prosilec - Splošna bolnišnica Celje

Številka: 090-281/2026/8

Datum: 22. 10. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22 in 40/25 – ZInfV-1; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE, 3/22 – ZDeb in 85/25; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi družbe … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 16. 6. 2026, zoper odločbo SPLOŠNE BOLNIŠNICE CELJE, Oblakova ulica 5, 3000 Celje (v nadaljevanju: organ), št. 178/DK-2026 z dne 10. 6. 2026, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 16. 6. 2026 se delno ugodi. Odločba SPLOŠNE BOLNIŠNICE CELJE, št. 178/DK-2026 z dne 10. 6. 2026, se delno odpravi in se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronski obliki posredovati:

-       Ponudbo družbe …, št. 2505329 z dne 13. 8. 2025, na način, da mu posreduje:

● podatke o nazivu ponudnika in organa, datumu in kraju ponudbe, številki ponudbe ter podpisniku;

● podatke glede rekonstrukcije parne postaje v delu projekta elektro inštalacij in opreme, in sicer točko 4 pri opisu opreme in montažnih del pod 2. SISTEM VODENJA ter podatke pod 3. CENTRALNI NADZORNI SISTEM – CNS

-       Zapisnike operativnih sestankov št. 13 – 23., na način, da mu posreduje še podatke javnih uslužbencev organa pod »Vloga - podjetje« v uvodu teh zapisnikov.«.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 27. 3. 2026, na podlagi ZDIJZ, zahteval dokumentacijo v zvezi s projektom »Rekonstrukcija parne postaje z vzdrževanjem za obdobje 7 let« (PJN JN005477/2025-SL1/01), in sicer v delu, ki se nanaša na:

- dograditev obstoječega centralnega nadzornega sistema (CNS),

- morebitno implementacijo novega (lokalnega) nadzornega sistema na drugi SCADA platformi,

- odločanje, potrjevanje, nadzor, testiranje in primopredajo rešitve v tem delu.

Zahteval je posredovanje naslednjih dokumentov, v kolikor organ z njimi razpolaga, za obdobje od 1. 1. 2025 do dneva odgovora na to zahtevo:

1. Projektna, razpisna in pogodbena dokumentacija:

1.1. del razpisne dokumentacije, popisov, tehničnih specifikacij, PZI in drugih prilog, ki se nanaša na CNS, nadzorni sistem, SCADA, komunikacije, prikaze, alarme, preizkuse in integracijo nove opreme parne postaje.

1.2. Pogodbo za izvedbo navedenega projekta z vsemi aneksi, dodatki in prilogami, v delu, ki se nanaša na CNS, nadzorni sistem ali SCADA rešitev.

1.3. Vse spremembe, dopolnitve ali potrditve PZI oziroma druge projektne dokumentacije, ki se nanašajo na CNS, (lokalni) nadzorni sistem ali drugo SCADA platformo.

2. Odločanje in potrjevanje tehnične rešitve:

2.1 Vse zapisnike sestankov, koordinacij, tehničnih usklajevanj ali interne zaznamke, v katerih je bilo obravnavano:

• ali se izvede dograditev obstoječega CNS,

• ali se implementira nov (lokalni) nadzorni sistem,

• katera SCADA platforma se uporabi,

• kako se zagotovi povezava nove opreme parne postaje z obstoječim CNS.

2.2. Vse dokumente, iz katerih izhaja, kdo je odločil, soglašal ali potrdil tehnično rešitev v delu CNS oziroma (lokalnega) nadzornega sistema.

2.3. Vse dokumente, iz katerih izhaja, ali je bila taka rešitev potrjena kot skladna z razpisno dokumentacijo in projektno dokumentacijo (PZI).

3. Strokovni nadzor

3.1. Vse zapisnike, poročila, potrditve, mnenja ali druge dokumente strokovnega nadzora, ki se nanašajo na

• CNS,

• (lokalni) nadzorni sistem,

• uporabljeno SCADA platformo,

• skladnost izvedbe s PZI,

• skladnost izvedbe z razpisno dokumentacijo.

3.2. Vse dokumente, iz katerih izhaja, ali je strokovni nadzor obravnaval in potrdil morebitno odločitev o implementaciji nove nadzorne platforme.

4. Testiranje, zagon in primopredaja

4.1. Zapisnike o zagonu, funkcionalnih preizkusih, preizkusnih protokolih, listah napak, odpravi pomanjkljivosti in drugih dokumentih, ki se nanašajo na CNS ali (lokalni) nadzorni sistem v okviru navedenega projekta.

4.2. Zapisnike o delni primopredaji, končni primopredaji ali tehničnem prevzemu v delu, ki se nanaša na CNS, nadzorni sistem, SCADA, komunikacije, alarme in prikaze.

4.3. Dokumente, iz katerih izhaja, ali je bila nova oprema parne postaje dejansko integrirana v obstoječi CNS.

5. Korespondenca

5.1. Korespondenco v obliki elektronske pošte ali dopisov med SB Celje in izvajalcem, projektantom ali strokovnim nadzorom, ki se vsebinsko nanaša na:

• CNS,

• (lokalni) nadzorni sistem,

• drugo SCADA platformo,

• vprašanje integracije nove opreme parne postaje v obstoječi CNS,

• vprašanje skladnosti izvedbe z razpisno dokumentacijo ali PZI.

Zaradi določljivosti tega dela zahteve je še pojasnil, da se ta točka (korespondenca) nanaša zlasti na korespondenco naslednjih funkcij oziroma oseb pri SB Celje, kolikor organ z njo razpolaga:

• direktor oziroma tajništvo direktorja,

• pomočnik direktorja za tehnično področje,

• pooblaščena predstavnika investitorja,

• pravna služba,

• investicijska služba oziroma osebe, ki so vodile projekt.

Kot način dostopa je določil posredovanje dokumentov v elektronski obliki na navaden elektronski naslov. Zahteval je tudi, da mu organ omogoči skladno z ZDIJZ delni dostop in prekrije le tiste dele, za katere obstaja zakonita izjema, in če z določenim zahtevanim dokumentom ne razpolaga, je zahteval, da to izrecno navede za posamezno točko zahteve.

(2) S sklepom št. 14/SKL-2026 z dne 31. 3. 2026, je organ podaljšal rok za odločanje za 30 delovnih dni, to je do 10. 6. 2026, in sicer iz razlogov, da je prosilec zahteval večje količine dokumentov in, ker je organ potreboval več časa za posredovanje zahtevanih informacij.

(3) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 178/DK-2026 z dne 10. 6. 2026 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je delno zavrnil, in sicer je zavrnil zahtevo v delu, ki se nanaša na dostop do:

- dela razpisne dokumentacije, popisov, tehničnih specifikacij, PZI in drugih prilog, ki se nanašajo na CNS, nadzorni sistem, SCADA, komunikacije, prikaze, alarme, preizkuse in integracije nove opreme parne postaje;

- Pogodbe za izvedbo navedenega projekta z vsemi aneksi, dodatki in prilogami, v delu, ki se nanaša na CNS, nadzorni sistem ali SCADA rešitev;

- dokumentov, iz katerih izhaja, kdo je odločil, soglašal ali potrdil tehnično rešitev v delu CNS oziroma (lokalnega) nadzornega sistema;

- zapisnikov, poročil, potrditve, mnenja ali drugih dokumentov  strokovnega nadzora, ki se nanašajo na CNS, (lokalni) nadzorni sistem, uporabljeno SCADA platformo; skladnost izvedbe s PZI in skladnost izvedbe z razpisno dokumentacijo;

- zapisnikov o zagonu, funkcionalnih preizkusih, preizkusnih protokolih, listah napak, odpravi pomanjkljivosti in drugih dokumentih, ki se nanašajo na CNS ali (lokalni) nadzorni sistem v okviru navedenega projekta;

- zapisnikov o delni primopredaji, končni primopredaji ali tehničnem prevzemu v delu, ki se nanaša na CNS, nadzorni sistem, SCADA, komunikacije, alarme in prikaze;

- dokumentov, iz katerih izhaja, ali je bila nova oprema parne postaje dejansko integrirana v obstoječi CNS;

- korespondence v obliki elektronske pošte ali dopisov med organom in izvajalcem, projektantom ali strokovnim nadzorom, ki se vsebinsko nanaša na CNS, (lokalni) nadzorni sistem, drugo SCADA platformo in vprašanja integracije nove opreme parne postaje v obstoječi CNS in vprašanje skladnosti izvedbe z razpisno dokumentacijo ali PZI.

Organ je najprej, upoštevaje prvi odstavek 4. člena ZDIJZ, ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja. Ugotovil je, da je bilo ponudniku SIMES Servis in montaža energetskih sistemov, d.o.o., Bukovžlak 65A, Teharje (v nadaljevanju: stranski udeleženec), oddano javno naročilo za predmet »REKONSTRUKCIJA PARNE POSTAJE Z VZDRŽEVANJEM ZA OBDOBJE 7 LET«, št. objave na PJN JN005477/2025-SL1/01 z dne 14. 7. 2025 (v nadaljevanju. Javni razpis), z Odločitvijo v postopku oddaje javnega naročila z dne 20.08.2025. Pogodba za predmet »Rekonstrukcija parne postaje z vzdrževanjem za obdobje 7 let« je bila sklenjena 10. 9. 2025 (nadaljevanju: Pogodba), nato 24. 4. 2026 pa še Dodatek št. S00252-26 k navedeni pogodbi. Ugotovil je, da je prosilec upravičen do določenih zahtevanih dokumentov, kot to izhaja iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe. Ob tem je pojasnil, da se dela izvajajo skladno s PZI, ki je predstavljal sestavni del razpisne dokumentacije javnega naročila. Organ je kot naročnik dogovarjal z izvajalcem napredovanje del ter planirane aktivnosti na operativnih sestankih, o čemer se je sestavil zapisnik. CNS oziroma nadzorna platforma je bila predmet 13. - 23. operativnega sestanka. V zvezi s temi zapisniki je tako odločil, da se posredujejo prosilcu, pri čemer je, skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, odločil prekriti osebni podatki, pa tudi podatke, ki presegajo predmet zahteve prosilca. Dodal je še, da drugih materializiranih oblik dokumentov, na katerih bi se nahajali zahtevani podatki, nima. Nadalje je organ ugotovil še, da v zvezi z zahtevanimi informacijami in podatki obstajajo izjeme od posredovanja, zaradi česar je organ v tem delu zahtevo zavrnil. Glede dela zahtevane razpisne dokumentacije, popisov, tehničnih specifikacij, PZI in drugih prilog, ki se nanaša na CNS, nadzorni sistem, SCADA, komunikacije, prikaze, alarme, preizkuse in integracijo nove opreme parne postaje, ter Pogodbe z vsemi aneksi, dodatki in prilogami, v delu, ki se nanaša na CNS, nadzorni sistem ali SCADA rešitev, pa je sicer skladno s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ posredoval prosilcu napotilo, kje se zahtevane informacije nahajajo. V izpodbijani odločbi je nadalje navedel, da je zaradi morebitne priglasitve stranske udeležbe je organ o zahtevi seznanil tudi družbo … (v nadaljevanju: …), ki je svojo udeležbo v postopku prijavila z odgovorom št. 2608020 z dne 11. 5.2026, s katerim je nasprotovala posredovanju vseh dokumentov, v katerih nastopa kot pogodbeni partner. Svoje nasprotovanje je stranski udeleženec utemeljeval s poslovno skrivnostjo zahtevanih dokumentov, pa tudi z varstvom osebnih podatkov. Navedel je, da bi razkritje lahko zanj povzročilo škodo ali zmanjšalo konkurenčno prednost družbe, saj zahtevani podatki zajemajo njegove poslovne tehnike, strategije in know-how. Navedel je tudi, da zahtevana dokumentacija, zlasti pogodbe, zapisniki sestankov, na katerih so bili udeleženi, gradbeni dnevniki, tehnične priloge, terminski plani, obračuni in spremljajoča izvedbena dokumentacija, vsebujejo podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost. Trdi, da gre za podatke, ki niso javni, imajo tržno in konkurenčno vrednost in jih aktivno varujejo v okviru svojega poslovanja. Njihovo razkritje bi družbi povzročilo občutno poslovno škodo, ter neupravičeno razkrilo organizacijske, tehnološke in poslovne rešitve konkurenci. Zavezanec pa je sicer ugotovil, da stranski udeleženec ni predložil nobenega internega akta o določitvi poslovne skrivnosti, s katerim bi dokazal razumno ukrepanje, da ohrani določene podatke kot poslovno skrivnost. Namesto tega je podal le pavšalne trditve o obstoju poslovne skrivnosti v skladu z Zakonom o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS). Dostop do podatkov, ki se nanašajo na podatke o delovanju oziroma funkcionalnosti centralno nadzornega in (lokalnega) nadzornega sistema, pa je organ zavrnil iz naslova izjeme 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (tajnost). Navedel je, da CNS predstavlja način upravljanja zgradb in je namenjen sprotnemu nadzoru ter upravljanju z napravami, vgrajenimi v posameznih objektih organa. Organ ima status subjekta po specialni zakonodaji ter ne sme razkrivati informacij svojega delovanja oziroma obratovanja na področjih, katerega predstavlja tudi vsebina dokumentov, ki jih zahteva prosilec. Kakršen koli vpogled v specifiko delovanja obratovanja organa, kamor spada tudi sistem CNS, bi pomenil razkritje podatkov bistvenih za njegovo delovanje, katerega skladno z zakonom ni upravičen razkrivati.

(4) Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 16. 6. 2026, in sicer zoper zavrnilni del, zlasti glede točk 1.1, 1.2, 2.5, 3.7, 4.9, 4.10, 4.11 in 5.12 zahteve, ter glede obsega prekritij v že posredovanih zapisnikih operativnih sestankov:

- Organ ni konkretno navedel, kateri posamezni dokumenti so bili identificirani, kateri dokumenti naj bi ne obstajali, za katere dokumente se uporablja katera izjema od prostega dostopa in zakaj pri posameznem dokumentu delni dostop ne bi bil mogoč. Obrazložitev je podana na ravni celih skupin dokumentov, kar ne omogoča učinkovitega preizkusa zakonitosti odločbe. Poleg tega je izpodbijana odločba tudi notranje nejasna. Organ na enem mestu navaja, da z določenimi dokumenti ne razpolaga oziroma da dokumentacija ni nastala, na drugem mestu pa iste oziroma sorodne vsebinske sklope zavrača zaradi domnevne tajnosti. Iz odločbe zato ni mogoče razbrati, ali dokumenti obstajajo in so zavrnjeni zaradi izjeme, ali dokumentov sploh ni.

- Organ se je pri zavrnitvi točk 3.7, 4.9, 4.10, 4.11 in 5.12 skliceval na 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pri čemer v odločbi ni navedel, da bi bili zahtevani dokumenti označeni kot tajni podatki, ni navedel stopnje tajnosti, pravne podlage za določitev tajnosti, osebe oziroma organa, ki bi tajnost določil, niti ni opravil konkretne presoje škodljivih posledic razkritja posameznega dokumenta. Splošna navedba, da CNS predstavlja način upravljanja zgradb in da bi vpogled v specifiko delovanja pomenil razkritje podatkov, bistvenih za delovanje bolnišnice, ne zadošča za uporabo izjeme tajnih podatkov. Takšna obrazložitev lahko v določenih primerih utemeljuje prekritje posameznih občutljivih tehničnih podrobnosti, ne pa popolne zavrnitve celotnih kategorij dokumentov. Prosilec ne zahteva uporabniških imen, gesel, IP naslovov, varnostnih konfiguracij, natančnih omrežnih nastavitev ali drugih podatkov, ki bi ogrozili informacijsko ali obratovalno varnost. Zahteva se nanaša predvsem na obstoj, vsebino, potrjevanje, nadzor, testiranje, primopredajo in skladnost tehnične rešitve s PZI, razpisno dokumentacijo in pogodbenim obsegom javnega naročila. Te informacije so povezane z zakonitostjo in pravilnostjo porabe javnih sredstev ter z izvajanjem javnega naročila.

- Organ tudi ni pravilno uporabil instituta delnega dostopa. Prosilec je namreč v zahtevi izrecno navedel, naj organ v primeru morebitnih izjem omogoči delni dostop in prekrije le tiste dele, za katere obstaja zakonita izjema. Organ tega pri zavrnjenih dokumentih ni storil, niti ni obrazložil, zakaj delni dostop ne bi bil mogoč. Tudi če bi posamezni dokumenti vsebovali občutljive tehnične podatke, bi moral organ presoditi, ali je mogoče prekriti le te podatke, prosilcu pa omogočiti dostop do preostale vsebine, npr. do datuma dokumenta, vrste dokumenta, predmeta obravnave, sklepa, statusa izvedbe, ugotovitve o skladnosti, ugotovitve o izvedenem oziroma neizvedenem preizkusu, ugotovitve o integraciji, navedbe o obstoju napak ali pomanjkljivosti ter podatkov o odgovorni funkciji pri naročniku. Prosilec meni tudi, da je prav tako pretiran obseg prekritij v že posredovanih zapisnikih. Organ je namreč prekril praktično celotne zapisnike in razkril le posamezne vrstice, čeprav bi lahko z delnim dostopom prekril le osebne podatke in morebitne občutljive tehnične podrobnosti, preostalo vsebino operativnih dogovorov, rokov, zadolžitev in statusov pa razkril.

- Točka 2.5 zahteve se nanaša na dokumente, iz katerih izhaja, kdo je odločil, soglašal ali potrdil tehnično rešitev v delu CNS oziroma lokalnega nadzornega sistema. Prosilec ni zahteval zasebnih osebnih podatkov, temveč dokumente, iz katerih izhaja odgovornost oziroma odločanje v okviru javnega naročila in delovanja javnega zavoda. Podatek o tem, katera odgovorna oseba, funkcija, pooblaščeni predstavnik naročnika, skrbnik pogodbe, strokovni nadzor ali drug udeleženec je v okviru svojega dela odločil, soglašal ali potrdil tehnično rešitev, ni primerljiv z zasebnimi osebnimi podatki. Gre za podatke, povezane z izvajanjem javnih nalog, delovnega razmerja v javnem sektorju oziroma s porabo javnih sredstev. Organ bi moral najmanj omogočiti delni dostop, pri čemer bi lahko po potrebi prekril zasebne kontaktne podatke, podpise, telefonske številke ali druge nepotrebne osebne podatke, ne pa zavrniti celotne informacije.

- Napotitev na portal javnih naročil pri točkah 1.1 in 1.2 po mnenju prosilca ni zadostno konkretna. Organ je pri točkah 1.1 in 1.2 navedel, da sta razpisna dokumentacija in pogodba dostopni na portalu javnih naročil, vendar organ ni konkretno navedel, kateri posamezni dokumenti, priloge, PZI, popisi, tehnične specifikacije, pogodbeni dodatki oziroma aneksi naj bi predstavljali popoln odgovor na posamezno točko zahteve. Prosilec ni namreč zahteval le splošne razpisne dokumentacije, temveč tisti del dokumentacije, ki se nanaša na CNS, nadzorni sistem, SCADA, komunikacije, prikaze, alarme, preizkuse in integracijo nove opreme parne postaje. Če se vsi ti dokumenti oziroma vsi relevantni deli prilog dejansko nahajajo na javno dostopnem portalu, mora organ prosilca napotiti dovolj konkretno, z navedbo konkretnih dokumentov oziroma datotek. Če pa določene priloge, PZI, spremembe, dodatki ali pogodbeni dokumenti niso javno objavljeni, jih mora organ posredovati oziroma o njih odločiti.

- Že posredovani zapisniki kažejo, da gre za vsebinsko pomembna vprašanja, ne za nepovezane ali zgolj varnostno občutljive podatke. Iz posredovanih delov zapisnikov operativnih sestankov namreč izhaja, da je bilo vprašanje CNS dejansko predmet operativnega odločanja, usklajevanja in nadzora. V zapisnikih se med drugim omenja uskladitev komunikacije med obema CNS, prikaz merilnika pare in ostalega tudi na obstoječem sistemu, izvedba priklopa nove opreme na CNS, vzpostavitev podatkov za kotlovnične operaterje, dobava monitorja, izvedba segmenta kalužna jama, dopolnitev krmilnika in CNS ter stanje arhiviranja podatkov oziroma zgodovine. Posebej pomembno po njegovem mnenju šteje, da je v enem od posredovanih zapisnikov navedeno, da pri nastanku izrednih dogodkov pri delovanju uparjalnika ni bilo ustreznega prenosa na strani alarmov, niti opozorila, da je izvajalec opozoril naročnika in nadzor, da je treba dopolniti krmilnik in CNS ter upoštevati zahteve iz popisa, na sistemu pa še ni arhiviranih podatkov oziroma zgodovine. Takšne navedbe neposredno kažejo na vprašanja funkcionalnosti, varnosti, skladnosti z razpisno dokumentacijo in nadzora nad izvedbo javnega naročila. Prav iz tega razloga je po mnenju prosilca bistven dostop do dokumentov o preizkusih, nadzoru, primopredaji, napakah, korespondenci in potrjevanju rešitve za razumevanje, ali je bila dograditev oziroma lokalna nadzorna rešitev izvedena skladno z razpisom, PZI in pogodbo.

- Zahtevani dokumenti se nanašajo na javno naročilo javnega zdravstvenega zavoda, na uporabo javnih sredstev in na sistem, ki je povezan z obratovanjem bolnišnične infrastrukture. Obstaja izrazit javni interes za transparentnost podatkov o tem, ali je bila rešitev izvedena skladno z razpisno dokumentacijo, ali je bila potrjena s strani strokovnega nadzora, ali so bili izvedeni funkcionalni preizkusi, ali je bila opravljena primopredaja in ali je bila nova oprema dejansko integrirana v obstoječi CNS oziroma ustrezno nadzorno okolje. Poudaril je, da se javni interes ne nanaša na razkritje varnostno občutljivih konfiguracijskih podrobnosti, temveč na nadzor nad zakonitostjo, gospodarnostjo, strokovnostjo in skladnostjo izvedbe javnega naročila.

(5) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 22. 6. 2026, poslal v pristojno odločanje IP. Pritožbi je priložil tudi dokumente zadeve po ZDIJZ in določene dokumente, ki so predmet zahteve prosilca.

(6) Na poziva IP, št. 090-281/2026/3 z dne 11. 9. 2026 in št. 090-281/2026/6 z dne 6. 10. 2026, je organ 18. 9. 2026 in 12. 10. 2026 posredoval IP še dodatna pojasnila in dokumente.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(7) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(8) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v njenem zavrnilnem delu, oziroma meni, da ni dovolj konkretizirana tako glede opredelitve dokumentov kot tudi glede obrazložitve ter da organ ni odločil o dostopu do vseh zahtevanih dokumentov.

(9) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ kot javni zavod zavezanec po ZDIJZ po 1. členu ZDIJZ. Sporno v obravnavanem primeru:

- ali je napotitev organa na spletne strani Portala javnih naročil za zadevno javno naročilo ustrezna;

- ali organ razpolaga z vso zahtevano dokumentacijo;

- ali je organ odločil pravilno, ko je zavrnil dostop do določenih zahtevanih dokumentov (točke 3.7, 4.9 - 4.11 ter 5.12) zaradi varstva tajnih podatkov (1. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ);

- ali je organ odločil pravilno, ko je v delu zahteve (točka 2.5) zavrnil dostop zaradi varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).

Napotilo organa

(10) Glede dostopa do dela zadevne razpisne dokumentacije in pogodbe pod točkama 1.1. in 1.2. zahteve je organ prosilca napotil na spletne strani Portala javnih naročil Republike Slovenije (v nadaljevanju: Portal javnih naročil)[1]. Prosilec v zvezi s tem meni, da organ ni konkretno navedel, kateri posamezni dokumenti, priloge, PZI, popisi, tehnične specifikacije, pogodbeni dodatki oziroma aneksi naj bi predstavljali popoln odgovor na posamezno točko zahteve, saj ni zahteval le splošne razpisne dokumentacije.

(11) IP po vpogledu na spletno povezavo[2], ki jo je organ navedel v izpodbijani odločbi, ugotavlja, da je organ prosilca napotil na dosje javnega naročila Rekonstrukcija parne postaje z vzdrževanjem za obdobje 7 let, št. objave JN005477/2025-SL1/01, torej na javno naročilo, na katerega se nanaša zahteva prosilca. Dosje obsega:

- javno dostopne splošne podatke o zadevnem javnem naročilu, ki vključujejo tudi spletno povezavo do razpisne dokumentacije pod točko B.2 Dokumenti v zvezi z oddajo javnega naročila z naslednjimi dokumenti:

● Priloga 1A: Podatki o udeležencih, gradnji in dokumentaciji,

● Priloga 1C: Naslovna stran načrta,

● Projektna dokumentacija za izvedbo – PZI, Načrt elektro inštalacij in električne opreme, Rekonstrukcija parne postaje, št. projekta P-2409/197 – CP Biro, št. načrta P-2409/197 – CP Biro, september 2024 (v nadaljevanju: PZI),

● 4.1 Naslovna stran načrta,

● Opis in montažna dela (EXCEL tabela),

● Razpisno dokumentacijo za oddajo javnega naročila Rekonstrukcija parne postaje z vzdrževanjem za obdobje 7 let, Celje, julij 2025;

- Navodila ponudnikom (popravek), objavljen 18. 7. 2025;

- Popravek ESPD, avgust 2025;

- Predračun – popravek, 5. 8. 2025;

- ESPD – request, 8. 8. 2025;

- Odločitev o oddaji, 26. 8. 2025;

- Pogodba in Dodatek k Pogodbi.

(12) V skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ lahko organ posreduje prosilcu samo napotilo, kje se informacija nahaja, če je zahtevana informacija dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno).

(13) IP se sicer strinja, da bi moral organ v izreku izpodbijane odločbe identificirati posamezne  dokumente, vendar je ne glede na to odločitev organa dovolj določna, saj je na navedeni spletni povezavi na enostaven način dostopen celoten dosje javnega naročila s posameznimi dokumenti. Organ je torej prosilca pravilno napotil na že javno dostopne informacije. Ob tem je IP prepričan, da je prosilec vešč uporabe spletnih strani Portala javnih naročil, saj se je na javna naročila že prijavljal, zato mu dejanska identifikacija dokumentov iz 1.1. in 1.2. zahteve ne bi smela predstavljati težave.

(14) Na podlagi navedenega IP tako zaključuje, da je organ odločil o dostopu do zahtevanih dokumentov oziroma podatkov iz 1.1. in 1.2. točke zahteve, ki so javni dostopni, ter, da je ravnal v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ, ko je prosilca napotil na javno objavljeno dokumentacijo.

Informacija javnega značaja v obravnavanem primeru

(15) Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(16) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času vložitve zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, ustvarjati novih dokumentov, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo. Torej niti prosilci niti IP nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga.

(17) IP je pri pregledu posredovane dokumentacije in odločitvi izhajal iz zahteve prosilca, ki se nanaša na dograditev obstoječega CNS, morebitno implementacijo novega (lokalnega) nadzornega sistema ter odločanje, potrjevanje, nadzor, testiranje in primopredajo rešitve v tem delu, pri tem pa je upošteval datum vložitve zahteve z dne 27. 3. 2026, in pritožbene navedbe.

(18) IP po pregledu dokumentov zadeve, upoštevaje pritožbene navedbe in pojasnila organa, ugotavlja:

- V sklopu pregleda in preverbe dokumentacije, s katerimi informacijami oziroma dokumenti razpolaga, je organ pojasnil, da je ravnal v skladu z ustaljenim postopkom, po katerem je na ravni nosilcev procesov in notranjih upravljavcev zbirk podatkov preveril obstoj fizične ali elektronske dokumentacije. Odgovorni nosilci so v zvezi s tem pojasnili, da organ z določenimi zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, saj predmetna dokumentacija v postopku ni bila predvidena oziroma ni nastala.

- Organ je glede zahtevane projektne, razpisne in pogodbene dokumentacije prosilcu posredoval napotilo na spletne strani Portala javnih naročil, do česar se je IP opredelil že predhodno, zato se v izogib ponavljanju do tega ne opredeljuje ponovno. IP pa je v zvezi s 1. točko zahteve od organa pridobil še dokumente stranskega udeleženca, ki jih je ta predložil na objavljeni postopek javnega naročila. IP je ugotovil, da organ razpolaga v materializirani obliki tudi z drugimi dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca, ter v zvezi s to točko zahteve vpogledal v Ponudbo stranskega udeleženca, št. 2505329 z dne 13. 8. 2025 (v nadaljevanju: Ponudba). Ponudba obsega več dokumentov, kot to izhaja iz spremnega dopisa ponudbe, vendar gre za ponudbo, ki se nanaša na celotno javno naročilo, torej rekonstrukcijo parne postaje z vzdrževanjem. Obsega tako podatke o predračunu, podrobnem ponudbenem predračunu, popisu del, finančnem zavarovanju, referencah, …, upoštevaje zadevno razpisno dokumentacijo. Večji del podatkov predstavljajo izpolnjeni obrazci. IP po vpogledu v ponudbo ugotavlja, da le manjši del te predstavlja zahtevane podatke, o dostopu do katerih je IP odločil v 1. točki izreka te odločbe. Ob tem IP pripominja, da je opisni del že javno dostopen v okviru objavljene razpisne dokumentacije oziroma popisa del, iz Ponudbe pa izhajajo še konkretni finančni podatki, ki niso javno objavljeni. Stranski udeleženec je sicer glede dokumentov uveljavil izjemo dostopa varstva poslovne skrivnosti, do katere pa se IP posebej opredeljuje v nadaljevanju.

- Prosilec je zahteval tudi dokumente, ki se nanašajo na odločanje in potrjevanje tehnične rešitve, in v zvezi s to točko zahteve mu je organ posredoval zapisnike operativnih sestankov, v delu, v katerem se nahajajo zahtevani podatki. Obstoj teh dokumentov torej ni sporen. Organ je pri teh zapisnikih odločil o delnem dostopu, saj je upošteval predmet zahteve prosilca in varovane osebne podatke, do česar se IP prav tako opredeljuje v nadaljevanju.

- Glede zahtevanih dokumentov, ki se nanašajo na skladnost izvedbe s PZI, pa je organ sicer pojasnil, da se dokazuje, ko se PZI primerja s PID-i, vendar ti niso predmet zahteve, saj so nastali aprila in maja 2026, torej po datumu vložitve zahteve. IP se s slednjimi navedbami organa strinja, upoštevaje pojem informacije javnega značaja, saj je v posredovani PID vpogledal. Ob tem je organ še pojasnil, da pristojne službe, ki so sodelovale pri izvedbi in vzdrževanju parne postaje, potrjujejo, da so se dela izvajala skladno s PZI projektom ter da dela tudi potekajo skladno z razpisno dokumentacijo.

- V zvezi z zahtevanimi dokumenti strokovnega nadzora organ ne razpolaga z zahtevanimi potrditvami, mnenji ali drugimi dokumenti strokovnega nadzora, ki bi se nanašali na CNS, (lokalni) nadzorni sistem, uporabljeno SCADA platformo, skladnost izvedbe s PZI ter skladnost izvedbe z razpisno dokumentacijo. Organ razpolaga s Pogodbo, ki se nanaša na sklenitev posla kot celote in na podlagi katere se ugotavlja izpolnjevanje pogodbenih obveznosti glede celotnega projekta, za katerega je bila sklenjena. Kot že navedeno prehodno, je Pogodba že javno dostopna. Organ je IP v zvezi s tem delom zahteve posredoval navodila za uporabo SCADA sistema parne postaje organa, ki pa po mnenju IP ne predstavljajo zahtevanega dokumenta po zahtevi z dne 27. 3. 2026, zato tudi niso bila predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku. Navodila namreč predstavljajo obratovalna navodila za uporabo, namenjena organu za upravljanje kotla ali naprave. Poleg tega so navodila nastala po datumu vložitve zahteve.

- IP je vpogledal tudi v Zapisnik uvedbe v delo z dne 2. 10. 2025, Zapisnik testiranja varnostne veje na uparjalniku čiste pare z dne 25. 3. 2026, zapisnika testiranj procesnih elementov z dne 25. 3. 2026 in 30. 4. 2026, Protokol testiranja in zagon uparjalnika pare z dne 25. 3. 2026, zapisnika o preizkusu regulacijskih zank parne postaje z dne 3. 4. 2026 in 5. 5. 2026, zapisnika izpisa alarm liste parne postaje z dne 8. 4. 2026 in 30. 4. 2026, Zapisnik o testiranju razsvetljave v strojnici z dne 8. 5. 2026, Zapisnik o izpisu alarm liste na SCAD-i parne postaje in uparjalnika bele pare z dne 5. 5. 2026, Zapisnik o izpisu alarmov in opozoril liste s kodami prikazani na SCAD-i parne postaje in uparjalnika bele pare z dne 28. 4. 2026, Potrdilo o izvedbi – Zapisnik o primopredaji in Zapisnik 2. kvalitetnega pregleda – Potrdilo o izvedbi. Glede zahtevanih dokumentov o primopredaji IP ugotavlja, da organ z zapisnikom o primopredaji, iz katerega bi izhajali zahtevani podatki, ne razpolaga v materializirani obliki. Primopredaja projekta je bila namreč za celoten projekt. IP pa ugotavlja tudi, da organ z določenimi zahtevanimi podatki (kot npr. zapisnikom o testiranju varnostne veje) ob vložitvi zahteve še ni razpolagal. Slednje pomeni, da v času vložitve zahteve niso bili izpolnjeni vsi pogoji za obstoj zahtevane informacije in da organ o dostopu do teh podatkov v obravnavanem primeru ni bil dolžan odločiti. Kot je pojasnil organ, je zapisnik o testiranju varnostne veje sestavni del Dokazila o zanesljivosti, ki se preda ob primopredaji objekta, ta pa je bila 25. 5. 2026. Prav tako je bil tudi kvalitetni pregled, ki je bil podlaga za primopredajo objekta, 25. 5. 2026. Te navedbe potrjuje 11. člen Pogodbe, ki med drugim zavezuje izvajalca, da predloži Navodila za uporabo, kompletno tehnično dokumentacijo (tehnične risbe, sheme ipd.) ter zapisnike o funkcionalnem preizkusu in instalacijska poročila, vključno s priloženimi konfiguracijami sistemov.

- Glede zahtevane korespondence je organ pojasnil, da drugega kot zapisnike koordinacijskih sestankov, nima. Stranski udeleženec kot ponudnik je bil izbran na podlagi opravljenega javnega naročila skladno z Odločitvijo naročnika v postopku oddaje javnega naročila z dne 20. 8. 2025. Ob tem pa IP ponovno pripominja, da niti uradna oseba organa niti IP nimata pristojnosti pregledovati elektronskih poštnih predalov posameznih javnih uslužbencev (oziroma funkcionarjev).[3] Z vpogledom v elektronsko pošto javnih uslužbencev (ali javnih funkcionarjev), z namenom ugotovitve, ali z zahtevanimi informacijami razpolagajo, bi namreč posegli v ustavno zavarovano pravico do komunikacijske zasebnosti. Ustava Republike Slovenije v 37. členu zagotavlja tajnost pisem in drugih občil. Samo zakon lahko predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upoštevata varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države.[4] IP torej nima pravne podlage, da bi preverjal obstoj zahtevane korespondence pri posameznih javnih uslužbencih, niti nima pravne podlage, da bi to zahteval od organa.

(19) Na podlagi navedenih ugotovitev IP zaključuje, da organ s posameznimi zahtevanimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki, razen s Ponudbo, iz katere izhajajo določeni zahtevani podatki, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(20) IP nima nobenega razloga, da bi o navedbah organa dvomil, saj je organ ustrezno pojasnil, kako je preveril obstoj zahtevane dokumentacije. Temu pritrjujejo tudi dejstva, da je organ prosilcu omogočil dostop do določene zahtevane dokumentacije ter da je na poziva IP posredoval dodatno dokumentacijo in pojasnila, in to tudi dokumentacijo, ki je nastala po vložitvi zahteve prosilca z dne 27. 3. 2026. Poleg tega se je prosilec že ob opredelitvi zahteve sam zavedal, da organ nujno ne razpolaga z vso zahtevano dokumentacijo, kot je v zahtevi med drugim navedel, citirano: »Zahtevamo posredovanje elektronskih kopij naslednjih dokumentov, kolikor z njimi razpolagate, ….«. Glede Ponudbe pa je ugotoviti, da je bil prosilec z javnimi podatki opisa del, ki izhajajo iz Ponudbe, dejansko že seznanjen (kot navedeno že predhodno), IP je odločil le še o dostopu do finančnih podatkov v zvezi s temi opisi opreme in montažnih del.

(21) Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusita tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente oziroma podatke, s katerimi v času vložitve zahteve ni razpolagal v materializirani obliki, upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Ob tem IP poudarja še, da v pritožbenem postopku po določbah ZDIJZ nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa oziroma v ugotavljanje, ali bi ta moral razpolagati z določenimi informacijami.

(22) Ker je organ zavrnil dostop do podatkov, ki se nanašajo na podatke o delovanju oziroma funkcionalnosti centralno nadzornega in (lokalnega) nadzornega sistema (3.7., 4.9. - 4.11. in 5.12.) zaradi varstva tajnih podatkov po 1. členu prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se IP v nadaljevanju opredeljuje še do te izjeme.

Izjema po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(23) V skladu s 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen, to je ZTP.

(24) Izjema tajnih podatkov je odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene, oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke – ZTP. Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja, in sicer javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. člen ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala, oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države.

(25) Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. člen ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. člen ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. člen ZTP).

(26) IP po vpogledu v posredovano dokumentacijo, upoštevaje določbe ZTP, ugotavlja, da ni izpolnjen nobeden od elementov formalnega kriterija za določitev podatkov za tajne, zato se IP ne opredeljuje še do obstoja materialnega kriterija. Za obstoj te izjeme morata bit namreč hkrati izpolnjena oba pogoja. Zgolj navedbe organa o tem, da ima status subjekta po specialni zakonodaji ter da ne sme razkrivati informacij o svojem delovanju oziroma obratovanju na področjih, v katero sodi tudi vsebina zahtevanih dokumentov, nedvomno ne izkazujejo izjeme varstva tajnih podatkov, v skladu s pogoji, ki jih določa ZTP. Na to je IP organ opozoril že v odločbi št. 090-199/2026/19 z dne 16. 7. 2026. Tudi dodatna pojasnila organa o tem po izdani odločbi ne zadostujejo za obstoj te izjeme, torej ne morejo nadomestiti pavšalne obrazložitve organa v izpodbijani odločbi, oziroma elementov, ki jih za obstoj izjeme določa ZTP.

(27) Na podlagi navedenega IP zaključuje, da pri zahtevanih podatkih o delovanju oziroma funkcionalnosti centralno nadzornega in (lokalnega) nadzornega sistema, izjema varstva tajnih podatkov ni podana. IP tako v tem delu sledi pritožbenim navedbam prosilca, da je organ napačno in pavšalno uporabil izjemo po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob tem pa IP dodaja še, da se za tajne ne morejo določiti podatki, za katere je bil razpisan javni postopek oddaje javnega naročila. Zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti je namreč tisti, ki določa obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov pri javnem naročanju blaga, storitev in gradenj na obrambnem in varnostnem področju, vendar ta v obravnavanem primeru ni bil uporabljen, zato to za ta pritožbeni postopek ne pride v poštev.

(28) Ob navedenem pa IP izpostavlja tudi, da so marsikateri podatki o rekonstrukciji parne postaje organa tudi javno dostopni. Z javno dostopnim PIZ so bili že ob objavi javnega naročila javno dostopni podrobnejši podatki o dograditvi, rekonstrukciji in optimizaciji sistema proizvodnje čiste pare. PIZ namreč vključuje tabele izračunov, opise opreme in montažnih del, …, tehnične prikaze (vezalne sheme, dispozicije električne opreme,…, pa tudi tehnološke sheme). Z objavo javnega naročila je bilo objavljeno tudi Tehnično poročilo s podatki obstoječe opreme, fazne izvedbe projekta, vključno s shemami strojne instalacije in strojne opreme. Objavljeni so bili tudi lokacijski prikazi, kot npr. lokacija predmetnega prostora, pa tudi načrt s področja gradbeništva. Tudi ta dejstva kažejo na to, da zahtevani podatki ne morejo predstavljati tajnih podatkov po ZTP.

(29) V obravnavanem primeru je nadalje ugotoviti, da je stranski udeleženec priglasil stransko udeležbo, ker meni, da predstavljajo zahtevani podatki iz dokumentov, v katerih nastopa kot pogodbeni partner, njegovo poslovno skrivnost. IP se tako v nadaljevanju opredeljuje še do izjeme varstva poslovne skrivnosti.

Izjema varstva poslovne skrivnosti

(30) Organ v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZGD-1 pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS, ki so začele veljati 20. 4. 2019. Navedeno pomeni, da se dostop do dokumentov oziroma podatkov v obravnavanem primeru, ki so nastali po uveljavitvi ZPosS, presoja po določbah ZPosS.

(31) Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz 3. alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in s tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe.

Po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS predstavljajo torej poslovno skrivnost le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zgoraj naštete zahteve.

(32) Glede na to, da ZPosS kot enega od kriterijev za določitev poslovne skrivnosti izrecno določa določeno skrbnost imetnika poslovne skrivnosti, ki je v obravnavanem primeru ni mogoče prepoznati, uveljavljanje poslovne skrivnosti ni utemeljeno, saj morajo biti za njeno priznanje hkrati izpolnjeni vsi trije pogoji. Zahtevani dokumenti namreč niso označeni kot poslovna skrivnost, niti ni bil organu predložen ustrezen akt stranskega udeleženca, ki bi zahtevane podatke določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki. IP v tem delu izpodbijane odločbe torej pritrjujejo ugotovitvam organa.

(33) IP k navedenemu izpostavlja obrazložitev predlagatelja Predloga Zakona o poslovni skrivnosti, ki pri obrazložitvi določb 2. člena navaja, citirano:

»V drugem odstavku je določena izpodbojna domneva, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če imetnik poslovne skrivnosti informacijo pisno določi kot poslovno skrivnost. Če torej fizična ali pravna oseba določeno informacijo opredeli kot poslovno skrivnost v pisni obliki (gospodarska družba na primer s pisnim sklepom družbe, s sprejetjem pravilnika, navodil ali katerimkoli drugim aktom družbe) in s tem seznani vse osebe, ki lahko pridejo v stik s takimi informacijami, zlasti npr. družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost, se šteje, da je razumno ukrepala ali storila vse potrebno, da informacijo ohrani kot skrivnost. Pisna opredelitev poslovne skrivnosti pa je le eden od primerov razumnega ukrepanja. Pri presoji ravnanja imetnika je namreč pomembno to, da je ravnal skrbno (upoštevati je treba tudi standard dobrega gospodarja ali gospodarstvenika) in z namenom zaščite svoje poslovne skrivnosti.«.

(34) Ob tem pa IP poudarja še, da je bil stranski udeleženec kot prijavitelj na zadevni javni razpis v razpisni dokumentaciji opozorjen na opredelitev poslovne skrivnosti, citirano: »Ponudnik lahko kot zaupne označi dokumente, ki vsebujejo osebne podatke, pa ti niso vsebovani v nobenem javnem registru ali drugače javno dostopni, in poslovne podatke, ki so z Zakonom o poslovni skrivnosti označeni kot zaupni. Naročnik bo obravnaval kot zaupne tiste dokumente v ponudbeni dokumentaciji, ki bodo imeli jasno oznako, da gre za poslovno skrivnost, oziroma je ponudbi priložen sklep o varovanju poslovne skrivnosti. Kot zaupne podatke ali poslovno skrivnost ni mogoče označiti podatkov, ki so predmet vrednotenja ocenjevanja ponudb (tehnične specifikacije iz specifikacije, količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, merila za izbor) oziroma na podlagi predpisov in prakse Državne revizijske komisije ne sodijo pod zaupne ali ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti.«. Takšnega ravnanja stranskega udeleženca pa iz posredovane dokumentacije ni prepoznati. Stranski udeleženec torej zahtevanih podatkov ni ustrezno označil in opredelil oziroma pri njih ni uveljavljal poslovne skrivnosti, ampak jo je šele po pozivu organa v zvezi z zahtevo. Glede na navedeno IP meni, da stranski udeleženec pri varovanju poslovnih skrivnosti v obravnavanem primeru ni ravnal dovolj skrbno, da bi bil podan kriterij poslovne skrivnosti po 3. alineji prvega odstavka 2. člena ZPosS.

(35) IP v obravnavanem primeru tako zaključuje, da poslovna skrivnost pri podatkih stranskega udeleženca iz Ponudbe (finančni podatki), o dostopu do katerih je IP odločil v 1. točki izreka te odločbe, ni podana.

(36) Ne glede na takšen zaključek IP, pa bi bilo treba tudi v primeru podane poslovne skrivnosti dostop do zahtevanih podatkov presojati še z vidika izjem od izjem po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V skladu s slednjo se, ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (torej tudi izjemo poslovne skrivnosti), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega sodišča in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.[5] Poraba javnih sredstev pa ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.[6] Iz sodbe Upravnega sodišča št. III U 121/2017 z dne 12. 10. 2017 tako med drugim izhaja, citirano: »Sodišče taki razlagi sledi, glede na ugotovitve v prejšnjem odstavku pa tudi meni, da podatki v zvezi s »porabo javnih sredstev niso le podatki o višini in prejemkih teh sredstev, pač pa tudi podatki, ki so vezani na odločanje o sredstvih. IP poudarja, da ima javnost preko instituta dostopa do informacij javnega značaja širšo pravico preverjanja izpolnjevanja pogojev javnega naročila, saj je na podlagi ocene organa, da ponudnik izpolnjuje vse pogoje, prišlo do porabe javnih sredstev. IP se ob tem sklicuje tudi na sodno prakso[7] in poudarja, da je treba ugotavljati, ali so informacije, ki jih vsebujejo zahtevani dokumenti, povezane s pogoji in merili javnega naročila, ki morajo biti javni zaradi 1. tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedeno nedvomno še kako velja v postopkih javnih naročil.

(37) In kot je IP že večkrat poudaril v svojih odločbah, se morajo poslovni subjekti zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni v svoji zasebnosti. Podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016 (točka 15), ko je navedlo, da »vsak, ki sklene pravni posel z osebo javnega prava, se mora zavedati, da sklepa pravni posel z javnim sektorjem, v katerem veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti, zato niti ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt«. Stališče, da se morajo poslovni subjekti zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni v svoji zasebnosti, pa tudi sicer izhaja iz sodne prakse, npr. sodbe Upravnega sodišča št. I U 1125/2017-62 z dne 3. 10. 2018 (točki 14 in 18).

(38) Prosilec je kot pritožbeni razlog navedel tudi, da je organ v točki 2.5 zahteve preširoko tolmačil varovane osebne podatke, zato se IP opredeljuje še do izjeme varstva osebnih podatkov.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(39) V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov[8] IP ugotavlja, da so predmet zahteve nedvomno tudi osebni podatki, kot so ime, priimek, podpis in delovno mesto/položaj.

(40) IP je tako preveril, ali je za obdelavo (posredovanje prosilcu oziroma javnosti) navedenih osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-2). V drugem odstavku 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov pa je tudi določeno, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. Splošna uredba o varstvu podatkov ob tem v 86. členu določa še, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Prav tako prvi odstavek 74. člena ZVOP-2 predstavlja pravno podlago, v skladu s katero zavezanci po ZDIJZ posredujejo javnosti osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje podan prevladujoč javni interes v skladu z ZDIJZ.

(41) Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je torej dopustno, kadar gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), ali ko je za razkritje podatkov podan javni interes (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja sicer lahko predstavlja tudi kakšen drug zakon, vendar zakonska podlaga, ki bi prosilcu dopuščala, da se seznani z zahtevanimi dokumenti v celoti, IP ni poznana.

(42) IP po vpogledu v posredovano dokumentacijo in javno dostopne podatke ugotavlja:

- Pravno podlago za razkritje podatkov o imenu, priimku in delovnem mestu oziroma delodajalcu javnih uslužbencev organa predstavlja 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je sicer prosilcu že omogočil dostop do zahtevanih podatkov o imenih in priimkih javnih uslužbencih v zapisnikih operativnih sestankov od 13. do 23., vendar IP ugotavlja, da so na navedeni pravni podlagi javni tudi njihovi podatki o delovnem mestu oziroma delodajalcu pod »Vloga – podjetje« v uvodu teh zapisnikov. IP je tako organu naložil, da prosilcu posreduje tudi te podatke, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

- Podatki o imenu, priimku in položaju zakonitih zastopnikov poslovnih subjektov, za katere je vpis v javni register obvezen, v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o Poslovnem registru Slovenije in Zakona o sodnem registru, niso varovani. Slednje velja tudi za podpise teh oseb v svojstvu zastopanja poslovnega subjekta. V obravnavanem primeru so torej podatki o imenu, priimku, podpisu in položaju zakonitega zastopnika stranskega udeleženca javni.

- Ni pravne podlage za razkritje podatkov o imenih, priimkih in delovnih mestih oziroma delodajalcih fizičnih oseb, ki niso niti javni uslužbenci niti niso zakoniti zastopniku poslovnih subjektov.

(43) Upoštevaje navedeno in pritožbene navedbe prosilca IP zaključuje, da je organ dolžan posredovati prosilcu še podatke javnih uslužbencev organa pod »Vloga – podjetje« v uvodu zapisnikov operativnih sestankov od 13. do 2.3, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(44) Drugih izjem od dostopa IP ne ugotavlja, niti jih nista uveljavljala organ in stranski udeleženec.

Delni dostop

(45) Institut delnega dostopa ureja ZDIJZ v 7. členu ZDIJZ, ko določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena (npr. osebne podatke in druge izjeme iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. 19. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju Uredba) pa nadalje natančneje opredeljujeta tehnične vidike delnega dostopa. Organ mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih Uredbe ne bi bilo izvedljivo. Delni dostop je torej treba omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta torej tehnični in vsebinski vidik.

(46) IP ugotavlja, da je delni dostop, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe, do zahtevanih podatkov mogoč, zato je odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Opredelitev do posameznih navedb stranskega udeleženca

(47) V zvezi s pritožbenimi navedbami, da organ ni izvedel delnega dostopa, IP navaja, da to ne drži. Organ je delni dostop izvedel, vendar pa pri tem v izreku ni opredelil, v katerem delu se prekrije posamezni konkretni dokument. Slednje bi organ moral napraviti, da bi zadostil določbam ZUP glede konkretizacije izreka. Ali je organ sicer pravilno prekril dostop do posameznih podatkov oziroma dokumentov, pa je bila presoja IP v tem pritožbenem postopku, kot to izhaja iz predhodne obrazložitve te odločbe. Prosilec je izpostavil tudi, da je organ pretirano prekril zapisnike o operativnih sestankih, vendar IP ob tem ugotavlja, da prosilec ni upošteval dejstva, da celotna vsebina teh zapisnikov ni predmet njegove zahteve, poleg tega pa tudi, da predstavljajo posamezni podatki varovane osebne podatke. To je izpostavil že organ v izpodbijani odločbi (prvi odstavek na 5. strani izpodbijane odločbe).

(48) IP se strinja z navedbami prosilca, da bi moral organ posamezne dokumente, ki so predmet zahteve prosilca in so bili tudi predmet presoje, konkretno identificirati, in to v izreku izpodbijane odločbe. Ta pomanjkljivost v izpodbijani odločbi je v obravnavanem primeru nadomestil IP z odločitvijo v tej odločbi, na podlagi naknadno posredovanih dokumentov in pojasnil organa ter javno dostopnih podatkov.

(49) Ker je IP izhajal pri odločanju o dostopu do zahtevanih podatkov, s katerimi organa razpolaga, iz predmeta zahteve in datuma vložitve zahteve, pri tem pa upošteval dejstvi, da so določeni zahtevani podatki že javno dostopni in, da je prosilcu dostop do določenih podatkov omogočen, se do testa prevladujočega javnega interesa posebej ne opredeljuje. Ta se uporabi le v primerih, ko organ z zahtevanimi podatki razpolaga, in če je podana katera od izjem, ki ta test dopušča.

Sklepno

(50) Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena, zato ji je, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, delno ugodil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je pritožbo prosilca zavrnil, in sicer na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(51) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz točke 3. izreka te odločbe).

(52) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[2] https://www.enarocanje.si/#/pregled-objav/927053.

[3] Smiselno enako izhaja tudi iz odločb IP št. 090-15/2013/6 z dne 10. 3. 2013 (IP je zavrnil dostop do elektronske pošte takratnega predsednika Vlade RS) in št. 090-25/2017 z dne 26. 2. 2017 (IP je zavrnil dostop do elektronskih sporočil javnega uslužbenca Komisije za preprečevanje korupcije).

[4] Komentar Ustave Republike Slovenije / Lovro Šturm (urednik); [avtorji [komentarja] France Arhar … et al.]. Ljubljana: Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, 2002, v nadaljevanju: »Komentar Ustava RS«, str. 399.

[5] Pojem porabe (javni sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.

[6] Tako tudi odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 (opomba št. 37), sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010 z dne 6. 7. 2011 ter sodbi Upravnega sodišča št. III U 121/2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51.

[7] Upravno sodišče je v sodbi št. I U 1613/2009 z dne 28. 4. 2010 potrdilo odločitev IP, da so dokumenti iz ponudbe izbranega ponudnika (šlo je za referenčna potrdila), ki izkazujejo zahtevane pogoje javnega naročila, prosto dostopne informacije javnega značaja na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za porabo javnih sredstev

[8] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.