu zgradbe in načina delovanja računalniškega sistema, ne pomenijo know-howa ali izkušenj in znanja, ki bi lahko bili konkurenčna prednost, temveč gre zgolj za podrobnejši opis predmeta, torej zgolj za podrobnejši »katalog« produkta. Poleg zgoraj navedenega v zvezi s posameznimi dokumenti, v katere je bil zavrnjen vpogled, prosilec navaja:

• Zapisniki in poročila o sestankih in delavnicah v skladu s točko 6.1. specifikacij naročnika (str. 69/73), zapisniki koordinacijskih sestankov na projektu in zapisniki nadzornega telesa, ki izvaja nadzor nad izvajanjem projekta, ne vsebujejo nobenih podatkov, z razkritjem katerih bi lahko izbranemu ponudniku nastala škoda, dokumenti pa sploh niso dokumenti izbranega ponudnika, temveč jih je izdelal organ. Prav tako pa ti dokumenti niso bili označeni kot poslovna skrivnost, da bi se lahko domnevalo, da je izbrani ponudnik storil vse potrebno za ohranitev skrivnosti.
• GAP analiza vsebuje dokončen seznam funkcionalnih zahtev naročnika, nastala pa je v sodelovanju z naročnikom. Ta dokument iz navedenega razloga ne more vsebovati nobenih poslovnih skrivnosti, natančneje nobenih podatkov, ki bi imeli tržno vrednost. Tudi če bi posamezni taki podatki bili vsebovani, bi organ moral zgolj te podatke zakriti.
• Predlog kočne dokumentacije produkcijskih zahtev v skladu četrtnim odstavkom 2. člena pogodbe JN 067/NR-18 <JN06/RN-18-POG>, končni predlog podrobne specifikacije SBI-PIS z vsemi spremembami v skladu s točko 5.2. specifikacij naročnika (str. 66/73), dokument, ki vsebuje podroben tehnični opis in/ali skico celotnega sistema za zagotavljanje varovanja podatkov (backup) in dokument, ki vsebuje podroben tehnični opis in/ali skico arhitekture celotnega informacijskega sistema, so dokumenti, ki predstavljajo podrobnejše specifikacije predmeta ponudbe s strani izbranega ponudnika, zato so ti podatki javni že na podlagi 35. člena ZJN-3, prav tako pa gre za podatke o opisu produkta, ki ga naročnik/zavezanec kupuje, zato gre povsem jasno za podatke o porabi javnih sredstev. Tudi v teh dokumentih ni vsebovanega nobenega know-how-a ali podobnih podatkov (izvorne kode...), katerih razkritje bi lahko povzročilo škodo izbranemu ponudniku, temveč gre samo za podroben opis predmeta naročila.
• Plani in poročila izvajalca v skladu s točko 5.1 specifikacij naročnika (str. 65/73) tudi ne morejo vsebovati poslovnih skrivnosti, saj razkrivajo zgolj, do katere faze projekta je v posameznem trenutku izvajalec prišel oziroma kaj še mora izvesti do zaključka projekta.
• Tudi uporabniška dokumentacijo in navodila za uporabnike, nikakor ne morejo biti poslovna skrivnost, ker gre za dokumentacijo, namenjeno vsem kupcem opreme, slednji pa jo potrebujejo zato, da bodo lahko produkt uporabljali. Tudi ta dokumentacija opisuje predmet naročila, ki ga zavezanec kupuje izjavnih sredstev.

Glede zavrnitve vpogleda v slike zaslona je prosilec navedel, da je organ spregledal, da je primarno zahteval vpogled oziroma ogled delovanja sistema, torej vpogled v informacije, ki zagotovo obstajajo in se pri organu nahajajo v obliki dokumenta zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Do tega dela zahteve se organ sploh ni opredelil, prosilec pa pri zahtevi vztraja.

Organ je z dopisom z dne 22. 2. 2021, št. PKO-148-P/21 ugotovil, da je pritožba prosilca pravočasna, dovoljena in vložena po upravičeni osebi in jo je s prilogami odstopil v reševanje IP.

Pritožba je utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru je sporno, ali zahtevane informacije, do katerih je organ v izpodbijani odločbi delno ali v celoti zavrnil dostop, sodijo med prosto dostopne informacije, kar zatrjuje prosilec, ali pa je podana izjema poslovne skrivnosti in varstva osebnih podatkov, na kar se sklicuje organ.

Primarno IP ugotavlja, da se izrek izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, saj ni razvidno, glede katerih konkretnih dokumentov je bil dostop delno ali v celoti zavrnjen. Organ je torej zahtevo prosilca v prvi točki izreka delno zavrnil oz. delno ugodil, sklicujoč se na izjemi poslovne skrivnosti in varstva osebnih podatkov, brez da bi konkretno navedel, na katere posamezne dele dokumentov se odločitev nanaša (npr. tretja točka ali prvi odstavek na prvi strani konkretnega dokumenta, ipd.). V drugi točki izreka izpodbijane odločbe pa je organ dostop zavrnil v celoti, kar pomeni, da ni razvidno, o katerih konkretnih dokumentih je organ sploh odločil, ob dejstvu, da je bila predmet zahteve obširna dokumentacija in da se je zahteva prosilca med drugim nanašal tudi npr. na zapisnike, poročila, korespondenco med naročnikom (organom) in izvajalcem (izbranim ponudnikom), ipd., ki jo je prosilec opredelil vsebinsko, organ pa bi jih moral določno opredeliti (npr. zapisnik, poročilo, elektronska pošta,… z  dne , št. ipd.)

V postopku po ZDIJZ je organ dolžan o zahtevi odločiti z odločbo le takrat, ko dostop delno ali v celoti zavrne, zato mora iz izreka odločbe izrecno izhajati, o katerih dokumentih je organ odločil in do katerih dokumentov je dostop delno ali v celoti zavrnil, saj je le tako prosilcu omogočeno ustrezno pravno varstvo. Organ je s tem kršil 213. čl. ZUP, ki določa, da mora biti v izreku odločeno o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank, posledično je organ zagrešil bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

Glede na določbo 1. odst. 251. čl. ZUP drugostopenjski organ v primeru, ko ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka oziroma, da je izrek izpodbijane odločbe nejasen ali pa v nasprotju z obrazložitvijo, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti, bodisi sam ali po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Vendar pa glede na 3. odst. istega člena organ druge stopnje v primeru, ko spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Nedvomno bo v konkretnem primeru hitreje in bolj ekonomično pomanjkljivosti odpravil organ prve stopnje, zato je IP, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje organu prve stopnje.

V ponovljenem postopku bo moral organ izvesti celovit ugotovitveni postopek, v katerem se bo moral primarno opredeliti do vprašanja, kateri dokumenti so predmet zahteve. Ob tem IP poudarja, da od prosilcev ni mogoče pričakovati niti zahtevati, da bi podrobno poznali dokumente organa, bodisi z vidika njihovo poimenovanje, še manj pa datumsko ali s številkami zadeve, zato je vselej ključna vsebinska opredelitev dokumentov. Povedano drugače, prosilci so pri zahtevi dolžni dokumente vsebinsko definirati v razumnih mejah, od organa pa se pričakuje, da svoje dokumente dobro pozna in da v skladu z načelom javnosti in odprtosti organov, prosilcem omogoči, da čim lažje pridobijo informacije javnega značaja. Kot izhaja iz zahteve, je prosilec povsem jasno in dovolj določno vsebinsko opredelil dokumente, ki so predmet zahteve, tudi v predzadnjih dveh alinejah (fizična ali elektronska korespondenca v zvezi z izvedbo projekta med organom in ponudnikom), kar pomeni, da je neutemeljena ugotovitev organa v izpodbijani odločbi, da zahteva v tem delu ni konkretizirana oz. da ni sposobna obravnave. Zato se mora organ v ponovljenem postopku opredeliti tudi do tega dela zahteve in ugotoviti s katerimi dokumenti razpolaga.  

Nadalje se bo moral organ opredeliti do vsakega posameznega dokumenta in v izrek in obrazložitev odločbe natančno navesti, o katerih konkretnih dokumentih je odločal ter ali zahtevane informacije vsebujejo katero od izjem po določbah 5.a in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter natančno in določno opredeliti v izreku odločbe, v katerem delu se posamezni dokument prekrije (npr. v dokumentu z naslovom .., z dne, na strani..., prvi odstavek  oz. od prvega do petega odstavka, ipd. se prekrije… ), v obrazložitvi odločbe pa pojasniti na podlagi katere izjeme in jo tudi utemeljiti. Iz izreka odločbe mora biti torej razvidno o katerih konkretnih dokumentih je organ odločil.

Glede stranskih udeležencev

Glede na to, da iz predloženega spisa zadeve ne izhaja, da bi organ v postopek izdaje izpodbijane odločbe pritegnil tretje osebe, na pravice in obveznosti katerih bi lahko vplivala njegova odločitev v zadevi, slednje predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka. Organ mora v ponovljenem postopku odpraviti procesno napako ter upoštevaje 43. in 44. člen ZUP, v postopek pritegniti morebitne stranske udeležence (npr. izbranega ponudnika Telekom Slovenije d.d. s konzorcijskima partnerjema ITELIS d.o.o. in COMMON MANAGEMENT SOLUTIONS, S.L,, Španija) in jim dati možnost, da se udeležijo postopka ter da se opredelijo glede vprašanja, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja oz. da uveljavljajo obstoj katere izmed zakonskih izjem. Ko oz. če bo organ prejel morebitne odgovore zainteresiranih tretjih oseb, mora v skladu z načelom kontradiktornosti prosilcu omogočiti, da se seznani z izjavami stranskih udeležencev še pred izdajo odločbe in mu torej dati možnost, da se do njih opredeli. V kolikor se bodo stranki udeleženci sklicevali na obstoj izjem po ZDIJZ, to seveda ne pomeni, da jim mora organ brezpogojno slediti oz. da je k temu »absolutno« zavezan, temveč je njegova dolžnost, da sam oceni, ali zahtevani podatki dejansko predstavljajo zatrjevano izjemo.

Glede izjeme poslovne skrivnosti

IP primarno ugotavlja, da so predmet zahteve tako dokumenti, ki so nastali v času, ko je veljal ZGD-1 (gre za javno naročilo, ki je bilo objavljeno 13. 8. 2018), kakor tudi dokumenti, ki so podvrženi opredelitvi poslovne skrivnosti po ZPosS (ki je začel veljati 20. 4. 2019), kar bi moral organ upoštevati pri zatrjevanju izjeme poslovne skrivnosti. Iz izpodbijane odločbe namreč slednje ni razvidno, saj se organ sklicuje zgolj na ZPosS, čeprav za dokumente, ki so nastali pred začetkom veljavnosti ZPosS, te določbe ne veljajo in se morajo presojati po ZGD-1. Takšna je tudi sodna praksa[1]. Za dokumente, za katere velja ZPosS, pa mora organ oz. morebitni stranski udeleženci, čigar poslovno skrivnost naj bi se varovalo, izkazati izpolnjevanje kriterijev poslovne skrivnosti, kot jih opredeljuje 2. čl. ZPosS. Kot pravilno opozarja prosilec v pritožbi, je organ v izpodbijani odločbi, kljub temu, da je sicer pravilno citiral tri pogoje, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno za obstoj poslovne skrivnosti po ZPosS, zatrjeval zgolj, da je ponudnik posamezne dokumente označil kot poslovno skrivnost, kar je bil tudi glavni in edini razlog za zavrnitev dostopa, čeprav sama »pisnost oz. označitev« dokumentov za obstoj poslovne skrivnosti po »novi » definiciji ne zadostuje. Organ torej razen splošnega zatrjevanja, da gre za poslovno skrivnost, ker so dokumenti tako označeni, ni konkretiziral izpolnjevanje zakonskih pogojev po ZGD-1 in ZPosS, zato jih tudi ni mogoče preizkusiti. Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti pa je primarno na subjektu, čigar poslovno skrivnost se varuje, kar iz izpodbijane odločbe ne izhaja.

Organ bo torej moral v ponovljenem postopku primarno razmejiti dokumente, za katere velja ZGD-1 in za katere ZPosS, ter jih temu primerno obrazložiti z vidika izpolnjevanja pogojev poslovne skrivnosti in s tem izjeme po ZDIJZ, ter jih nadalje preizkusiti, ali gre za podatke, ki so po zakonu javni, in sicer z vidika tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 oz. tretjega odstavka 2. čl. ZPosS, torej ali gre za podatke, ki so javni po 35. členu ZJN-3 in ali gre za podatke o porabi javnih sredstev, ki so javni po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ . IP v zvezi s tem opozarja na ustaljeno prakso IP (npr. odločba IP št. 090-306/2017 z dne 28. 2. 2018, št. 090-157/2017/ z dne 2. 8. 2017, št. 090-69/2017 z dne 19. 4. 2017…) in prakso Upravnega sodišča RS (npr. sodba Upravnega sodišča RS, št. IV U 4/2017-11 z dne 11. 4. 2018, št. IU 1911/2012-30 z dne 2 12. 2013 in št. IU 1613/2009-32 z dne 28. 4. 2010).

Organ je sicer v izpodbijani odločbi omenjeni preizkus izvedel, vendar IP ocenjuje, da organ ni dovolj upošteval, da gre za dokumente, ki so nastali v postopku javnega naročanja, katerega osnovno vodilo je načelo transparentnosti. Organ je torej zmotno zaključil, da podatki ne predstavljajo porabe javnih sredstev, saj ni zadostno ugotavljal povezave zahtevanih podatkov s pogoji in merili javnega naročila, ki morajo biti javni ne samo zaradi 35. čl. ZJN-3, temveč na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki je z vidika javnosti še bistveno širša določba. Kot je IP že večkrat opozoril, se mora vsak, ki stopa v pogodbeni odnos z državo, torej ko prejme javna sredstva, zavedati, da postanejo določeni podatki, ravno zaradi zahteve po transparentnem delovanju državnih organov, javni. Res je, da se javna naročila med seboj razlikujejo, zlasti z vidika, kaj je predmet obravnave oz. predmet in cilj javnega naročila. V konkretnem primeru je šlo za nakup, implementacijo in vzdrževanje novega informacijskega sistema, zaradi česar se IP strinja z organom, in temu pritrjuje tudi prosilec v pritožbi, da lahko zahtevane informacije v določenem delu vsebujejo tudi t. im. »know-haw« oz. razvoj ideje, katerih razkritje bi ogrozilo konkurenčno prednost izbranega ponudnika. Prav zato je bilo v razpisnih pogojih tudi omogočeno varovanje posameznih podatkov kot poslovno skrivnost, nikakor pa ne tistih informacij, ki predstavljajo izkazovanje pogojev in meril. Te podatki predstavljajo podlago za porabo javnih sredstev, zato morajo biti vselej javni (z izvedbo delnega dostopa), ne glede na to, kako jih (je) ponudnik označi(l). Takšna je tudi praksa IP v primerljivih zadevah^[2]. Treba se je zavedati, da se nadzor nad postopki javnega naročanja ne konča s podpisom pogodbe z izbranim ponudnikom, temveč bi lahko rekli, da se glavni nadzor z izborom šele začenja, tako z vidika delovanja organa kakor tudi samega ponudnika. Javnost ima zato pravico pridobiti podatke, ali izbrani ponudnik tudi dejansko izpolnjuje pogodbene obveznosti, za katera se porabljajo javna sredstva, v nasprotnem primeru mu namreč javna sredstva ne pripadajo oz. nastopijo okoliščine v skladu s pogodbo (npr. pogodbene kazni, škoda, ipd.). Ker slednje izhaja iz zahtevanih zapisnikov, poročil o sestankih, delavnicah in drugih zahtevanih dokumentih, bo moral organ to upoštevati v ponovljenem postopku. Predvsem pa je ključno, da organ kot javni zavod, ki je zavezan k preglednosti v svojem celotnem delovanju, ne more zatrjevati poslovne skrivnosti za dokumente, ki izkazujejo njegovo javnopravno delovanje in morajo biti podvrženi transparentnosti. S tem se zagotavlja tudi učinkovit nadzor nad delovanjem organa, kar zmanjšuje korupcijska tveganja, veča vestnost, poštenost, skrbnost in zaupanje, kar pomeni, da so pomembni vsi temeljni podatki, na katerih temelji odločitev organa, ki jih ima javnost pravico izvedeti, zato je že pojmovno nemogoče, da bi tovrstni podatki, v celoti predstavljali poslovno skrivnost.

Glede splošne trditve organa, da gre pri zapisnikih, poleg poslovne skrivnosti, tudi za delovno gradivo, osnutek oz. za dokumente, ki so v postopku izdelave, pa IP opozarja, da mora organ za obstoj izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ izkazati izpolnjevanje treh elementov, ki morajo biti podani kumulativno: dokument mora biti še v postopku izdelave in še predmet posvetovanja ter specifični škodni test, razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Dokazno breme je torej na strani organa, pri čemer zgolj splošno zatrjevanje izjeme ne vzdrži resne pravne presoje.

Glede osebnih podatkov

Organ je v izpodbijani odločbi ugotovil obstoj varovanih osebnih podatkov, čemur prosilec v pritožbi ne nasprotuje. Mora pa organ tudi pri obstoju izjeme varstva osebnih podatkov v ponovljenem postopku v izrek odločbe izrecno navesti, kateri osebni podatki se na zahtevanih informacijah prekrijejo oz. se dostop do njih dovoli (npr. ime in priimek kontaktne osebe, dokument z dne , št. odstavek, točka 1.1, ipd.), v obrazložitvi odločbe pa navesti razloge za njihovo razkritje oziroma za zavrnitev prostega dostopa.

Delni dostop

Če bo organ ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo informacije, ki predstavljajo katero izmed izjem od prostega dostopa, ki ni presežena z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ, mora nadalje presojati, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu, če je to mogoče, omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. Pri tem IP pripominja, da se pri izvedbi delnega dostopa prekrijejo samo podatki, ki so izjema od prostega dostopa, ne pa celotni odstavki besedila ali celotni dokument. V primeru izvedbe delnega dostopa mora organ tako v izreku kot tudi v obrazložitvi določno navesti, katero informacije je prekril in kje točno se ti podatki nahajajo (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.).

Glede kriterija materializirane oblike na splošno in glede slike zaslona

IP ugotavlja, da ima organ prav, ko navaja, da za potrebe dostopa do informacij javnega značaja ni dolžan ustvariti ali pridobiti dokumenta, s katerim v času vložitve zahteve ne razpolaga, vendar pa je njegova dolžnost, da argumentirano pojasni, zakaj z dokumentom ne razpolaga, še zlasti v primerih, ko obstajajo okoliščine, na katere v pritožbi opozarja prosilec, in iz katerih izhaja, da bi takšni dokumenti pri organu morali obstajati. V ponovljenem postopku se mora organ do tega opredeliti. Le na ta način bo mogoče organu slediti oz. preizkusiti njegovo odločitev, da pri določenih zahtevanih dokumentih kriterij materializirane oblike ni podan.

Pri vprašanju, ali slika zaslona, pomeni »ustvarjanje novega dokumenta«, kar organ zatrjuje v izpodbijani odločbi, pa IP opozarja, na obsežno sodno prakso glede obstoja kriterija materializirane oblike v primerih, ko se zahtevane informacije nahajajo v elektronski obliki. Tako so bili postavljeni določeni standardi^[3], »da priklic obstoječih podatkov iz računalniške baze ne pomeni ustvarjanja novega dokumenta, če je to mogoče opraviti enostavno in hitro. Vrhovno sodišče RS, pa je v reviziji št. X Ips 338/2016 z dne 7. 2. 2018 navedlo, »da je vprašanje, ali dokument kot informacija javnega značaja obstaja, tako dejansko kot tudi pravno vprašanje. Pri nosilcih oblasti in drugih zavezancih po ZDIJZ se vse pogosteje informacije hranijo in obdelujejo v elektronski obliki iz računalniško vodenih podatkovnih zbirk. Mogoče je celo trditi, da je elektronska oblika informacij postala prevladujoča oblika, v kateri se dokumenti tudi lahko posredujejo upravičenemu prosilcu za dostop do informacij javnega značaja«. Nadalje pa tudi »da mora organ zagotoviti dostop do informacij javnega značaja tako, da prosilec pridobi dostop do podatkov v elektronski obliki ob uporabi tistih orodij, ki jih sicer pri svojem delu lahko uporabijo osebe, ki so te podatke v okviru izvrševanja svojih nalog v organu ustvarile oziroma pridobile in da ne gre za uporabo novih računalniških orodij oziroma za uporabo obstoječih orodij na način, ki za dostop do podatkov iz elektronske zbirke podatkov ni predviden oziroma dopusten«. Vrhovno sodišče je ob tem še opozorilo, da posredovanje informacij ne sme nesorazmerno obremeniti ali celo ogroziti opravljanja temeljne funkcije ali dejavnosti organa, torej tistih javnih nalog, zaradi katerih je bil določen organ ustanovljen, kar je odvisno tudi od tehnične in kadrovske opremljenosti določenega organa.

Glede na to, da je do slike zaslona mogoče priti z enim klikom na tipkovnici (Print Screen ali Prt Scr, Prt Scn, Prt Sc in podobno, odvisno od tipkovnice), ki zajame celotno sliko(posnetek) ekrana in zabeleži njegovo vsebino, pomeni, da lahko organ to opravi enostavno in hitro, zaradi česar, v skladu z zgoraj navedeno sodno prakso, ni mogoče slediti organu, da v tem delu zahteve kriterij materializirane oblike ni podan oz. da bi šlo v tem primeru za ustvarjanje novega dokumenta. V ponovljenem postopku se bo moral organ zato opredeliti do vprašanja, ali gre v tem delu za prosto dostopne informacije javnega značaja, ki pa sicer izpolnjujejo vse pogoje po prvem odstavku 4. čl. ZDIJZ. 

Prosilec je sicer v pritožbi izpostavil, da je bilo predmet zahteve tudi vpogled v zaslon neposredno pri organu oz. vpogled v delovanje sistema pri organu, glede česar pa IP sledi odločitvi organa, da se takšna zahteva ne nanaša na dostop do dokumentov, kot so opredeljeni v prvem odstavkom 4. čl. ZDIJZ, zato v tem delu niso izpolnjeni pogoji informacije javnega značaja.

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je organ napačno uporabil materialno pravo, v postopku pa je prišlo tudi do bistvenih kršitev pravil postopka, zaradi česar se odločbe ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je zato pritožbi ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo v zavrnilnem delu odpravil ter zadevo v tem delu vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Sodba Upravnega sodišča RS, opr. št. IIIU 28/2020-33 z dne 11. 11. 2020, točka 29

[2]  Odločbe IP št.: 090-169/2018/39, 090-229/2018/8, 021-65/2007, 021-10/2008

[3] Sodbe Upravnega sodišča: št. I U 2052/2014 z dne 6. 1. 2016, št. I U 1878/2015 z dne 9.11. 2016, št. III U 113/2017 z dne 25.8.2017