prosilec - Splošna bolnišnica Celje

Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

Organ je v odgovoru mediju zavrnil dostop do zahtevanih podatkov o imenih in priimkih zaposlenih v povezavi s podatki o njihovih bruto plačah in delovnih mestih. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da so tudi podatki o imenih in priimkih zaposlenih prosto dostopne informacije. Zakonito podlago za razkritje v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavljata namreč ZSPJS in ZDIJZ. Da so plače v javnem sektorju javne, v smislu, da se lahko za vsakega funkcionarja in javnega uslužbenca ve, kakšno plačo ima, z izjemo omejitev, ki jih določa 38. člen ZSPJS, jasno izhaja tudi iz sodne prakse in prakse IP.

ODLOČBA:

Številka: 090-177/2021/5

Datum:  1. 6. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi devetega in desetega odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16, 39/16, 67/19 - odl. US in 82/21; v nadaljevanju: ZMed), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi družbe … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 4. 5. 2021, zoper odgovor SPLOŠNE BOLNIŠNICE CELJE, Oblakova ulica 5, 3000 Celje (v nadaljevanju: organ), z dne 26. 4. 2021, v zadevi dostopa do informacij za medije, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilca z dne 4. 5. 2021 se ugodi in se odgovor SPLOŠNE BOLNIŠNICE CELJE, z dne 26. 4. 2021 odpravi v zavrnilnem delu, ki se nanaša na podatke o imenih in priimkih zaposlenih, ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku petih (5) delovnih dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronski obliki posredovati zahtevane sezname na način, da so poleg že posredovanih podatkov o delovnih mestih in bruto izplačilih za obdobje od 1. 4. 2020 do 31. 3. 2021 razvidni tudi podatki o imenih in priimkih zaposlenih.«.

2. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 31. 3. 2021 od organa zahteval podatke o zaposlenih in njihovih bruto plačah (s covid dodatki), v obdobju od 1. 4. 2020 do 31. 3. 2021 (podatki o plači za april, izplačani maja, zadnji podatki pa o plači, izplačani za delo v marcu 2021). Navedel je, naj bo seznam v obliki imena in priimka zaposlenega ter bruto izplačilo za posamezen mesec, in če je mogoče še delovno mesto.

Organ je v odgovoru z dne 26. 4. 2021 (v nadaljevanju: izpodbijani odgovor) navedel, da je podatke o izplačanih osebnih dohodkih zaposlenih v obsegu, ki ga določa ZDIJZ, vedno posredoval medijem, ko so ga zanje vprašali, in je na ta način zagotavljal transparentnost svojega poslovanja. Ob tem je namreč imel možnost obrazložiti tudi vsebino, na podlagi katere je bil posamezni osebni dohodek izplačan. Višina osebnega dohodka namreč ni odvisna od imena in priimka osebe, ki jo prejme, ampak od njegove izobrazbe, razporeditve na delovno mesto ter od vsebine in količine dela, ki jo zaposleni opravi. Tabele o izplačilih osebnih dohodkov zato ni pripravil po imenih in priimkih, ampak po delovnih mestih, iz nje pa je razvidna tudi količina opravljenega dela. S pavšalnimi objavami imen in številk se namreč ne more strinjati, saj brez vsebine prinesejo vrednostne sodbe, ki ne temeljijo na dejstvih. Še posebno si takšnega razvoja dogodkov ne želi v času, ko morajo zaposleni zaradi novih in novih zagonov epidemičnih valov svoje zasebno življenje kar naprej postavljati na stranski tir in se v polni meri angažirati v bolnišnici, da ta lahko odgovori na vse zahteve prebivalstva. Pri tem jih v veliki meri vodita njihova nesebičnost in pripadnost ustanovi, ki mora delovati 24 ur dnevno, vse dni v tednu, tudi ob praznikih, ob tem pa se sooča organ še s pomanjkanjem kadra.

Prosilec je zoper zavrnilni odgovor vložil pritožbo z dne 4. 5. 2021, v kateri je navedel, da mu je organ posredoval seznam brez podatkov o imenih in priimkov zaposlenih. Ker odgovor ni celovit, iz njega pa je jasno razvidno, da podatka o imenu in priimku zaposlenih ter njihovih plačah ne želijo podati, gre pa po njegovem mnenju za informacije, ki bi morale biti javne, je vložil pritožbo na odgovor organa.

Ker je prosilec vložil pritožbo pri IP, jo je IP z dopisom št. 092-73/2021/2 z dne 5. 5. 2021 v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP odstopil organu, da opravi preizkus procesnih predpostavk na podlagi 245. člena ZUP. Organ je nato IP z dopisom z dne 21. 5. 2021 obvestil, da izpodbijane odločitve ne bo nadomestil in da na podlagi 245. člena ZUP odstopa predmetno pritožbo v reševanje IP z vsemi prilogami, ki so bile posredovane prosilcu.

Na poziv IP z dne 27. 5. 2021 je organ 28. 5. 2021 posredoval IP seznama (Microsoft Excel) z vsemi zahtevanimi podatki.

Pritožba je utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

IP je kot organ druge stopnje na podlagi desetega odstavka 45. člena ZMed dolžan o pritožbi odločiti po določbah zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, kar pomeni, da se postopek s pritožbo skladno s četrtim odstavkom 27. člena ZDIJZ izvede po določbah ZUP. IP je tako v skladu z 247. členom ZUP po uradni dolžnosti dolžan preizkusiti, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. V preostalem pa odločbo preizkusi le v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija, se pravi, da odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb. IP ob tem pojasnjuje, da se zavrnilni odgovor skladno z osmim odstavkom 45. člena ZMed šteje kot zavrnilna odločba. V obravnavanem primeru se torej odgovor organa z dne 26. 4. 2021 v zavrnilnem delu šteje kot zavrnilna odločba.

IP ugotavlja, da se pritožba prosilca nanaša le na del podatkov, dostop do katerih mu je organ zavrnil, torej do podatkov o imenih in priimkih posameznih zaposlenih.

IP uvodoma pojasnjuje, da so informacije za medije informacije, ki jih organ na lastno pobudo posreduje medijem, in informacije organa, ki jih organ posreduje mediju kot odgovor na vprašanje in so vezane na delovno področje organa, informacije morajo biti resnične in celovite (prvi odstavek 45. člena ZMed). Mediji lahko zahtevajo posredovanje informacij za medije od vseh organov, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja (drugi odstavek 45. člena ZMed).

Po določbi devetega odstavka 45. člena Zmed je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed pred IP je tako omejen na naslednji zaporedni fazi:

 -    na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, in

-    na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem po 5.a in 6. členu ZDIJZ.

Kot že navedeno, je prosilec zahteval dostop do podatkov o imenih in priimkih, delovnih mestih in bruto plačah zaposlenih pri organu. Predmet presoje IP sta tako dokumenta, iz katerih izhajajo zahtevani podatki, torej posredovana seznama v Microsoft Excel obliki. V obravnavanem primeru IP ugotavlja, da ni sporno, da je organ kot javni zavod, katerega ustanoviteljica je Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vlada), zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ. In prav tako ni sporno, da zahtevane informacije sodijo v njegovo delovno področje in da z njimi razpolaga, saj ga je organ IP tudi posredoval.

Predmet presoje IP je torej vprašanje, ali so zahtevani podatki o imenu in priimku zaposlenih v povezavi s podatki o njihovih plačah, prosto dostopne informacije, ali pa je podana katera od zakonskih izjem po prvem odstavku 6. člena ali 5. a členu ZDIJZ, zaradi katerih se lahko dostop zavrne. Glede na utemeljitev odločitve organa se IP opredeljuje najprej do izjeme od dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Izjema varstva osebnih podatkov

Organ na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ugotoviti gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov[1]. Le-ta predstavlja tisti pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1)[2], v določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredba o varstvu podatkov pomeni osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Upoštevaje definicijo osebnega podatka IP po pregledu posredovanih seznamov ugotavlja, da podatki o imenih in priimkih posameznih fizičnih oseb, njihovih delovnih mestih, opravljenih urah dela (redno delo, nadure, dežurstvo) ter bruto izplačilih po posameznih mesecih (redno delo in nadomestila, nadure in dežurstvo, dodatki za delo v kriznih razmerah), ki se nahajajo v posredovanih seznamih, nedvomno pomenijo osebne podatke.

IP je tako preveril še, ali je za obdelavo zahtevanih dokumentov (posredovanje prosilcu oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da je v obravnavanem primeru podana zakonska podlaga, da organ poleg zahtevanih podatkov o delovnih mestih in bruto izplačilih zaposlenih v obdobju 1. 4. 2020 – 31. 3. 2021 prosilcu posreduje tudi podatke o njihovih imenih in priimkih.

Odločitev IP sledi naslednjim ugotovitvam:

• Zakonito podlago za razkritje posameznih osebnih podatkov funkcionarjev in javnih uslužbencev v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavljata Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju: ZSPJS)[3] in ZDIJZ. V drugem odstavku 6. člena Splošna uredba o varstvu podatkov je namreč določeno, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. To pomeni, da tudi po začetku uporabe Splošne uredbe o varstvu podatkov ostanejo v uporabi tudi določbe prvega, drugega in četrtega odstavka 9. člena ZVOP-1 (pravne podlage v javnem sektorju), in uporaba pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, ne vpliva na odločanje organa v postopku z zahtevo po ZDIJZ.
• Za obdelavo podatka o imenu in priimku javnega uslužbenca, skupaj s podatki o izplačanih bruto plačah, je podana neposredna zakonska podlaga v 38. členu ZSPJS. ZSPJS namreč izrecno določa, citirano:

»(1) Plače v javnem sektorju so javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo.«;

»(6) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena so javnosti po postopku, ki ga ureja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03), dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti.«.

Zakonodajalec je sprejel šesti odstavek 38. člena ZSPJS na predlog Vlade, ker po njenem mnenju veljavna ureditev ni bila jasna in nedvoumna glede vprašanja javnosti podatkov o plačah javnih uslužbencev in funkcionarjev. Predlagatelj je bil namreč mnenja, da morajo biti vsi podatki o plačah, vključno z individualnimi izplačili, dostopni javnosti, saj gre za plačila iz javnih sredstev. Iz obrazložitve predloga določbe izhaja, citirano: »Z dopolnitvijo 38. člena so javnosti dostopni vsi individualni podatki o znesku izplačane plače vsakega javnega uslužbenca in funkcionarja. Ti podatki predstavljajo informacijo javnega značaja in ne uživajo privilegija (izjeme) osebnih podatkov.«.[4] Upoštevaje mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora pa je bil nato predlagani odstavek amandmiran, na način, da se je beseda "izplačane" nadomestila z besedama "celotne bruto" in na koncu dodalo besedilo "brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti". Povedano drugače, po sprejetju novele zakona ZSPJS se je uveljavila prosta dostopnost individualnih podatkov o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti.

• Da v obravnavani zadevi ni sporno, da imajo pri organu zaposleni status javnih uslužbencev in da se njihove plače zagotavljajo iz javnih sredstev in izplačujejo iz proračuna organa. Ker gre tako tudi za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev in za podatke o porabi javnih sredstev, dodatno zakonsko podlago za posredovanje presojanih podatkov javnosti predstavlja tudi določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ,. Na podlagi te določbe se dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (torej tudi izjemo varstva osebnih podatkov), če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače (ki pa v obravnavanem primeru niso podani).
• Da so plače v javnem sektorju javne, v smislu, da se lahko za vsakega funkcionarja in javnega uslužbenca ve, kakšno plačo ima, z izjemo omejitev, ki jih določa 38. člen ZSPJS, jasno izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče) št. I U 1003/2010 z dne 30. 3. 2011, št. I U 805/2012 z dne 27. 11. 2013, št. I U 944/2015 z dne 24. 11. 2016 in št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče) je tako v sodbi št. I U 1003/2010 z dne 30. 3. 2011 med drugim navedlo, da »je po mnenju sodišča smiselnost javnosti plač v javnem sektorju ravno v tem, da je javnosti dostopno koliko ima posamezen poimensko naveden javni uslužbenec osnovne plače, dodatkov in dela plače za delovno uspešnost. V nasprotnem primeru bi se izničil pomen javnosti plač v javnem sektorju, saj če temu ne bi bilo tako, potem bi se javnosti lahko predstavili zgolj plačilni listi brez imen in priimkov ter ostalih osebnih podatkov in z izbrisanimi podatki za delovno dobo, to pa ne bi pomenilo javnosti plač v javnem sektorju.Sodišče nadalje meni, »da je bil namen zakonodajalca, da so plače v javnem sektorju javne v tem smislu, da se lahko za vsakega javnega uslužbenca poimensko ve, kakšno plačo ima, razen določenih omejitev, ki jih 38. člen ZSPJS določa«. Takšno stališče Upravnega sodišča je potrdilo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sklepu št. X Ips 187/2011 z dne 1. 9. 2011, pred tem pa je Vrhovno sodišče o tem vprašanju že odločalo v odločbi št. X Ips 252/2009 z dne 27. 8. 2009. V sodbi Upravnega sodišča št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017 pa je sodišče celo poudarilo, citirano: »Pri podatkih o porabi javnih sredstev in podatkih, povezanih z opravljanjem funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki so javno dostopni, se mora dostop do teh podatkov omogočiti vsakemu prosilcu, ne glede na njegov namen. Sodišče s tem v zvezi lahko pritrdi toženi stranki, da pri objavi informacij javnega značaja lahko pride tudi do kršitev (tudi človekovih pravic), vendar to ni stvar tega postopka, temveč je lahko stvar kakšnih drugih postopkov.« (točka 19). Povedano drugače, tej zadevi je sodišče pritrdilo IP, ki je odločil o prostem dostopu do plačilnih list določenega funkcionarja in javnih uslužbencev (upoštevaje 38. člen ZSPJS).
• Da je Upravno sodišče o vprašanju javnosti plač zaposlenih v javnem zdravstvenem domu (ZD Vrhnika), vključujoč imena in priimke zaposlenih, skupaj z izplačano bruto plačo, že odločalo in v sodbi pod št. I U 1410/2010-13 z dne 25. 5. 2011 odločilo, da ne gre za varovane osebne podatke, ker je za njihovo posredovanje javnosti podana neposredna zakonska podlaga.
• Stališče, da posamezni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, izhaja tudi iz prakse IP, npr. odločbe IP št. 090-106/2010 (ZD Vrhnika), št. 090-109/2010/4, št. 090-204/2010/10, št. 090-89/2015, št. 090-211/2016, št. 090-168/2018, št. 090-55/2019/5 in št. 090-78/2019/9. IP je tudi sicer že večkrat zavzel stališče, da imajo osebe, ki so zaposlene v javnem sektorju, zaradi načela odprtosti javne uprave in s tem povezanega načela transparentnosti bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti v primerjavi z ostalimi posamezniki, ko gre za podatke, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. O prosti dostopnosti podatkov o imenu in priimku ter bruto plači zaposlenih v UKC Ljubljana in UKC Maribor pa je IP odločal nedolgo nazaj v svojih odločbah št. 090-117/2021, št. 090-118/2021, št. 090-119/2021, št. 090-149/2021, ki si prosto dostopne na spletnih straneh IP.

Na podlagi vsega zgoraj navedenega IP zaključuje, da so predmet presoje imena in priimki javnih uslužbencev, ki so z organom sklenili pogodbe o zaposlitvi, za opravljeno delo pa so prejeli plačilo iz javnih sredstev. Gre torej za podatke, ki so povezani tako z delovnim razmerjem javnega uslužbenca kot s porabo javnih sredstev, zaradi česar v skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ne sodijo med varovane osebne podatke, poleg tega pa je za njihovo posredovanje javnosti podana tudi neposredna zakonska podlaga v 38. členu ZSPJS.

V zvezi z navedbo organa, da bi razkritje zahtevanih podatkov skupaj s podatki o imenih in priimkih zaposlenih brez vsebine prineslo vrednostne sodbe, ki ne bi temeljile na dejstvih, pa IP pojasnjuje, da se mora vsak, ki sklene pogodbo o zaposlitvi v javnem sektorju, že na podlagi samega zakona zavedati, da njegovi osebni podatki v določenem delu (npr. glede plače) ne bodo varovani. Tako ZSPJS kot Zakon o javnih uslužbencih (v nadaljevanju: ZJU)[5] za posameznike, ki sklenejo delovno razmerje v javnem sektorju, določata poseben javnopravni režim, tako pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi, določanju pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, višini plače, sistemizaciji delovnih mest, pogojih za opravljanje dela,… Presojo posega v pravice javnih uslužbencev (tudi v pravico do varstva osebnih podatkov) je v tem delu, v okviru 38. člena ZSPJS in 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, opravil že zakonodajalec, ki je pretehtal, da ti osebni podatki javnih uslužbencev, zaradi varstva javnega interesa in nadzora nad porabo javnih sredstev, niso varovani. Ti podatki torej že po odločitvi zakonodajalca v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja, in se ni mogoče sklicevati na varstvo osebnih podatkov. Na ta način pravica dostopa do informacij javnega značaja državljanom, medijem in civilni družbi omogoča nadzor nad delom javne uprave in nadzor nad porabo javnih sredstev.

Ker gre v obravnavani zadevi za primer, ko javnost podatkov izrecno določa zakon (38. člen ZSPJS in 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), IP v postopek kot stranskih udeležencev ni pritegnil javnih uslužbencev, na katere se nanaša zahteva prosilca. Z novelo ZDIJZ-F, ki se uporablja od leta 2018 dalje, je bila v ZDIJZ umeščena določba a26.a člena, s katero je bila stranska udeležba v postopku po ZDIJZ omejena. V postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja je stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.

Sklepno

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da je podana pravna podlaga za dostop do zahtevanih informacij o imenu in priimku posameznega zaposlenega v povezavi s podatki o zahtevanih podatkih o bruto izplačilih, kar pomeni, da je organ napačno uporabil materialno pravo. Izhajajoč iz navedenega je IP pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP izpodbijani odgovor organa v zavrnilnem delu odpravil in sam odločil o zadevi, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V skladu z desetim odstavkom 45. člena ZMed, ki določa, da mora organ odločbo, izdano na podlagi pritožbe, izvršiti nemudoma, najpozneje pa v petih delovnih dnevih od vročitve odločbe, je organ dolžan prosilcu posredovati podatke, kot izhaja iz izreka te odločbe, v roku petih delovnih dni (5) od vročitve te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz točke 2. izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[6] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[2] Uradni list RS, št. 94/07- uradno prečiščeno besedilo.

[3] Uradni list RS, št. 108/09 - uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 - ORZSPJS49a, 27/12 - odl. US, 40/12 - ZUJF,  46/13, 25/14 - ZFU, 50/14, 95/14 - ZUPPJS15, 82/15, 23/17 - ZDOdv, 67/17 in 84/18.

[4] Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije na 22. redni seji 28. 4. 2005. Postopek sprejemanja novele zakone je prosto dostopen na spletnih straneh Državnega zbora.

[5] Uradni list RS, št. 63/07 - uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 - ZTFI-A, 69/08 - ZZavar- E in 40/12 – ZUJF, 158/20 – ZIntPK-C in 203/20 – ZIUPOPDVE.

[6] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.