prosilec - Splošna bolnišnica Celje

Številka: 090-105/2026/3

Datum: 22. 4. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 3. 3. 2026, zoper odločbo Splošne bolnišnice Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje (v nadaljevanju organ), z dne 10. 2. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 3. 3. 2026, zoper odločbo Splošne bolnišnice Celje z dne 10. 2. 2026, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1)           Prosilec je dne 26. 11. 2026 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja. Zahteval je informacije, ki se nanašajo na obravnavo poškodb spodnje okončine ter uporabo mavca in drugih oblik imobilizacije v obdobju od 1. 1. 2018 do 30. 9. 2025, in sicer:

1.     Podatke o številu letnih obravnav po posameznih skupinah poškodb spodnje okončine (zlomi golenice in mečnice, zlomi gležnja, zlomi stopala, zvini in izpahi gležnja, poškodbe Ahilove tetive), z navedbo vrste obravnave (hospitalna/ambulantna/oboje) in informacijskega sistema/modula, iz katerega so bili podatki pridobljeni (npr. bolnišnični IS, ambulantni IS, diagnostični modul, šifriranje ICD-10, ipd.),

2.     Podatke, koliko pacientov s skupinami poškodb iz tč. 1 je bilo po primarni obravnavi imobiliziranih z mavcem, opornico/ortozo/walking bootom ali z drugim načinom imobilizacije ter podatke o porabi mavca, opornic in bootov, ki so se uporabili za imobilizacijo spodnje okončine, po letih s skupnim letnim stroškom mavčnega materiala in nabave opornic/bootov,

3.     Seznam vseh artiklov, ki v evidencah predstavljajo opornice, ortoze, walking boote, VACOped ali podobne robustne pripomočke, ki se uporabljajo za imobilizacijo pri poškodbah in artiklom pripadajoče interne oznake/kode, nazive, dobavitelje, proizvajalce, št. nabavljenih in izdanih kosov ter skupni letni strošek nabave po letih,

4.     Podatke o ambulantnih kontrolnih pregledih, ki jih izvajajo ortopedske in travmatološke ambulante, zlasti v povezavi z zdravljenjem poškodb spodnje okončine s seznamom šifer storitev, uporabljenih pri prvem specialističnem ortopedskem/travmatološkem pregledu in kontrolnem ali specialističnem pregledu,

5.     Kopije vseh internih navodil, protokolov, kliničnih poti, odredb ali drugih dokumentov, ki urejajo uporabo različnih vrst imobilizacije,

6.     Dokumentacijo, ki se nanaša na dobavo opornic/ortoz/walking bootov (npr. javna naročila, razpisne dokumentacije, zapisnike o odpiranju ponudb, odločitve o izboru ponudnika, morebitne revizijske zahtevke in odločitve v zvezi z njimi, sporazumi, pogodbe, aneksi, ipd.)

Prosilec v primeru, če  organ s katerim od zgornjih dokumentov ne razpolaga, zahteva izrecno navedbo (npr. katera razčlenitev v informacijskem sistemu ne obstaja, kako se vodijo podatki o uporabljenih mavcih, opornicah in bootih, pod katero oznako so zajeti materiali, na kakšen način poteka odločanje o uporabi mavca in opornice/boota, ipd.).

(2)           Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo z dne 10. 2. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je, zaradi neobstoja zahtevane dokumentacije, posredovanje informacij delno zavrnil v delu, kjer prosilec zahteva dokumente, s katerimi organ ne razpolaga, torej ne obstojijo v materializirani obliki ter v delu, kjer prosilec zahteva priklic podatkov iz informacijskih zbirk, ki jih ta po svoji funkcionalnosti ne omogoča. V preostalem delu je organ zahtevi prosilca ugodil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je zaradi obsega zahteve, ki obsega 11 strani, s sklepom rok za izdajo odločbe podaljšal do 10. 2. 2026. Organ v odločbi poudarja, da ne bo odgovarjal na opisna vprašanja prosilca, ampak bo podajal zahtevana pojasnila zgolj v obsegu določnosti in materializiranosti po ZDIJZ. Ne glede na to, da prosilec večkrat poudarja, da ne zahteva ustvarjanja analiz in osebnih podatkov pacientov ter da naj bi organ bil zmožen priklicati podatke zgolj z vnosom kriterijev, ki jih podaja prosilec, organ navaja, da temu ni tako, saj bolnišnični informacijski sistem Birpiss21 ni namenjen analizi storitev, temveč predstavlja zbirko ambulantne in hospitalne bolnišnične obravnave pacientov. Za vse druge funkcionalnosti bi se sistem moral nadgraditi, kar bi pomenilo dodatne kadrovske in finančne stroške organa. Organ je v nadaljevanju opredelil informacijo javnega značaja po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, nato pa pojasnil, da razpolaga s podatki prvih pregledov, ki jih je mogoče priklicati iz bolnišničnega informacijskega sistema in izkazujejo število pregledov po letih, kar je bilo prosilcu tudi posredovano. Organ je prosilcu posredoval tudi povezave do nabav materialov, ki jih je bilo mogoče opredeliti glede na zahteve prosilca, pri čemer natančnejša opredelitev ni mogoča, saj so posamezni materiali lahko zajeti tudi kot posamezni artikli v obsegu več nabavnih naročil. Preostali del zahteve je organ zavrnil, saj dokumentov v zahtevani obliki nima pripravljenih oz. jih v okviru priprav rednih poročil ne pripravlja.

(3)           Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 3. 3. 2026 vložil pritožbo, v kateri navaja, da organ napačno enači »ne pripravljamo rednih poročil/nimamo pripravljene oblike« z neobstojem dokumentov. Poudarja, da se zahteva nanaša na že obstoječe materializirane dokumente (npr. protokoli, zapisniki, sklepi, navodila, interna obvestila) in ne na izdelavo novih poročil ali analiz. Meni, da navedba, da organ ne pripravlja rednih poročil v določeni obliki, ne pomeni, da ne obstajajo drugi materializirani dokumenti, ki urejajo ali odražajo merila oz. prakso. Prosilec meni, da mora organ izvesti dejanski test razpolaganja in ga konkretno opisati. Pri tem navaja, da mora organ dokumente, četudi so razpršeni, posredovati. V primeru, če dokumenti ne obstajajo, pa more to organ konkretno obrazložiti in navesti, katere organizacijske enote je vprašal, katere zbirke podatkov je pregledal ter kdo in kdaj je iskanje izvedel. Prosilec predlaga delni dostop, pri čemer naj ostanejo razvidni osnovni elementi dokumenta (datum, organ/odgovorna oseba, predmet, osnovna vsebina kriterijev oziroma dejstvo, ali organ kriterije sploh ima). Prosilec IP predlaga odpravo zavrnilnega dela izpodbijane odločbe in naložitev organu, da posreduje vse obstoječe dokumente oziroma, če dokumenti ne obstajajo, da to v ponovnem postopku jasno, konkretno in preverljivo obrazloži.

(4)            Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca, z dopisom št. 86/DK-2026 z dne 17. 3. 2026, odstopil IP v pristojno reševanje. Pri tem je pojasnil tudi postopek, ki je vodil do sprejete odločitve (odločbe).

Pritožba ni utemeljena.

(5)            IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6)            V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP dalje presojal, ali so pri  zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja. Organ je namreč zahtevo prosilca delno zavrnil zaradi neobstoja dokumentov.

(7)           Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1.     informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2.     organ mora z njo razpolagati;

3.     nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo.

(8)           Po pregledu spisovne dokumentacije IP ne dvomi v navedbe, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevano dokumentacijo ni razpolagal. IP se je o tem prepričal z vpogledom v dokumentacijo in pojasnila, ki mu jih je organ posredoval v sklopu odstopa pritožbe z dopisom št. 86/DK-2026 z dne 17. 3. 2026. V slednjem je organ pojasnil, da iz svojega bolnišničnega informacijskega sistema Birpiss21 ne more priklicati podatkov oz. dokumentov, na način kot opisuje prosilec. Organ pojasnjuje, da je uradna oseba pozvala odgovorne osebe oddelkov in služb k izjasnitvi o obstoju dokumentov, pri čemer so ji pojasnili, da so bili pregledani dokumenti, katere ima organ v hrambi in zahtevani dokumenti, po katerih sprašuje prosilec, ne obstajajo. Poudarili so, da ne obstajajo klinične poti, protokoli, smernice, odredbe, odločitve strokovnih kolegijev/komisij, zapisniki sej, sklepi, interna obvestila/okrožnice ali morebitni zapisi o uvedbi standardizacije uporabe ortoz/bootov, saj ni pravne podlage, ki bi organu nalagala ustvarjanje takšnih dokumentov, poleg tega pa ta pri svojem delu prav tako ne uporabljajo tujih smernic. Organ poudarja, da v primerih dobavljenih ortoz v postopkih javnega naročanja ne hrani dokumentov proizvajalca, ki izkazujejo »navodila« za uporabo navedenega materiala, saj tega ponudbe v postopkih javnih naročil ne vključujejo, temveč vključujejo dokumentacijo, iz katere je razvidno izpolnjevanje tehničnih zahtev. Organ navaja, da so zdravniki pri sprejemanju strokovnih odločitev neodvisni in sami izbirajo načine in metode, ki so v dani situaciji najprimernejši.

(9)           Upoštevaje vse navedeno IP zaključuje, da je organ prosilcu posredoval vso dokumentacijo, s katero razpolaga glede na obseg in vsebino njegove zahteve.

(10)         IP še pojasnjuje, da je smisel dostopa do informacij javnega značaja treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, kot je pojasnjeno že zgoraj, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP prav tako v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa, torej v obravnavanem primeru, ali bi moral organ izdelovati, razpolagati in upravljati z dokumenti, ki jih je zahteval prosilec. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se torej lahko presoja le vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu v materializirani obliki. IP torej ni pristojen ugotavljati, zakaj organ z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. Ugotavljanje, ali bi organ moral razpolagati tudi z informacijami, ki jih zahteva prosilec v obravnavani zadevi, je torej v pristojnosti drugih organov.[1] Iz vsega navedenega izhaja, da pritožbene navedbe o tem, kdo in kje naj bi po mnenju prosilca obravnavani nadzor izvajal, za odločitev v obravnavani zadevi niso pravno relevantne in se IP do njih ni posebej opredeljeval.   

(11)         Upoštevaje vse navedeno IP ugotavlja, da je odločitev organa pravilna in zakonita, ker organ z drugimi

zahtevanimi informacijami, kot tistimi, ki jih je že posredoval prosilcu, ne razpolaga. IP je zato pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

(12)         V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(13)         Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Smiselno enako stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi pod opr. št. IU 1198/2016-22 z dne 10. 5. 2017.