prosilec - Splošna bolnišnica Izola

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval številne dokumente povezane z javnim naročilom za nakup, implementacijo in vzdrževanje novega informacijskega sistema. Organ je zahtevi prosilca delno ugodil, prosilec pa se je pritožil v delu glede zapisnikov, v katerem je organ zahtevo zavrnil na podlagi izjeme poslovne skrivnosti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je bila odločitev organa prve stopnje pravilna, zato je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-222/2022/6
Datum: 7. 9. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 8. 7. 2022, zoper odločbo Splošne bolnišnice Izola, Polje 40, 6310 Izola (v nadaljevanju organ), št. PKO-519-P/2022 z dne 15. 6. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca zoper podtočke I. točke, št. 2., 2.1., od točke 2.1.1. do 2.1.6., 2.2., od točke 2.2.1. do 2.2.2., 2.3., od točke 2.3.1. do 2.3.2., 4., 4.1., od točke 4.1.1. do točke 4.1.13., izreka odločbe Splošne bolnišnice Izola, št. PKO-519-P/2022 z dne 15. 6. 2022, se zavrne.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 24. 5. 2022 zahteval, da mu organ v elektronski obliki oz. podredno v obliki fotokopije omogoči dostop do dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje javnega naročila in izvedbe javnega naročila »Nakup, implementacija in vzdrževanje novega informacijskega sistema«, št. objave na Portalu javnih naročil JN005609/2018-B01, ki je nastala od 11. 2. 2022 dalje, in sicer:
(1)    vseh aneksov in drugih dodatkov k pogodbi (protokoli…) ter drugih pisno ali po elektronski pošti dogovorjenih sprememb in dopolnitev pogodbe za nakup, implementacijo in vzdrževanje novega informacijskega sistema JN 067/RN-18 <JN067/RN-18-POG> z dne 21. 5. 2019,
(2)    zapisnikov in poročil o sestankih in delavnicah v skladu s točko 6.1. specifikacij naročnika (str. 69/73), ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije,
(3)    planov in poročil izvajalca v skladu s točko 5.1 specifikacij naročnika, ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije,
(4)    zapisnikov koordinacijskih sestankov na projektu,
(5)    zapisnikov nadzornega telesa, ki izvaja nadzor nad izvajanjem projekta,
(6)    izvajalčevih načrtov testiranja in testnih scenarijev, poročil in zapisnikov o testiranjih in preizkusih delovanja sistema ter vseh drugih dokumentov v zvezi s testiranjem v skladu s točko 6.2. specifikacij naročnika, ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije,
(7)    načrta usposabljanja v skladu s točko 6.3. specifikacij naročnika, ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije,
(8)    zapisnikov in poročil o vzpostavitvi SBI-PIS na produkcijskem okolju,
(9)    primopredajne zapisnike vseh dosedanjih faz implementacije v skladu z 8. členom pogodbe JN 067/RN-18 <JN067/RN-18-POG>
(10)     vseh računov, ki so bili izdani na podlagi 7. člena pogodbe.

Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. PKO-519-P/2022 z dne 15. 6. 2022, s katero je v prvi točki izreka izpodbijane odločbe zahtevi prosilca delno ugodil tako, da je;
1.    omogočil vpogled v Aneks št 1 k pogodbi za nakup, implementacijo in vzdrževanje novega informacijskega sistema JN 067/RN-18 <JN067/RN-18-POG>, z dne 9. 3. 2022, razen v osebne podatke (ime in priimek skrbnika pogodbe in podatke kontaktnih oseb pogodbenih strank).
2.    omogočil delni vpogled v zapisnike in poročila o sestankih in delavnicah, in sicer v dokumente:
2.1.   PLAČE - Zapisniki in poročila z dne: 
2.1.1.    Zabeležka sestanka z dne 01.03.2022, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,
2.1.2.    Zabeležka sestanka z dne 22.02.2022, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,
2.1.3.    Zabeležka sestanka z dne 17.03.2022, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,
2.1.4.    Zabeležka sestanka z dne 24.03.2022, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,
2.1.5.    Zabeležka sestanka z dne 19.04.2022, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,
2.1.6.    Zabeležka sestanka z dne 17.05.2022, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,
2.2.    HR - Zapisniki in poročila z dne:
2.2.1.    Zabeležka sestanka z dne 28.02.2022, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,
2.2.2.    Zabeležka sestanka z dne 22.03.2022, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,
2.3.    INTEGRACIJE - Zapisniki in poročila z dne:
2.3.1.    Elektronska sporočila z dne 24.03.2022 do 2.06.2022, razen v osebne podatke (ime in priimek pošiljateljev in naslovnikov ter drugih oseb omenjenih v elektronskih sporočilih) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,
2.3.2.    Elektronska sporočila z dne 15.03.2022 do 12.05.2022, razen v osebne podatke (ime in priimek pošiljateljev in naslovnikov ter drugih oseb omenjenih v elektronskih sporočilih) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,
3.    delno omogočil vpogled v plane in poročila, in sicer v dokument SBI Grobi plan 2022, razen v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo specifično časovnico organizacije in rešitve izvajalca (opis oziroma vsebina posameznih faz).
     4.    delno omogočil vpogled v zapisnike koordinacijskih sestankov na projektu, in sicer v dokumente:
4.1.   ZAPISNIKI PROJECT MANAGEMENT-a z dne:
4.1.1.    Zapisnik sestanka z dne 14.02.2022, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,
4.1.2.    Zapisnik sestanka z dne 28.02.2022, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,
4.1.3.    Zapisnik sestanka z dne 07.03.2022, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,
4.1.4.    Zapisnik sestanka z dne 14.03.2022, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,
4.1.5.    Zapisnik sestanka z dne 21.03.2022, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,
4.1.6.    Zapisnik sestanka z dne 28.03.2022, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,
4.1.7.    Zapisnik sestanka z dne 04.04.2022, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,
4.1.8.    Zapisnik sestanka z dne 11.04.2022, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,
4.1.9.    Zapisnik sestanka z dne 19.04.2022, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,
4.1.10.    Zapisnik sestanka z dne 25.04.2022, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve, 
4.1.11.    Zapisnik sestanka z dne 03.05.2022, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,
4.1.12.    Zapisnik sestanka z dne 17.05.2022, razen v osebne podatke (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,
4.1.13.    Zapisnik sestanka z dne 23.05.2022, razen v osebne podatke (ime m priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,
5.    dostop do zapisnikov nadzornega telesa, ki izvaja nadzor nad izvajanjem projekta, je organ  zavrnil, saj z dokumenti v navedenem obdobju ne razpolaga, saj ti niso bili kreirani,
6.   delno omogočil vpogled v izvajalčeve načrte testiranja in testne scenarije, poročila in zapisnike o testiranjih in preizkusih delovanja sistema ter vseh drugih dokumentov v zvezi s testiranjem, in sicer v dokumente:
6.1. HR:
6.1.1. SBI Prototype process prereguisites TEST SCENARIO HR (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek osebe, ki je izvajala testiranje) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,
6.2. KONTROLING:
6.2.1. SBI - UAT scenariji CO (1) Prototype process prerequisites TEST SCENARIO HR (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek osebe, ki je izvajala testiranje, koordinatorja in odgovornih oseb) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,
6.3. MM:
6.3.1. SBI - IM Upravljanje skladišča - Testni scenariji (excel - zavihki), razen podatke (ime in priimek osebe, ki je izvajala testiranje oz. ključnih uporabnikov pri testiranju in koordinatorja) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,
6.3.2. SBI - MM Matični podatki - Testni scenariji (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek osebe, ki je izvajala testiranje oz. ključnih uporabnikov pri testiranju in koordinatorja) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,
6.3.3. SBI - MM Nabava - Oddelčne zaloge (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek osebe, ki je izvajala testiranje oz. ključnih uporabnikov pri testiranju in koordinatorja) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,
6.3.4. SBI - MM Nabava - Računovodstvo (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek osebe, ki je izvajala testiranje oz. ključnih uporabnikov pri testiranju in koordinatorja) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,
6.3.5.    SBI - MM Nabava - Testni scenariji (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek osebe, ki je izvajala testiranje oz. ključnih uporabnikov pri testiranju in koordinatorja)   in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,
6.3.6.    SBI - Protoype process prerequsites & test scenarios - PM (excel - zavihki), razen v osebne  podatke  (ime  in  priimek osebe,  ki je  izvajala testiranje  oz.  ključnih uporabnikov pri testiranju in koordinatorja) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,
6.4.    RAČUNOVODSTVO IN FINANCE: 
6.4.1. SBI - Prototype process prerequisites TEST SCENARIO Fl (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek osebe, ki je izvajala testiranje) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,
6.5.    TEHNIČNO VZDRŽEVANJE:
6.5.1. SBI - Protoype process prerequsites (excel - zavihki), razen v osebne podatke (ime in priimek osebe, ki je izvajala testiranje) in v podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis ponujanega izdelka in rešitve,
7.    dostop do načrta usposabljanja v skladu s točko 6.3. specifikacij naročnika, ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije zavrnil, ker organ z dokumentom ne razpolaga, ker dokument še ne obstaja,
8.    dostop do zapisnikov in poročil o vzpostavitvi SBI-PIS na produkcijskem okolju zavrnil, ker organ z dokumentom ne razpolaga, ker dokument še ne obstaja,
9.    dostop do primopredajnih zapisnikov vseh dosedanjih faz implementacije v skladu z 8. členom pogodbe JN 067/RN-18 <JN067 /RN-18-POG> zavrnil, ker organ z dokumentom ne razpolaga, ker dokument še ne obstaja,
10.    omogočil vpogled v račun št.: TS3-DA-7200037116 z dne 15. 4. 2022, razen v osebne podatke (ime in priimek izdajatelja dokumenta).

Organ je v obrazložitvi navedel, da je v predmetni postopek pritegnil tretje osebe, na pravice in obveznosti katerih bi lahko vplivala njegova odločitev v predmetni zadevi, tj. izbranega ponudnika …. s partnerji, in ga opozoril, da se ima skladno s 43. členom ZUP pravico udeležiti postopka kot stranski udeleženec in se lahko izjavi o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so pomembne za odločitev o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja in sporoči, ali obstajajo razlogi za izjemo iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, če se dokumenti, ki so predmet zahteve, štejejo za poslovno skrivnost v smislu 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) oziroma 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS). Izbrani ponudnik do izdaje izpodbijane odločbe na poziv organa ni priglasil stranske udeležbe.

Organ je v nadaljevanju odločbe odločal po posameznih sklopih dokumentov, in sicer:
1.    Glede dostopa do vseh aneksov in drugih dodatkov k pogodbi (protokoli...) ter drugih pisno ali po elektronski pošti dogovorjenih sprememb in dopolnitev pogodbe za nakup, implementacijo in vzdrževanje novega informacijskega Sistema JN 067/RN-18<JN067/RN-18-POG> z dne 21.5.2019
Organ je ugotovil, da je bil dne 9. 3. 2022 sklenjen Aneks št 1 k Pogodbi za nakup, implementacijo in vzdrževanje novega informacijskega sistema JN 067/RN-18 <JN067/RN-18-POG>, v katerega je prosilcu omogočil vpogled, skladno z zahtevo, razen v osebne podatke (ime in priimek skrbnika pogodbe in podatke kontaktnih oseb pogodbenih strank), ki jih je treba varovati na podlagi 1. točke 6. člena ZVOP-1.

2.    Glede dostopa do zapisnikov in poročil o sestankih in delavnicah v skladu s točko 6.1. specifikacij naročnika, ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije
Organ je najprej ugotavljal, ali je glede navedenih dokumentov podana izjema poslovne skrivnosti. Glede na datum nastanka dokumentov, organ ugotavlja, da gre za dokumente, pri katerih je treba upoštevati določila ZPosS, ki v prvem odstavku 2. člena določa, da poslovna skrivnost zajema nerazkrito znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjujejo naslednje zahteve:
- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij,
- ima tržno vrednost in
- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.
Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Skladno s tretjim odstavkom istega člena, se za poslovno skrivnost ne morejo določiti  informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Glede na navedeno so torej poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zgoraj naštete zahteve. 

Organ je ugotovil, da zahtevani zapisniki nedvomno predstavljajo podatke, ki niso splošno znani ali lahko dosegljivi osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. Gre namreč za vsebino, ki se nanaša na implementacijo informacijskega sistema in tehnične rešitve, torej gre za informacije, za katere je potrebno specifično znanje, s katerim ne razpolagajo vsi in ne gre za informacije, ki bi bile splošno znane. Organ posledično ugotavlja, da zahtevani podatki izpolnjujejo zahtevo prvega pogoja za opredelitev poslovne skrivnosti po ZPosS. V zvezi s tržno vrednostjo je organ ugotovil, da imajo zahtevane informacije tržno vrednost. Gre namreč za specifično znanje, know-how izbranega ponudnika, s katerim je konkuriral na javnem naročilu, uspel in zanj iztržil tudi vrednost javnega naročila. Razkritje teh podatkov bi lahko po oceni organa potencialno škodovalo poslovnim oziroma finančnim interesom izbranega ponudnika. Gre za poslovne informacije, ki bi lahko vplivale na konkurenčni položaj izbranega ponudnika na trgu, saj se zahteva nanaša na specifično strokovno znanje in izkušnje, s katerim izbrani ponudnik nastopa na trgu. Organ je ugotovil, da je izpolnjen tudi tretji pogoj, ki ga za obstoj poslovne skrivnosti določa ZPosS, saj je imetnik poslovne skrivnosti, torej izbrani ponudnik, v danih okoliščinah razumno ukrepal, da predmetne podatke ohrani kot skrivnost. Že iz konzorcijske pogodbe, sklenjene med vsemi strankami, ki so se skupno prijavile na predmetno javno naročilo, izhaja, da bodo vse stranke vzajemno, kot poslovno skrivnost, varovale vse podatke tehničnega in poslovnega značaja, do katerih bodo imele dostop pri izvajanju te pogodbe. Skladno z navedeno pogodbo je poslovna skrivnosti tudi vsa dokumentacija, ki se nanaša na predmet pogodbe. Enako določa tudi Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti družbe, ki ga je izbrani ponudnik posredoval organu v predhodnih postopkih dostopa do informacij javnega značaja v isti zadevi, in skladno s katerim so poslovna skrivnost vsi deli dokumentacije in dokumentov posredovani organu v sklopu ponudbe, kot tudi v sklopu izvajanja javnega naročila, ki so označeni kot poslovna skrivnost in ki vključuje ponudbe za javna naročila,  načrtovanje in  izvajanje razvojnih,  raziskovalnih,  projektnih,  analitskih  in tehnološke aktivnosti in njihove rezultate, kot tudi računalniške uporabniške aplikacije in tehnično-sistemske produkte. Skladno z navedenim je organ ugotovil, da zahtevani podatki, ki se nahajajo v zapisnikih in poročilih o sestankih in delavnicah v skladu s točki 6.1. specifikacij naročnika, predstavljajo poslovno skrivnost, upoštevaje relevantne določbe ZPosS. Ker pa so predmetni zapisniki dokument, ki izkazuje, da je izbrani ponudnik pristopil k fazi ugotavljanja dejanskega stanja in tehnoloških zahtev ponudnika in k pripravi načrta za implementacijo novega informacijskega sistema v okviru izvedbe javnega naročila, ki mu je bilo oddano, je prosilec upravičen do delnega dostopa do zahtevanih podatkov, zato je organ prosilcu omogočil dostop do zahtevanih dokumentov v obsegu, kot izhaja iz izreka oziroma na način, da je iz dokumenta razvidno (število strani) in zgradba dokumenta, teme, ki so bile predmet sestanka, prekrita pa je sama vsebina dokumenta, ki se nanaša na tehnično rešitev izvajalca, tj. besedilo dokumenta, ki izkazuje vsebino sestanka, tehnične predloge, parametre in funkcije informacijskega sistema, kar je varovano z izjemo poslovne skrivnosti. Organ je v dokumentu prekril tudi varovane osebne podatke.

3.  Glede dostopa do planov in poročil izvajalca v skladu s točko 5.1 specifikacij naročnika, ki so bili sestavni del razpisne dokumentacije
Organ je ugotovil, da zahtevani plani in poročila, predstavljajo podatke, ki niso splošno znani ali lahko dosegljivi osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. Gre namreč za vsebino, ki se nanaša na načrt in postopek implementacije informacijskega sistema in tehničnih rešitev, torej gre za informacije, za katere je potrebno specifično znanje in izkušnje časovnega organiziranja pri vodenju tovrstnih projektov (v kakšnem vrstnem redu potekajo posamezne faze implementacije, kdaj oz. v kateri fazi pričeti s testiranjem, migracijo podatkov, izobraževanjem itd.), s katerim ne razpolagajo vsi in ne gre za informacije, ki bi bile splošno znane. Poleg tega plan, ki je predložen prosilcu na vpogled, vsebuje tudi podatke o organizaciji dela in delitvi nalog med konzorcijskimi partnerji, kar prav tako predstavlja specifično organizacijo, ki je lastna izbranemu ponudniku in vsebuje poslovne informacije, ki bi lahko vplivale na konkurenčni položaj izbranega ponudnika na trgu. Organ je ugotovil, da zahtevani podatki izpolnjujejo zahtevo prvega pogoja za opredelitev poslovne skrivnosti po ZPosS. Prav tako je ugotovil, da imajo zahtevane informacije tržno vrednost in da je izbrani ponudnik v danih okoliščinah razumno ukrepal, da predmetne podatke ohrani kot skrivnost, kot izhaja iz konzorcijske pogodbe med strankami izbrane ponudbe in Pravilnika o varovanju poslovne skrivnosti družbe. Skladno z navedenim je organ ugotovil, da zahtevani podatki predstavljajo poslovno skrivnost po ZPosS. Ker pa predstavlja predmetni plan izvajalca dokument, ki
izkazuje izpolnjevanje pogodbenih obveznosti izbranega ponudnika, je prosilec upravičen do delnega dostopa do dokumenta, kot izhaja iz točke 1.3 izreka oziroma na način, da iz dokumenta niso razvidni podatki, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost (opis oziroma vsebina posameznih faz in ostalo problematiko, ki se nanaša na izvedbo projekta), ker vsebujejo specifično časovnico in organizacijo implementacije informacijskega sistema izbranega ponudnika.

4.    Glede zapisnikov koordinacijskih sestankov na projektu
V okviru koordinacijskih sestankov, v katere vpogled zahteva prosilec, so v zahtevanem obdobju nastali t. i.  zapisniki PM - Project management-a, ki po ugotovitvah organa, kot tudi IP, ko je obravnaval enako dokumentacijo v predhodnem časovnem obdobju, izpolnjujejo kriterije za opredelitev poslovne skrivnosti po ZPosS, saj gre za zapisnike, ki jih je pripravil izbrani ponudnik in zanje velja enaka argumentacija, kot to velja za predhodne dokumente obrazložitve. Ker pa predmetni zapisniki izkazujejo dejavnost izbranega ponudnika v zvezi z izvedbo projekta, je prosilec upravičen do delnega dostopa do navedenih dokumentov, kot izhaja iz izreka oziroma na način, da iz dokumenta niso razvidni osebni podatki (ime in priimek udeležencev sestanka in odgovornih oseb) in podatki, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker vsebujejo opis rešitve, so pa razvidne teme, ki so bile predmet sestanka in iz katerih je razvidno stanje projekta.

5.    Glede zapisnikov nadzornega telesa, ki izvaja nadzor nad izvajanjem projekta
Organ je ugotovil, da z dokumentom ne razpolaga, zato niso izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ.  Dokument ne obstaja, ker v obdobju od 11. 2. 2022 do prejema zahteve prosilca zapisniki nadzornega telesa niso bili oblikovani.
 
6.    Glede izvajalčevih načrtov testiranja in testnih scenarijev, poročil in zapisnikov o testiranjih in preizkusih delovanja sistema ter vseh drugih dokumentov v zvezi s testiranjem v skladu s točko 6.2. specifikacij naročnika, ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije
Organ je ugotovil, da dokumenti predstavljajo informacije, zavarovane z izjemo poslovne skrivnosti. Ker pa predmetni dokumenti izkazujejo izpolnjevanje pogodbenih obveznosti izbranega ponudnika, je prosilec upravičen do delnega dostopa do navedenih dokumentov, kot izhaja iz izreka oziroma na način, da iz dokumenta niso razvidni osebni podatki (ime in priimek udeležencev testiranja) in podatki, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, ker gre za opis oziroma vsebino posameznih funkcionalnosti rešitve. Iz posredovanih dokumentov je razviden podatek o področju testiranja, kar je razvidno že iz naziva dokumenta in naziva scenarija testiranja, iz katerega je mogoče ugotoviti stanje projekta. Organ je prav tako ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo več osebnih podatkov, ki jih je v dokumentih prekril.

7.    Glede načrta usposabljanja v skladu s točko 6.3. specifikacij naročnika, ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije, zapisnikov in poročil o vzpostavitvi SBI-PIS na produkcijskem okolju in glede primopredajnih zapisnikov vseh dosedanjih faz implementacije v skladu z 8. členom pogodbe JN 067/RN-18 <JN067/RN-18-POG>
Organ je ugotovil, da z dokumentom ne razpolaga, ker ta še ne obstaja oz. še ni bil oblikovan. Naročnik ne razpolaga z načrtom usposabljanja v skladu s točko 6.3. specifikacij naročnika, ker bo dokument kreiran šele ob prehodu informacijskega sistema v živo, kot tudi ne z zapisniki in poročili o vzpostavitvi SBI-PIS na produkcijskem okolju, ki bodo prav tako izdelani pred prehodom v živo. Enako še niso kreirani primopredajni zapisniki vseh dosedanjih faz implementacije v skladu z 8. členom pogodbe JN 067/RN-18 <JN067 /RN-18-POG>, ki bodo kreirani šele po prehodu v živo.

8.    Glede vseh računov, ki so bili izdani na podlagi 7. člena pogodbe
Organ je ugotovil, da gre v primeru izdanih računov na podlagi 7. člena pogodbe, za podatek o porabi javnih sredstev, zato se prosilcu omogoči dostop do dokumenta, kot izhaja iz točke 1.10. izreka odločbe, in sicer v račun št.: TS3-DA-7200037116 z dne 15. 4. 2022, razen v osebne podatke (ime in priimek izdajatelja dokumenta).
Organ je še ugotovil, da v postopku niso nastali posebni stroški.

Po izdaji izpodbijane odločbe je družba … v postopku priglasila stransko udeležbo in vztrajala pri varstvu poslovne skrivnosti in avtorskega dela ter zahtevala, da organ prosilcu ne posreduje dokumentacije v celoti.

Zoper izpodbijano pritožbo je prosilec dne 8. 7. 2022 vložil pritožbo, in sicer v podtočkah I. točke izreka št. 2., 2.1., od točke 2.1.1. do 2.1.6., 2.2., od točke 2.2.1. do 2.2.2., 2.3., od točke 2.3.1. do 2.3.2., 4., 4.1., od točke
4.1.1. do točke 4.1.13., iz razloga bistvene kršitve pravil postopka, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in uporabe materialnega predpisa ter IP predlaga, da pritožbi ugodi in zahtevi za dostop do informacij javnega značaja vlagatelja ugodi tudi v delu, v katerem jo je zavezanec zavrnil in prekril celotne dokumente ter podatke, ter naloži zavezancu, da mora vlagatelju v roku 31 dni od prejema odločbe posredovati elektronske kopije ali fotokopije (v kolikor z elektronskimi kopijami ne razpolaga) naslednjih dokumentov, ki se nanašajo na postopek oddaje javnega naročila in izvedbe javnega naročila »Nakup, implementacija in vzdrževanje novega informacijskega sistema«, št. objave na Portalu javnih naročil JN005609/2018-B01, tudi
v delu, v katerem je naročnik zahtevo zavrnil, razen v delu, ki se nanaša na osebne podatke:
- zapisnikov in poročil o sestankih in delavnicah v skladu s točko 6.1. specifikacij naročnika (str. 69/73), ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije,
- zapisnikov koordinacijskih sestankov na projektu in
- zapisnikov PM- project management.

Prosilec je navedel, da dokumenti, navedeni v izreku izpodbijane odločbe v št. od vključno 2. do vključno 2.3.2. in od vključno 4. do vključno 4.1.13. ne izpolnjujejo pogojev za obstoj poslovne skrivnosti po ZPosS. Za obstoj poslovne skrivnosti po ZPosS morajo namreč biti kumulativno izpolnjeni trije pogoji. Prosilec navaja, da je organ napačno interpretiral odločbo IP št. 090-210/2021/10 z dne 16.12.2021, s katero je bilo predhodno že odločeno o dokumentih iz istega postopka javnega naročila. Argument, s katerim je zavezanec zavrnil dostop (češ da dokumenti vsebujejo opis ponujenega izdelka...), predstavlja glavni pritožbeni razlog, zaradi katerega je odločitev zavezanca v tem delu nezakonita. Prosilec je poudaril, da iz zahtevanih zapisnikov ne izhajajo podrobnosti vsebine opreme, ki je predmet pogodbe. Iz zahtevanih zapisnikov izhajajo podatki, ali izbrani ponudnik dejansko izpolnjuje pogodbene obveznosti, ki se plačujejo iz javnih sredstev. V teh dokumentih ni vsebovanega nobenega know-how-a ali podobnih podatkov (npr. izvorne kode informacijskega sistema), katerih razkritje bi lahko povzročilo škodo izbranemu ponudniku in ali na kakršnikoli način ogrozilo delovanje zavezanca. Navedenemu pritrjuje tudi odločba IP, ki je že glede predhodno zahtevanih zapisnikov koordinacijskih sestankov na str. 39 zapisala, da je po podrobnem pregledu teh zapisnikov ugotovila, da gre za zapisnike organa, v katerih so prisotni znotraj organa samega usklajevali faze implementacije informacijskega sistema, organizacijo dela po področjih, usklajevanje in razrešitev odprtih vprašanj posameznega oddelka, seznanitev s stanjem projekta in načrtovanje naslednjih korakov do končne faze implementacije. Gre za dokumente, ki so last organa, ki jih je pripravil organ in vanj niso prenesene občutljive poslovne informacije stranskih udeležencev, ki bi lahko predstavljale poslovno skrivnost. Dokument namreč ne vsebuje informacij iz ponudbene dokumentacije stranskih udeležencev, niti se podrobno ne nanaša na rešitve informacijskega sistema, temveč ureja zgolj organizacijska vprašanja povezana z izvedbo samega projekta. Glede na navedeno, izjema poslovne skrivnosti v konkretnem primeru ni podana, saj niso izpolnjeni kriteriji, katerih obstoj je kumulativno zahteva. Enako kot je IP ugotovil za zapisnike iz obdobja takratne zahteve, po prepričanju pritožnika (kljub temu, da v vsebino ni mogel vpogledati) velja za zapisnike iz obdobja tokratne zahteve za pridobitev informacij. Za namen te ugotovitve naj IP vpogleda v vse zapisnike koordinacijskih sestankov in ugotovi, da gre tudi pri teh zapisnikih za enake vsebine, kot navedeno zgoraj, ki ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Prosilec je še poudaril, kar je prav tako izpostavila prejšnja odločba IP, da zahtevani zapisniki in poročila o sestankih in delavnicah v skladu s točko specifikacij naročnika (str. 69/73) ter zapisniki koordinacijskih sestankov na projektu ne vsebujejo poslovnih skrivnosti, in da so dokumenti naročnika in kot taki za izvajalca ne morejo imeti tržne vrednosti. Zavezanec je kot javni zavod zavezan k preglednosti v svojem celotnem delovanju, zato ne more zaradi poslovne skrivnosti zavrniti vpogleda v dokumente, ki jih je sam izdelal (zapisniki...), četudi ob sodelovanju izvajalca, in izkazujejo njegovo delovanje. Zato je že pojmovno nemogoče, da bi ti zahtevani podatki predstavljali poslovno skrivnost. Dokazno breme obstoja izpolnjevanja pogojev obstoja poslovne skrivnosti je na strani zavezanca, kar iz izpodbijane odločbe ne izhaja. Prosilec je dodal, da je odločba IP tudi poudarila, da se nadzor nad postopki javnega naročanja ne konča s podpisom pogodbe z izbranim ponudnikom, pač pa se glavni nadzor z izborom šele začenja, tako z vidika delovanja organa, kakor tudi samega ponudnika. Javnost ima torej pravico pridobiti podatke, ali izbrani ponudnik dejansko izpolnjuje pogodbene obveznosti, za katere se porabljajo javna sredstva. IP naj torej z ugoditvijo pritožbi od organa zahteva posredovanje vsebinskih delov vseh zapisnikov v tistem delu, ki se nanaša na pravilnost in pravočasnost izpolnjevanja pogodbenih obveznosti. Vse zgoraj navedeno velja tudi za zapisnike PM - project management in za vse morebitne druge zapisnike, katerih zavezanec ni predložil v nobeni obliki. V vse zapisnike naj IP prav tako vsebinsko vpogleda in naj zahteva posredovanje vseh delov teh zapisnikov, ki ne vsebujejo podrobnosti informacijskega sistema, ki je predmet pogodbe. V zvezi z vsebino zapisnikov koordinacijskih sestankov, sestankov project managementa in ostalih zapisnikov pritožnik tudi navaja, da nadzor nad postopki javnega naročanja ne zajema samo nadzora, ali se projekt izvaja in ali se izvaja v rokih, temveč tudi nadzor nad tem, da v postopku izvedbe ne prihaja do nedopustnih sprememb predmeta naročila glede na tehnične zahteve iz razpisne dokumentacije. S tem, ko se tekom izvedbe spremenijo tehnične lastnosti ponujenega predmeta, za katerega je bila sklenjena pogodba o izvedbi naročila, pride tako do spremembe ponudbe izvajalca po izteku roka za oddajo ponudb, kot tudi do spremembe pogodbe o izvedbi naročila v nasprotju s 95. členom ZJN-3. IP naj zato pritožbi ugodi in zahteva posredovanje tudi tistih delov zahtevanih dokumentov (zapisnikov), iz katerih potencialno izhaja nedopustna sprememba predmeta pogodbe glede na tehnične zahteve iz razpisne dokumentacije. Prosilec je še opozoril, da nedopustna sprememba pogodbe o izvedbi naročila lahko pomeni tudi nezakonito oddajo novega naročila brez javnega razpisa in predstavlja prekršek ter razlog za razveljavitev celotnega postopka. 

Organ je pritožbo prosilca, skladno z 245. členom ZUP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v reševanje IP z dopisom z dne 14. 7. 2022. Organ je z izdano odločbo in vloženo pritožbo seznanil tudi stranskega udeleženca.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da je predmet pritožbenega postopka presoja dostopa do dokumentov v podtočkah I. točke izreka št. 2., 2.1., od točke 2.1.1. do 2.1.6., 2.2., od točke 2.2.1. do 2.2.2., 2.3., od točke 2.3.1. do 2.3.2., 4., 4.1., od točke 4.1.1. do točke 4.1.13. Prosilec se ne pritožuje zoper naslednje podtočke I. tč. izreka odločbe:1., 3., 5., 6., 6.1, 6.1.1., 6.2., 6.2.1., 6.3. od 6.3.1 do 6.3.6., 6.4., 6.4.1., 6.5., 6.5.1, 7., 8., 9. in 10., prosilec pa se ne pritožuje v delu, v katerem je organ na dokumentih prekril varovane osebne podatke, zato je odločba organa prve stopnje v tem delu postala dokončna.

IP dalje ugotavlja, da je dne 16. 12. 2021 izdal odločbo št. 090-210/2021/10, v kateri je odločil o dostopu do istovrstnih dokumentov iz istega javnega naročila, pri čemer se določeni sklopi zahtevanih dokumentov vsebinsko (ne pa tudi časovno) prekrivajo s prvo zahtevo prosilca. IP je tako v konkretnem pritožbenem postopku sledil svojim ugotovitvam iz predhodnega postopka.

IP je v nadaljevanju presojal, ali je bila odločitev organa pravilna in zakonita. Organ je glede navedene dokumentacije odločil, da predstavlja poslovno skrivnost, saj izpolnjuje vse kriterije, ki jih v prvem odstavku 2. člena določa ZPosS. Organ je hkrati ugotovil, da zapisniki izkazujejo izpolnjevanje obveznosti izbranega ponudnika, zato je prosilcu omogočil delni dostop do dokumentov na način, da je razvidno število strani, zgradba dokumenta, teme sestankov, prekrita pa je tista vsebina, ki se nanaša na tehnične rešitve izvajalca. Prosilec v pritožbi izpostavlja, da podatki ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Prav tako je navedel, da je treba zagotoviti javnost informacij o pravilnosti in pravočasnosti izpolnjevanja pogodbenih obveznosti in da na sestankih ne prihaja do nedopustnih sprememb predmeta naročila, glede na tehnične zahteve iz razpisne dokumentacije.

IP ugotavlja, da organ razpolaga s skupno 8 zabeležkami sestankov in dvema nitma elektronskih sporočil, ki so razdeljeni na področje Plače, HR in integracije. Prav tako razpolaga s 13 zapisniki PM – project managementa. Gre za zapisnike in zabeležke sestankov, ki so potekali v različnih sestavah posameznikov s strani izvajalca in posameznikov s strani organa ter za elektronska sporočila, ki si jih je izmenjevalo več posameznikov s strani organa in izvajalca. IP ugotavlja, da gre za dokumente, iz katerih so razvidna medsebojna usklajevanja in dogovori glede potreb naročnika na posameznem področju delovanja informacijskega sistema in tehnične rešitve potrebne za implementacijo tovrstnega sistema.

IP je najprej ugotavljal, ali je glede navedenih dokumentov podana izjema poslovne skrivnosti. Glede na datum nastanka dokumentov je IP ugotovil, da gre za dokumente, pri katerih je treba upoštevati določila Zakona o poslovni skrivnosti (ZPosS), ki v prvem odstavku 2. člena določa, da poslovna skrivnost zajema nerazkrito znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjujejo naslednje zahteve:
- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij,
- ima tržno vrednost in
- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.
Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Skladno s tretjim odstavkom istega člena, se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Glede na navedeno so torej poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zgoraj naštete zahteve. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona, pomeni poslovna skrivnost strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne.

IP ugotavlja, da zahtevani dokumenti nedvomno predstavljajo podatke, ki niso splošno znani ali lahko dosegljivi osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. Gre namreč za vsebino, ki se nanaša na implementacijo informacijskega sistema in tehnične rešitve, torej gre za informacije, za katero je potrebno specifično znanje, s katerim ne razpolagajo vsi in ne gre za informacije, ki bi bile splošno znane. IP posledično ugotavlja, da zahtevani podatki izpolnjujejo zahtevo prvega pogoja za opredelitev poslovne skrivnosti po ZPosS.

V zvezi s tržno vrednostjo pa je predlagatelj zakona v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti)«. V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. Povedano drugače, o »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije. 

Nedvomno je mogoče ugotoviti, da imajo zahtevane informacije tržno vrednost. Gre namreč za specifično znanje, know-how stranskega udeleženca, s katerim je konkuriral na javnem naročilu, uspel in zanj iztržil tudi vrednost javnega naročila. Razkritje teh podatkov bi lahko po oceni IP potencialno škodovalo poslovnim oziroma finančnim interesom stranskega udeleženca. Gre za poslovne informacije, ki bi lahko vplivale na konkurenčni položaj stranskega udeleženca na trgu, saj se zahteva nanaša na specifično strokovno znanje in izkušnje, s katerim stranski udeleženec nastopa na trgu. S tem je izpolnjen tudi drugi pogoj, ki ga za obstoj poslovne skrivnosti določa ZPosS.

IP pa ugotavlja še, da je izpolnjen tudi tretji pogoj, ki ga za obstoj poslovne skrivnosti določa ZPosS, saj je imetnik poslovne skrivnosti, torej stranski udeleženec, v danih okoliščinah razumno ukrepal, da predmetne podatke ohrani kot skrivnost. Kot je IP ugotovil že v odločbi št. 090-210/2021/10 z dne 16. 12. 2021, iz Konzorcijske pogodbe, sklenjene med vsemi strankami, ki so se skupno prijavile na predmetno javno naročilo, izhaja, da bodo vse stranke vzajemno, kot poslovno skrivnost, varovale vse podatke tehničnega in poslovnega značaja, do katerih bodo imele dostop pri izvajanju te pogodbe. Skladno z navedeno pogodbo je poslovna skrivnost tudi vsa dokumentacija, ki se nanaša na predmet pogodbe. Slednje določa tudi Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti družbe …, kot je ugotovil že organ v izpodbijani odločbi. 

Upoštevaje navedeno je IP sledil navedbam organa v izpodbijani odločbi, da zahtevani podatki predstavljajo poslovno skrivnost, upoštevaje relevantne določbe ZPosS. Tudi, če posamezni podatki izpolnjujejo pogoje za obstoj poslovne skrivnosti, pa IP preizkusi še, ali gre za informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev, ki se, skladno s tretjim odstavkom 2. člena ZPosS, ne morejo določiti za poslovno skrivnost. Gre za t. i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva.

IP ugotavlja, tako kot tudi organ, da predmetni dokumenti izkazujejo izpolnjevanje pogodbenih obveznosti stranskega udeleženca. Skladno s Pogodbo za nakup, implementacijo in vzdrževanje novega informacijskega sistema, ki je bila sestavni del Navodil ponudnikom v zvezi s predmetnim javnim naročilom (2. člen), je predmet te pogodbe v fazi podrobne analize zahtev v sodelovanju z naročnikom tudi izdelava končne dokumentacije produkcijskih zahtev. Predmet te pogodbe je obveznost izvajalca, da z lastnim orodjem, napravami in osebjem izvede dobavo, implementacijo in vzdrževanje novega informacijskega sistema, priključitev, zagon ter preizkus doseganja tehnično – tehnoloških parametrov in funkcionalnega delovanja. Predmetne zabeležke sestankov, zapisniki in elektronska sporočila so posledično dokumenti, ki izkazujejo, da je izbrani ponudnik pristopil k fazi ugotavljanja dejanskega stanja in tehnoloških zahtev ponudnika in pripravi načrta za implementacijo novega informacijskega sistema.

Nadzor nad postopki javnega naročanja se ne konča s podpisom pogodbe z izbranim ponudnikom, temveč bi lahko rekli, da se glavni nadzor z izborom šele začenja, tako z vidika delovanja organa, kakor tudi samega ponudnika. Javnost ima zato pravico pridobiti podatke, ali izbrani ponudnik tudi dejansko izpolnjuje pogodbene obveznosti, za katere se porabljajo javna sredstva, v nasprotnem primeru mu namreč javna sredstva ne pripadajo oz. nastopijo okoliščine v skladu s pogodbo (npr. pogodbene kazni, škoda, ipd.). IP je slednje upošteval tudi v konkretnem primeru, saj navedeni zapisniki, zabeležke in elektronska sporočila izkazujejo izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. Slednje pa ne pomeni, da je prosilec upravičen dostopati do navedenih dokumentov v celoti in da je upravičen do celotne vsebine teh dokumentov, saj gre za dokumente, glede katerih je izkazana izjema poslovne skrivnosti. Za potrditev dejstva, da je ponudnik navedene dokumente pripravil in s tem izpolnil svoje pogodbene obveznosti, zadostuje tudi delni dostop do dokumentov, ki ga je organ v konkretnem primeru tudi zagotovil. Organ je namreč prosilcu poslal dokumente, iz katerih je razvidno število strani dokumenta, zgradba dokumenta, teme, ki so bile predmet sestanka, mestoma tudi vsebina dokumenta, ki je splošne narave in ne izkazuje tehničnih rešitev izvajalca. IP je pregledal vse predmetne dokumente in ugotovil, da je organ prosilcu posredoval dokumente, ki v zadostni meri izkazujejo, da izvajalec izpolnjuje svoje pogodbene obveznosti, s čimer je organ ustrezno razkril tiste dele dokumentov, ki predstavljajo porabo javnih sredstev, in s tem tudi absolutno javne informacije javnega značaja. Preostali deli dokumentov, ki izkazujejo vsebino sestanka, tehnične predloge, parametre in funkcije informacijskega sistema ter usklajevanja glede rešitev informacijskega sistema, pa je IP štel, da so varovani z izjemo poslovne skrivnosti in kot taki tudi ustrezno prekriti.

IP ni sledil pritožbeni navedbi, da si je organ napačno interpretiral odločbo IP št. 090-210/2021/10 z dne 16. 12. 2021, saj ta na str. 39 pravi, da so zapisniki koordinacijskih sestankov last organa in da vanje niso prenesene občutljive poslovne informacije stranskih udeležencev ter da ureja zgolj organizacijska vprašanja, povezana z izvedbo samega projekta, zato je IP v predhodni odločbi ugotovil, da ni podana izjema poslovne skrivnosti. IP sicer pritrjuje, da iz njegove odločbe to izhaja, vendar so bili predmet navedene odločbe dva tipa koordinacijskih zapisnikov, in sicer zapisniki koordinacijskih sestankov (tč. E.1 navedene odločbe) in zapisniki PM (tč. E.2 navedene odločbe), v konkretni pritožbeni zadevi pa so predmet odločanja zgolj zapisniki PM (torej zapisniki, ki ustrezajo tč. E.2 izpostavljene odločbe). Prosilec v pritožbi citira ugotovitev, ki se nanaša na koordinacijske zapisnike, ki jih je IP presojal pod tč. E.1, tovrstni zapisniki pa niso predmet presoje te odločbe. IP je tako s to odločbo sledil svoji odločitvi, kot jo je sprejel v odločbi iz leta 2021 za zapisnike PM – project managementa (torej tč. E.2), kjer je prav tako ugotovil, da je podana izjema poslovne skrivnosti, saj dokumenti vsebujejo tehnične predloge in rešitve, ki so z navedeno izjemo varovani. IP ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi ustrezno in primerno upošteval odločbo IP št. 090-210/2021/10 z dne 16. 12. 2021, ko je odločal o dostopu do istovrstnih dokumentov, nastalih v poznejšem časovnem obdobju.

IP tudi ni sledil pritožbeni navedbi, da je treba razkriti tiste dele dokumentacije, ki izkazujejo, da ne prihaja do nedopustnih sprememb predmeta naročila, glede na tehnične zahteve iz razpisne dokumentacije. IP namreč v pritožbenem postopku po ZDIJZ ni pristojen, da bi vsebinsko pregledoval dokumentacijo in ugotavljal, ali sta naročnik in izvajalec predmet naročila spremenila, glede na tehnične zahteve iz razpisne dokumentacije, temveč presoja zgolj, ali dokument predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja oz. ali so podane izjeme od prostega dostopa, ne presoja pa ustreznosti in zakonitosti postopanja organa v okviru postopka izvedbe javnega naročila.

Glede na navedeno je IP ugotovil, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Informacijska pooblaščenka