prosilec - Splošna bolnišnica Celje

Številka: 090-199/2026/19

Datum: 16. 7. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22 in 40/25 – ZInfV-1; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE, 3/22 – ZDeb in 85/25; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 16. 3. 2026, zoper odločbo SPLOŠNE BOLNIŠNICE CELJE, Oblakova ulica 5, 3000 Celje (v nadaljevanju: organ), št. 80/DK-2026 z dne 12. 3. 2026, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 16. 3. 2026 se delno ugodi. Odločba SPLOŠNE BOLNIŠNICE CELJE, št. 80/DK-2026 z dne 12. 3. 2026, se odpravi v delu, ki se nanaša na zahtevana PID in uporabniška navodila, ter se zadeva v tem delu vrne organu v ponovni postopek. 

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 10. 11. 2025, na podlagi ZDIJZ, zahteval vso dokumentacijo v zvezi z izvajanjem vzdrževanja CNS od 1. 11. 2025 dalje (kot npr. pogodbe, naročilnice, razpisno dokumentacijo, račune oziroma drugo pisno dokumentacijo ter vso pisno korespondenco med naročnikom in izvajalcem v zvezi z izvajanjem vzdrževanja v SBC). 

(2) Z zahtevo z dne 24. 11. 2025 pa je, na podlagi ZDIJZ, zahteval dokumentacijo v zvezi z delovanjem računalniškega programa/spletne aplikacije, ki jo uporablja organ, po javnem naročilu št. JN000527/2025 »Vzpostavitev sistema za nadzor temperature in vode z vzdrževanjem za obdobje 36 mesecev« (v nadaljevanju: Vzpostavitev sistema za nadzor temperature in vode), in sicer:

- dokumentacijo o izvedbi sistema: zapisnik o uvedbi v delo in pričetku del, funkcionalno specifikacijo, opisi delovanja sistema oziroma aplikacije in poročila o testiranju;

- prevzemno dokumentacijo: zapisnik o prevzemu programskega sistema in aplikacije, zapisnik o izvedbi šolanja, izdelana poročila za zadnje 3 mesece, PID dokumentacijo, kompletna uporabniška navodila in drugo uporabniško dokumentacijo;

- poslovno dokumentacijo za ta projekt: dopis izvajalca s prošnjo za podaljšanje roka izvedbe, morebitne dodatne anekse (osnovna pogodba in aneks z dne 27. 6. 2025 ni predmet tega zahtevka), naročilnice, ponudbe, obračune, prejete račune in drugo dokumentacijo, povezano z nabavo, vzdrževanjem ali razvojem sistema.

- funkcionalni ogled sistema in aplikacije, da preveri skladnost izvedenih funkcionalnosti z zahtevami iz razpisne dokumentacije, pri čemer je poudaril, da želi samo uporabniški pregled delovanja in ne vpogleda v izvorno kodo ali kakorkoli avtorsko zaščiteno vsebino. 

Zahtevo je tudi dodatno pravno utemeljil, pri tem pa izpostavil, da mora organ po 20. členu ZDIJZ omogočiti dostop tudi do podatkov, ki obstajajo v računalniški obliki, zato se ne more sklicevati na to, da informacija »ne obstaja v materializirani obliki«. Podatki o delovanju sistema, funkcionalnostih, dokumentaciji, pogodbah in porabi sredstev niso varovani kot avtorsko delo, saj zahteva podatke in ne izvorno kodo ali prenos materialnih avtorskih pravic (27. člen ZDIJZ). Po 6. členu ZDIJZ podatki o porabi javnih sredstev ne morejo biti poslovna skrivnost. Če kateri izmed podatkov vsebuje poslovno skrivnost, mora organ omogočiti delni dostop (7. člen ZDIJZ). Kadar organ trdi, da določena informacija ne obstaja kot dokument, mora skladno s 23. členom ZDIJZ informacijo pridobiti iz obstoječih baz, programov ali evidenc in jo posreduje v materializirani obliki (npr. izpis, povzetek, posnetek zaslona). Kot način seznanitve je navedel elektronsko obliko na naveden naslov e-pošte.

(3) Organ je o zahtevi prosilca z dne 10. 11. 2025 odločil z odločbo št. 366/DK-2025 z dne 5. 12. 2025, s katero je zahtevo zavrnil, ker z dokumenti v času vložitve zahteve ni razpolagal. Zahtevo z dne 24. 11. 2025 pa je zavrnil z odločbo št. 374/DK-2025 z dne 22. 12. 2025, in sicer zaradi nerazpolaganja z dokumenti, varstva izjeme poslovne skrivnosti in notranjega delovanja ter varstva avtorskega dela. O pritožbah prosilca je IP odločil z odločbo št. 090-16/2026/4 z dne 9. 2. 2026, s katero je izpodbijani odločbi odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek.

(4) Organ je o zahtevah prosilca v ponovljenem postopku odločil z odločbo št. 80/DK-2026 z dne 12. 3. 2026 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero ju je delno zavrnil. Dostop do zahtevane funkcionalne specifikacije sistema je zavrnil, ker z dokumentom ne razpolaga, oziroma zahteva v tem delu ni dovolj specificirana. Prav tako ne razpolaga v materializirani obliki z zahtevanim zapisnikom o izvedbi šolanja, poročilom za zadnje 3 mesece ter drugo dokumentacijo, povezano z nabavo, vzdrževanjem ali razvojem sistema, kar pomeni, da zahtevana dokumentacija ne obstaja, ni pa dolžan ustvariti oziroma pridobiti dokumentov, ki jih v času vložitve zahteve nima. Dostop do poročila o testiranju je zavrnil zaradi izjeme varstva poslovne skrivnosti, saj je organ s sklepom Vlade imenovan za upravljavca kritične infrastrukture, pri čemer načrti zaščite infrastrukture, ranljivosti sistema, zaščita energetskega sistema, ne morejo biti predmet zahteve prosilca oziroma je njegov interes nelegitimen, saj bi lahko povzročil grožnjo varnosti infrastrukture. Dostop do zahtevane PID dokumentacije in kompletnih uporabniških navodil ter druge uporabniške dokumentacije pa je zavrnil zaradi obstoja poslovne skrivnosti, upoštevaje stališče ponudnika. Glede na to, da gre za tehnološke postopke, know-how, metodologije in specifične poslovne podatke, je organ ocenil, da jih lahko, skladno z Zakonom o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS), izvajalec označi kot poslovno skrivnost ter da ni podan prevladujoč interes javnosti za razkritje.

(5) Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 16. 3. 2026, ker ocenjuje, da:

- Odločba še vedno ni dovolj določna in preizkusljiva, saj je organ ostal na ravni splošnih kategorij dokumentov, kot so funkcionalna specifikacija sistema, poročila o testiranju, PID dokumentacija, uporabniška navodila ipd., pri čemer ni jasno opredelil, ali posamezen dokument obstaja ali ne, ali ga organ poseduje ali ne, ali se zavrnitev nanaša na izjemo od prostega dostopa ali neobstoj dokumenta ter ali je bila presojana tudi možnost delnega dostopa.

- Organ ni jasno identificiral dokumentacije v zvezi z izbiro izvajalca vzdrževanja CNS, torej ni jasno pojasnil, ali je prejel ponudbe tudi drugih povabljenih subjektov, ali obstajajo odgovori drugih povabljenih podjetij, ali obstaja kakšna interna primerjava ponudb ter ali obstaja zapisnik ali druga dokumentacija o izbiri izvajalca. Ker gre za porabo javnih sredstev, je takšna dokumentacija bistvena za transparentnost postopka.

- Organ ni identificiral in posredoval vse zahtevane dokumentacije. Posredovana zapisnika sta označena z zaporednima št. 04 in 05, zato domneva, da obstajajo tudi zapisniki z oznakami 01, 02 in 03, ki pa mu niso bili posredovani. 

- Organ ni ustrezno obravnaval interne dokumentacije in korespondence v zvezi z izvajanjem storitev vzdrževanja CNS, saj iz predanih dokumentov ni razvidno, ali obstaja interna korespondenca oziroma dokumentacija, ki se nanaša na odločitev o tem, komu poslati povpraševanje, odločanje o izbiri izvajalca in pripravo naročila oziroma pogodbe.

- Organ ni zadostno obravnaval zahtevanega funkcionalnega opisa sistema, saj je bil med predanimi dokumenti tudi primopredajni zapisnik z dne 15. 12. 2025, ki vsebuje obsežen opis funkcionalnosti sistema in po vsebini predstavlja materializiran opis funkcionalnosti sistema.

- Samo iz predložene dokumentacije ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali so bile funkcionalnosti tudi dejansko implementirane ter ali sistem deluje v obsegu, kot je bil naročen. Vpogled je torej edini način, da se preveri, ali aplikacija tudi dejansko deluje. Takšen vpogled predstavlja obliko seznanitve z informacijo javnega značaja in hkrati tudi obliko preverjanja izpolnjevanja pogodbenih obveznosti.

- Sklicevanje organa na poslovno skrivnosti v izpodbijani odločbi je pavšalno, saj ni konkretno opredelil, kateri dokumenti oziroma deli dokumentov naj bi predstavljali poslovno skrivnost, ni pojasnil, na kakšen način naj bi razkritje teh podatkov povzročilo škodo izvajalcu ter ni izkazal, ali so izpolnjeni vsi pogoji iz 2. člena ZPosS. Ker gre v obravnavanem primeru za projekt, financiran iz javnih sredstev, je presoja poslovne skrivnosti še posebej restriktivna. Organ bi moral presoditi obstoj poslovne skrivnosti za vsak dokument posebej, konkretno izkazati izpolnjevanje pogojev iz ZPosS ter presoditi možnost delnega dostopa.

- Sklicevanje na varnost in kritično infrastrukturo ni konkretizirano, organ pa bi moral to izkazati tudi z ustreznimi akti ali dokumenti. Organ ni pojasnil, ali je predmetni sistem formalno opredeljen kot del kritične infrastrukture, na podlagi katerega akta ali pravne podlage naj bi bil sistem uvrščen v kritično infrastrukturo, kateri konkretni deli dokumentacije naj bi predstavljali varnostno tveganje ter zakaj bi razkritje konkretnega dokumenta povzročilo motnje pri delovanju organa.

Opozoril je na ponavljajoče se procesne pomanjkljivosti ter da je organ v postopku po ZDIJZ dolžan ugotoviti resnično dejansko stanje in preveriti obstoj zahtevanih dokumentov tudi v svojih uradnih evidencah dokumentarnega gradiva. To je po njegovem mnenju še posebej pomembno v primerih, ko iz že posredovane dokumentacije izhajajo jasne indikacije, da obstajajo tudi drugi dokumenti (npr. zaporedno oštevilčeni zapisniki ali dokumenti, na katere se sklicujejo računi oziroma druga dokumentacija).

(6) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 8. 5. 2026, poslal v pristojno odločanje IP. Pritožbi je priložil tudi dokumente zadeve po ZDIJZ in določene dokumente, ki so predmet zahteve prosilca.

(7) Na poziv IP, št. 090-199/2026/3 z dne 2. 6. 2026, je organ posredoval mapo z zajemom datotek, ki so nastale v zvezi z izvajanjem storitev vzdrževanja CNS od 1. 11. 2025 dalje ter dokumentacijo v zvezi z javnim naročilom Vzpostavitev sistema za nadzor temperature in vode, s popisom zadev. Ob tem je podal tudi pojasnila, ki so po oceni organa bistvena za odločanje in ki po njegovem mnenju izkazujejo, da ima organ status subjekta po specialni zakonodaji ter ne sme razkrivati informacij svojega delovanja oziroma obratovanja na področjih, katerega predstavlja tudi vsebina dokumenta  Energetsko poročilo SB Celje (PR 26-003). Slednji predstavlja izjemo po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V zvezi z obstojem poslovne skrivnosti je posredoval dopis ponudnika ter ob tem izjavil, da ponudnik ni predložil dodatnih prilog oziroma akta o določitvi poslovne skrivnosti. V sklopu pregleda in preverbe dokumentacije, s katerimi informacijami oziroma dokumenti razpolaga, je ravnal v skladu z ustaljenim postopkom, po katerem je na ravni nosilcev procesov in notranjih upravljavcev zbirk podatkov preveril obstoj fizične ali elektronske dokumentacije. Ob tem so odgovorni nosilci pojasnili, da z določenimi zahtevanimi dokumenti organ ne razpolaga, saj predmetna dokumentacija v postopku ni bila predvidena oziroma ni nastala, ne obstoji pa pravna podlaga, ki bi organu nalagala ustvarjanje dodatnih dokumentov. Nadalje je navedel, da z zahtevanim dokumentom, ki opredeljuje funkcionalno specifikacijo sistema, nerazpolaga . Poleg tega vzpostavitev funkcionalnega vpogleda v aplikacijo ni bila predmet javnega naročila št. JN000527/2025. Ob tem je podrejeno ponovno poudaril, da bi kakršen koli vpogled v specifiko delovanja obratovanja, kamor spada tudi sistem CNS, pomenil razkritje podatkov, bistvenih za njegovo delovanje, katerega skladno z zakonom ni upravičen razkrivati.

(8) Na poziv IP, št. 090-199/2026/6 z dne 16. 6. 2026, je organ IP posredoval še Energetsko poročilo, št. PR26-003 marec 2026 (v nadaljevanju: Energetsko poročilo) in Oceno možnih škodljivih posledic z dne 3. 3. 2026, pa tudi odgovora stranskega udeleženca z dne 6. 10. 2025 in 9. 3. 2026. Pojasnil je, da je bilo za vzdrževanje CNS izvedeno evidenčno naročilo, povpraševanje je bilo posredovano na tri elektronske naslove potencialnih ponudnikov, za vzpostavitev sistema za nadzor temperature in vode pa je bilo objavljeno javno naročilo male vrednosti. Navedel pa je tudi, da je pozval stranskega udeleženca k morebitni priglasitvi stranske udeležbe že ob vložitvi prve zahteve prosilca, nato pa je stranskega udeleženca seznanil z nadaljevanjem in združitvijo postopkov tudi v mesecu marcu letošnjega leta. Slednji je 9. 3. 2026 ponovno odgovoril, da so informacije v zvezi z arhitekturo, delovanjem, algoritmi, navodili in podobno, še vedno poslovna skrivnost . Navedeno je organ pri izdaji odločbe 80/DK-2026 upošteval.

(9) Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja je IP v prostorih organa, 16. 7. 2026, opravil ogled brez prisotnosti strank (in camera), na podlagi 11. člena ZInfP. Ogled brez prisotnosti strank pomeni procesno dejanje IP, da kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju podatka. Takšno delovanje narekuje tudi načelo materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. IP je na ogledu vpogledal v zahtevani PID v 3D obliki.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(10) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. 

(11) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v njenem zavrnilnem delu oziroma meni, da ni dovolj konkretizirana tako glede opredelitve dokumentov kot tudi glede obrazložitve ter da organ ni odločil o dostopu do vseh zahtevanih dokumentov.

(12) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ kot javni zavod zavezanec po ZDIJZ po 1. členu ZDIJZ V obravnavanem primeru je med drugim sporno, ali organ razpolaga z določeno zahtevano dokumentacijo, zato se IP v nadaljevanju najprej opredeljuje do pojma informacije javnega značaja.

Informacija javnega značaja v obravnavanem primeru

(13) Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(14) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času vložitve zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, ustvarjati novih dokumentov, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo. Torej niti prosilci niti IP nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga. 

(15) IP po pregledu dokumentov zadeve, upoštevaje pritožbene navedbe in pojasnila organa, ugotavlja:

- Upoštevaje pojem informacije javnega značaja, organi niso dolžni pripravljati pojasnil, analizirati podatkov itd., ker takšne vloge ne predstavljajo zahtev po ZDIJZ. Organ je o dostopu do ponudbe stranskega udeleženca z izpodbijano odločbo odločil, IP pa nima nobenega razloga, da bi dvomil v posredovano dokumentacijo, to je popis dokumentov zadeve v zvezi z vzdrževanjem CNS in tudi v same dokumente zadeve. IP tako ocenjuje, da je organ odločil o dostopu do zahtevane dokumentacije v zvezi z izbiro izvajalca vzdrževanja CNS, s katero razpolaga. V dodatno potrditev te svoje ocene pa IP dodaja, da je organ prosilcu posredoval velik del zahtevane dokumentacije in da mu je posredoval tudi dokumente, s katerimi ob vložitvi zahtev ni razpolagal v materializirani obliki, in zato o njih sploh ne bi bil dolžan odločiti. Ob navedenem IP tudi pripominja, da pri dostopu do dokumentov, s katerimi prosilec že razpolaga, nima pravovarstvenega interesa. Vsakdo, ki v pritožbenem postopku zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora stranka v pritožbenem postopku ves čas postopka izkazovati, da bi ugoditev njeni pritožbi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Pravni interes stranke v postopku, ki se je začel na njeno zahtevo, kot to velja za postopek po ZDIJZ, je opredeljen z vsebino njenega zahtevka. Takšno stališče je IP zavzel npr. že v odločbi št. 090-314/2020 z dne 12. 4. 2021. Podobno stališče je večkrat zavzelo tudi Upravno sodišče, npr. v sklepih št. I U 1590/2010 z dne 18. 5. 2011 in št. I U 1245/2010 z dne 20. 4. 2011. Namen postopka po ZDIJZ je namreč dostop oziroma seznanitev prosilca z dokumenti, ki jih zahteva, ta namen pa je že dosežen, če prosilec z zahtevanim dokumentom že razpolaga, bodisi ga je ustvaril sam bodisi ga je že prejel, pa čeprav na drugi pravni podlagi. 

- Glede zahtevanih zapisnikov v zvezi z vzdrževanjem CNS prosilec domneva, da bi morali obstajati tudi zapisniki z oznakami 01, 02 in 03, glede na to, da sta poročili, posredovani prosilcu za meseca november in december 2025, označeni kot 04 in 05. Ugotoviti pa je, da je bila pogodba s stranskim udeležencem sklenjena šele 8. 10. 2025, pod odložnim pogojem, da izvajalec predloži organu finančno zavarovanje. IP je v slednjega vpogledal in ugotavlja, da je bil izdan šele 28. 10. 2025. Prav tako iz navedb organa izhaja, da je začela pogodba veljati 1. 11. 2025 in da je s tem datumom nastala tudi pogodbena obveznost. Navedeno pomeni, da zahtevani zapisniki oziroma poročila pred novembrom 2025 ne morejo obstajati v materializirani obliki. Ni pa niti na organu niti na IP presoja, zakaj je izvajalec označil poročila na ta način. Poleg tega pa je ugotoviti, da je organ tudi v tem delu zahteve ravnal transparentno in je posredoval prosilcu dokumenta, s katerima ob vložitvi zahteve ni razpolagal v materializirani obliki.

- Organ je ocenil, da zahteva po funkcionalni specifikaciji ni bila dovolj opredeljena, prosilec pa meni, da organ tega dela zahteve ni obravnaval zadostno, saj primopredajni zapisnik z dne 15. 12. 2025 vsebuje obsežen opis funkcionalnosti sistema in po vsebini torej predstavlja materializiran opis funkcionalnosti sistema. IP ugotavlja, da je prosilec že prejel zahtevane podatke o funkcionalnosti sistema, saj mu jih je organ, kot ugotavlja prosilec tudi sam, posredoval z zapisnikom o prevzemu programskega sistema in aplikacije, zato nima več pravovarstvenega interesa po njihovem posredovanju. Podatke, ki jih je torej zahteval prosilec, obsegata zapisnika o prevzemu programskega sistema in aplikacije z dne 15. 10. 2025 in 24. 10. 2025. Iz popisa zadeve in posredovane dokumentacije sicer ne izhaja, da bi obstajali še drugi dokumenti z zahtevanimi podatki o funkcionalni specifikaciji. Ob tem je dodati, da je po ZDIJZ bistveno, da se prosilec z zahtevanimi podatki seznani, torej je dovolj že en dokument z zahtevanimi podatki, da je namen ZDIJZ dosežen. IP nima razloga, da bi dvomil v odločitev organa, ki zahtevanih podatkov ni prepoznal v katerem drugem dokumentu, tudi ob upoštevanju dejstva, da je prosilcu omogočil dostop do večjega dela zahtevanih dokumentov in tudi do dokumentov, s katerimi ob vložitvi zahtev še ni razpolagal v materializirani obliki.

- Uporabniški pregled delovanja sistema oziroma aplikacije, s katerim želi prosilec preveriti skladnost izvedenih funkcionalnosti z zahtevami iz razpisne dokumentacije, ne predstavlja dokumenta po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, da bi lahko bil predmet zahteve. Pregled delovanja nekega sistema ali aplikacije nedvomno ne predstavlja obstoječega dokumenta. ZDIJZ torej ne omogoča takšnega načina nadzora nad delovanjem zavezancev po ZDIJZ, kot to zmotno meni prosilec. Vpogleda v izdelan dokument po ZDIJZ namreč ni mogoče enačiti s pregledom delovanja sistema.

(16) Na podlagi navedenih ugotovitev IP zaključuje, da organ s posameznimi zahtevanimi dokumenti oziroma podatki ne razpolaga v materializirani obliki, torej, da je v tem delu zahtev odločil o dostopu do vseh dokumentov, s katerimi razpolaga. Poleg navedenega IP dodaja, da je organ tudi ustrezno pojasnil, kako je preveril obstoj zahtevane dokumentacije. Pojasnil je namreč, da je zavezan k hrambi vse dokumentacije, ki nastaja v javnonaročniških postopkih skladno z roki in hrambo, določeno v Enotnem klasifikacijskem načrtu ter internem Pravilniku o arhiviranju dokumentacije. Navedena akta določata fizično hrambo dokumentacije pri skrbnikih v sklopu tekočih arhivov in rok dveh let od nastanka, starejša dokumentacija pa se hrani v fizični obliki v Centralnem arhivu. Organ tako na podlagi navedenega pri vsakokratni zahtevi vedno pregleda fizični arhiv hranjene dokumentacije s strani skrbnikov ter pregleda tudi dokumente, ki se hranijo v elektronski obliki (korespondence, zapisniki, ...), pri čemer pa v sklopu poslovne dokumentacije še ni uporabnik elektronske hrambe. Tako je tudi na ravni nosilcev procesov in notranjih upravljavcev zbirk podatkov preveril obstoj fizične ali elektronske dokumentacije v obravnavanem primeru. Ob tem pa IP še pripominja, da niti uradna oseba organa niti IP nimata pristojnosti pregledovati elektronskih poštnih predalov posameznih javnih uslužbencev (oziroma funkcionarjev).[1] Z vpogledom v elektronsko pošto javnih uslužbencev (ali javnih funkcionarjev), z namenom ugotovitve, ali z zahtevanimi informacijami razpolagajo, bi namreč posegli v ustavno zavarovano pravico do komunikacijske zasebnosti. Ustava Republike Slovenije v 37. členu zagotavlja tajnost pisem in drugih občil. Samo zakon lahko predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upoštevata varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države.[2] IP torej nima pravne podlage, da bi preverjal obstoj zahtevane elektronske pri posameznih javnih uslužbencih, ali to zahteval od organa.

(17) Organ je zavrnil dostop do Energetskega poročila zaradi varstva tajnosti podatka po 1. členu prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Tudi v tem delu se prosilec ne strinja z navedbami organa. IP pa ugotavlja še, da je Energetsko poročilo nastalo šele v marcu letošnjega leta, kar pomeni, da organ ob vložitvi zahteve z njim še ni razpolagal v materializirani obliki, zato se IP do dostopa do tega poročila posebej ne opredeljuje, ker ni predmet tega pritožbenega postopka. Tako po sodni praksi, kot tudi praksi IP so organi dolžni odločati v okviru zahteve posameznega prosilca[3], vendar mora dokument, ki je predmet zahteve, upoštevaje prvi odstavek 4. člena ZDIJZ, izpolnjevati pogoje za informacijo javnega značaja ob vložitvi zahteve. Ne more torej biti predmet presoje v pritožbenem postopku dokument oziroma podatek, ki ob vložitvi zahteve ni obstajal in o katerem organ z izpodbijano odločbo ni odločil. Ob tem IP še dodaja (za primer, če bo prosilec vložil novo zahtevo za dostop do tega poročila), da morajo dokumenti, dostop do katerih organ zavrne zaradi izjeme varstva tajnih podatkov, kumulativno izpolnjevati vse kriterije, ki jih določa Zakon o tajnih podatkih (v nadaljevanju: ZTP). Po ZTP je namreč tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na področjih, ki jih določa 5. člen ZTP. Materialni kriterij torej vključuje dva vidika, torej, da bi z razkritjem podatka nastala oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države. Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba (prim. 10. člen ZTP). Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. člen ZTP). Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. člen ZTP). 

(18) Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusita tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente oziroma podatke, s katerimi v času vložitve zahteve ni razpolagal v materializirani obliki, upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Ob tem IP poudarja še, da v pritožbenem postopku po določbah ZDIJZ nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa oziroma v ugotavljanje, ali bi ta moral razpolagati z določenimi informacijami. 

PID v 3D obliki in uporabniška navodila

(19) Organ je dostop do zahtevanega PID in uporabniških navodil zavrnil zaradi varstva poslovne skrivnosti stranskega udeleženca. Uporabniška navodila digitalnega dvojčka, verzija 1.21 (v nadaljevanju: Uporabniška navodila) je organ posredoval IP, v PID v 3D obliki pa je IP vpogledal na ogledu in camera, glede na to, da je dostopen le v tej obliki.

(20) IP je torej vpogledal v PID, ki ga je izvajalec predal in organ kot naročnik prejel v 3D obliki. Vizualizacija oziroma PID je sicer dostopen preko spletne domene. Prikazuje 3D obliko organa z vsemi objekti, inštalacijami elektro in vodovodnega omrežja. IP je konkretno vpogledal v bolniško sobo na ORL oddelku, kjer so v 3D obliki prikazane inštalacije. S klikom na klima naprave v sobi se prikažejo podatki, ki se merijo v prostoru (notranja in zunanja temperatura in odprtost okna, tudi časovno). Pri vpogledu se izpiše tudi poraba energije v KW urah. Vpogled pa omogoča tudi vpogled v podatke modema, model modema, IP naslov ter SIM kartico. Omrežje je namreč preko wi-fi. 3D oblika torej prikazuje dejansko stanje objektov (v posameznih prostorih, …).

(21) Organ je na ogledu poudaril, da so po njegovem mnenju podatki o inštalacijah, kot so elektro, plin, voda,… del sistema kritične infrastrukture in kot taki ne morejo biti razkriti javnosti. Npr. z vpogledom v PID so vidni tudi podatki o IP naslovu.

(22) IP po vpogledu v dokumente zadeve, predvsem v izpodbijano odločbo, in po opravljenem ogledu in camera ugotavlja bistveno pomanjkljivost obrazložitve izpodbijane odločbe. Organ je v izpodbijani odločbi namreč v tem delu uveljavljal poslovno skrivnost stranskega udeleženca, med tem, ko je šele na ogledu in camera navajal tudi druge razloge, ki jih šteje kot bistvene, da se podatki javnosti ne razkrijejo. V tem delu je torej organ pri izdaji izpodbijane odločbe pomanjkljivo izvedel ugotovitveni postopek, ni pojasnil nobenih dejstev in dokazov s tem v zvezi, odločba pa ostaja neobrazložena. Kadar je obrazložitev upravne odločbe glede katere od sestavin bistveno pomanjkljiva, se odločbe ne da preizkusiti, to pa je absolutno bistvena kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

(23) Kadar organ druge stopnje ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, ali da je organ zmotno oziroma nepopolno ugotovil dejansko stanje, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Če organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi.

Napotila organu za odločanje v ponovljenem postopku

(24) Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP ocenjuje, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z zahtevanimi dokumenti in tudi podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z njimi.

(25) V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

(26) Organ je v skladu z načelom materialne resnice dolžan ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8. člen ZUP). Obliko, način izdaje in sestavne dele odločbe ureja ZUP v členih 210 do 218. V izreku odločbe se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. Izrek mora biti kratek in določen (jasen oziroma nedvoumen). Če izrek ni jasen oziroma določen, ker se sklicuje le na skladnost z zakonom, pravice in obveznosti prosilca pa (ni)so natančneje razvidne samo iz obrazložitve, je odločba nezakonita. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, pa je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku. Obrazložitev je nujna zlasti zato, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oziroma pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Šele obrazložitev namreč pojasni, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka. 

(27) Upoštevaje navedeno mora organ v ponovljenem postopku najprej ugotoviti, ali so pri PID v 3D obliki in Uporabniških navodilih izpolnjeni pogoji za obstoj katere od izjem od dostopa po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter nato izjemo od dostopa tudi konkretno obrazložiti. V primeru, da bo ugotovil obstoj katere od izjem, mora presoditi še, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe mora biti namreč jasna navedba, v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ (npr. v dokumentu št. … se prekrije ime in priimek posameznik ipd.). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja. V zvezi z načinom seznanitve prosilca pa IP ob tem dodaja, da mora ugotoviti tudi, ali je mogoč dostop do PID v obliki, ki jo zahteva prosilec, oziroma v kakšni obliki je sploh mogoč.

(28) Če bo organ ponovno ugotovil, da predstavljajo zahtevani podatki poslovno skrivnost po 2. členu ZPosS, mora biti utemeljitev te izjeme konkretna oziroma mora temeljiti na obrazložitvi vseh treh kriterijev, ki jih za opredelitev poslovne skrivnosti določa 2. člen ZPosS. Poslovno skrivnost po ZPoS namreč predstavljajo le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjeni vsi trije kriteriji po navedeni določbi. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu Predloga Zakona o poslovni skrivnosti (javno dostopen na spletnih straneh Državnega zbora), poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne.[4] V zvezi z navedenim IP izpostavlja, da varovanje poslovne skrivnosti zahteva primarno aktivno ravnanje tistega, čigar poslovna skrivnost se varuje. Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti je tako primarno na gospodarski družbi, katere podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali, in ki mora v postopku tako zatrjevati, kot izkazati obstoj navedene izjeme. Tudi v skladu s slovensko sodno prakso je dokazno breme pri pojasnjevanju, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost, na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje.[5] Vendar je treba tudi v primeru, če so pogoji za obstoj poslovne skrivnosti izpolnjeni, upoštevati še tretji odstavek 2. člena ZPosS, na podlagi katerega se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne (npr. ZJN-3, ZDIJZ, …), ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

(29) V primeru torej, da bo organ ugotovil obstoj katere od izjem od dostopa po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, mora upoštevati tudi izjeme od izjem po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ. Ker gre v obravnavanem primeru za podatke stranskega udeleženca kot ponudnika, ki je nato sklenil pogodbo z organom kot pravno osebo javnega prava, torej porabnikom javnih sredstev, je treba upoštevati določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V skladu s to določbo se ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče) in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.[6] Poraba javnih sredstev namreč ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.[7] Iz sodbe Upravnega sodišča št. III U 121/2017 z dne 12. 10. 2017 tako med drugim izhaja, citirano: »Sodišče taki razlagi sledi, glede na ugotovitve v prejšnjem odstavku pa tudi meni, da podatki v zvezi s »porabo javnih sredstev« niso le podatki o višini in prejemkih teh sredstev, pač pa tudi podatki, ki so vezani na odločanje o sredstvih. IP je v svojih odločbah že velikokrat zapisal, to pa je potrdila tudi sodna praksa, da javni del ponudbe nedvomno predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtevanih pogojev. Dokumenti, ki predstavljajo podatke o izpolnjevanju pogojev razpisne dokumentacije, podatke o izpolnjevanju pogodbe, ipd., tako predstavljajo podatke porabi javnih sredstev. Nadzor nad postopki javnega naročanja se namreč ne konča s podpisom pogodbe z izbranim ponudnikom, lahko bi rekli, da se glavni nadzor z izborom šele začenja, tako z vidika delovanja organa kakor tudi samega ponudnika. Informacije, ki so po zakonu javne sicer določa tudi 35. člen ZJN-3, vendar drugi odstavek 35. člena ZJN-3 ne pride v poštev, ko gre za naročila male vrednosti (drugi odstavek 21. člena ZJN-3).

(30) Tudi utemeljitev avtorsko pravnega varstva podatkov mora biti konkretizirana, upoštevaje predpostavke, ki izhajajo iz opredelitve avtorskega dela, kot ga določa prvi odstavek 5. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP). Te pa so individualnost, intelektualnost oziroma duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost. IP ob tem opozarja še na zakonsko določbo prvega odstavka 80. člena ZASP, da morajo biti pravni posli, s katerimi se prenašajo materialne avtorske pravice ali druge pravice avtorja ali dajejo dovoljenja, v pisni obliki, če ni z zakonom drugače določeno. Če torej materialne avtorske pravice glede reprodukcije, …, na organ niso prenesene, mora organ pri svoji odločitvi upoštevati še določbo drugega odstavka 25. člena ZDIJZ. Slednja namreč organ zavezuje, da prosilca seznani z zahtevano informacijo le na način, da mu omogoči vpogled.

(31) Organ mora pri odločanju izhajati iz načela erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status, torej ne glede na to, kdo je prosilec v obravnavanem primeru.

(32) IP opozarja še na določbo 44. člen ZUP, v skladu s katero mora organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi, bi lahko vplivala odločitev organa in jim omogočiti udeležbo v postopku. Če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni, pa je stranka postopka samo prosilec (a26.a člen ZDIJZ).

Sklepno

(33) Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena, zato ji je, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP, delno ugodil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je pritožbo prosilca zavrnil, in sicer na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(34) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz točke 3. izreka te odločbe).

(35) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper 1. točko te odločbe ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Zoper 2. točko te odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu. 

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati. 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

 
[1] Smiselno enako izhaja tudi iz odločb IP št. 090-15/2013/6 z dne 10. 3. 2013 (IP je zavrnil dostop do elektronske pošte takratnega predsednika Vlade RS) in št. 090-25/2017 z dne 26. 2. 2017 (IP je zavrnil dostop do elektronskih sporočil javnega uslužbenca Komisije za preprečevanje korupcije).
[2] Komentar Ustave Republike Slovenije / Lovro Šturm (urednik); [avtorji [komentarja] France Arhar … et al.]. Ljubljana: Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, 2002, v nadaljevanju: »Komentar Ustava RS«, str. 399.
[3] Npr. sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015 (točka 19) in št. I U 817/2015-7 z dne 10.12 2015.
[4] V zvezi s pojmom »tržna vrednost«, kot drugi pogoj za obstoj poslovne skrivnosti, pa je predlagatelj zakona v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti.«.[4] V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. O »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije.
[5] Tako upravno sodna praksa, ki se sicer nanaša na določbe ZGD-1, ki so veljale pred uveljavitvijo ZPosS, vendar pravno vprašanje po mnenju IP ostaja enako, npr. sodbe, št. U 284/2008 z dne 27. 5. 2009, št. U 1276/2008 z dne 11. 2. 2010, št. I U 1132/2015 z dne 27. 1. 2016.
[6] Pojem porabe (javnih sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.
[7] Tako tudi odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 (opomba št. 37), sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010 z dne 6. 7. 2011 ter sodbi Upravnega sodišča št. III U 121/2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51.