prosilec - Splošna bolnišnica Celje

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih specifikacij odvetniških storitev, in sicer na podlagi izjem po 3., 8. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da izjemi po 8. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ nedvomno nista podani, izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa samo v delu zahtevanih podatkov. IP je tako pritožbi prosilca delno ugodil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-111/2025/9

Datum: 30. 6. 2025      

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi medija … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 10. 3. 2025, zoper odločbo SPLOŠNE BOLNIŠNICE CELJE, Oblakova ulica 5, 3000 Celje (v nadaljevanju: organ), št. 74/DK-2025 z dne 7. 3. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 10. 3. 2025 se delno ugodi in se odločba SPLOŠNE BOLNIŠNICE CELJE, št. 74/DK-2025 z dne 7. 3. 2025, delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronski obliki posredovati še naslednje dokumente:

- specifikacije odvetniških storitev k računom št. 7/2023, 32/2023, 52/2023, 54/2023, 76/2023, 109/2023, 126/2023, 142/2023,157/2023,168/2023,199/2023, 204/2023; in

- specifikacije odvetniških storitev k računom št. 14/2024, 30/2024, 63/2024, 85/2024, 97/2024, 123/2024, 143/2024, 173/2024,188/2024, 208/2024, 224/2024, 244/2024,

na način, da v teh specifikacijah prekrije podatke o imenih in priimkih fizičnih oseb, razen imen in priimkov javnih uslužbencev oziroma funkcionarjev, odvetnikov in zakonitih zastopnikov poslovnih subjektov.«.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 7. 2. 2025 od organa, na podlagi ZDIJZ, zahteval posredovanje:

- vseh pogodb, ki jih je organ sklenil z Odvetniško družbo … (v nadaljevanju: …);

- vseh računov, ki jih je …, izstavila organu;

- vseh prilog računov ali drugih dokumentov, če iz izstavljenih računov ni razvidno, katere storitve konkretno je …, izvedla za organ.

Glede osebnih podatkov je prosilec navedel, naj organ prekrije osebne podatke skrbnika pogodbe na strani …,če so ti podatki zapisani v pogodbah. Ti podatki bi namreč lahko predstavljali osebno varovane podatke, z njihovim prekritjem pa odpade sklicevanje na izjemo varovanih osebnih podatkov. Kot način seznanitve je navedel elektronsko obliko, na naveden e-poštni naslov.

(2) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 74/DK-2025 z dne 7. 3. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je v delu zavrnil, in sicer v delu, v katerem je prosilec zahteval posredovanje prilog računov ali drugih dokumentov, iz katerih je razvidno, katere storitve je …, izvedla za organ. Po mnenju organa predstavljajo te vsebine eno od zakonsko opredeljenih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pri čemer je organ navedene izjeme v specifikaciji računov prekril ter posredoval prosilcu delno anonimiziran dokument. Organ je sicer, upoštevaje prvi odstavek 4. člena ZDIJZ, ugotovil, da je z …, 21. 12. 2022, sklenil Pogodbo o pravnem svetovanju in zastopanju, ter da navedena pogodba predstavlja edino pravno podlago za izvedbo pravno svetovalnih storitev, ki jih opravlja imenovana odvetniška družba za organ kot naročnika, ter da organ ni sklepal pogodbe oziroma imel sklenjene pogodbe z odvetnico .... V tem delu je tako prosilcu ugodil in mu posredoval navedeno pogodbo v celoti, razen anonimizacije podatkov o skrbnici pogodbe na strani izvajalca. Organ je sicer ugotovil tudi, da razpolaga z računi za opravljene storitve, ki jih je izvajalec izstavil na podlagi navedene pogodbe z dne 21. 12. 2022, ter da izdani računi predstavljajo podatke, ki izpolnjujejo vse zahtevane predpostavke, to je materializiranost, razpolaganje in delovno področje organa, pri čemer gre s plačilom storitev za porabo javnih sredstev, zato jih je prosilcu prav tako posredoval v celoti. V zvezi z zahtevanimi prilogami k računom oziroma dokumenti, iz katerih je razvidno, katere storitve je …, konkretno izvedla, pa je ugotovil, da z navedenimi dokumenti razpolaga, saj predstavlja specifikacija prilogo izdanim računov, vendar je pri presoji upošteval izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ in določene vsebine anonimiziral, in sicer:

- besedila oziroma vsebine v specifikacijah računov, ki vsebujejo osebna imena udeležencev pravdnih postopkov iz naslova 3. in 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ;

- podatke o imenih udeležencev postopkov svetovanja na strani naročnika storitev iz naslova notranjega delovanja zavoda, to je 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ;

- podatke o imenih drugih udeležencev sestankov in posvetovanj z …, ki so na sestankih nastopali kot predstavniki drugih organov ali družb, oziroma podatke o imenih fizičnih oseb iz naslova 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ;

- svetovalne storitve v delu, ki bi z razkritjem vsebine ogrozil proces odločanja institucije, pri čemer bi za organ nastala resna in konkretna škoda, po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(3) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 10. 3. 2025, in sicer zoper zavrnilni del izpodbijane odločbe, ki se nanaša na zahtevo za posredovanje dokumentov, iz katerih je razvidno, katere storitve konkretno je za organ izvedla ... Po prepričanju prosilca ne bi smelo biti sporno, da zahtevani dokumenti, torej tudi specifikacije izdanih računov, predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev. Organ je v obdobju samo dveh let (2023 in 2024) ..., izplačal več kot 300 tisoč evrov javnih sredstev. Tretji odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da informacije o porabi javnih sredstev prevladajo nad skoraj vsemi izjemami, določenimi v ZDIJZ. IP je v svoji praksi večkrat odločil, da računi s specifikacijo odvetniških storitev predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja, kadar pomenijo porabo javnih sredstev.[1] Prav tako je pred kratkim pojasnil[2], da med podatke o porabi javnih sredstev sodijo vsi podatki, ki izkazujejo, ali je organ ravnal gospodarno, kakšne obveznosti je prevzel, pod kakšnimi pogoji ter kakšne finančne posledice bo imela sklenjena pogodba za proračun organa. Tudi na podlagi tega je IP ocenil, da so dokumenti, povezani z odvetniškimi storitvami, v tovrstnih primerih prosto dostopne informacije javnega značaja.[3] Prosilec je prepričan, da je organ neupravičeno anonimiziral vse podatke o javnih razpisih in pogodbah, ki jih je sklenil in ki so bili predmet pravne presoje odvetniške družbe. Tudi v teh primerih gre po oceni prosilca nedvoumno za porabo javnih sredstev. Glede sklicevanja na varovane osebne podatke je poudaril, da je IP že odločil, da imena in priimki oseb, zaposlenih pri organu, ki so javni uslužbenci, ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. Ti podatki so namreč v zahtevanih dokumentih omenjeni v povezavi z opravljanjem njihovega delovnega razmerja in so kot taki prosto dostopni javnosti. Na podlagi navedenega je tako prepričan, da tudi anonimizacija imen in priimkov drugih oseb, ki so na sestankih sodelovale kot predstavniki drugih organov, ne more predstavljati varovanih osebnih podatkov, če gre za osebe, ki so bodisi vodilne osebe drugih državnih organov bodisi javni uslužbenci. Poleg tega je organ v dokumentaciji zakril tudi imena in priimke odvetnikov, ki so delovali v imenu .... Meni namreč, da tudi ti podatki ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, kot to izhaja iz prakse IP. Poleg tega so podatki o odvetnikih že javno dostopni v imeniku odvetnikov na spletu. V obravnavanih dokumentih se te osebe pojavljajo v popolnoma istem kontekstu oziroma z istim namenom, to je v vlogi opravljanja odvetniškega poklica. Iz istega razloga ne morejo biti kot varovani osebni podatki opredeljeni niti podatki o imenih in priimkih drugih odvetnikov, ki so navedeni v specifikacijah računov in so zakriti. Glede sklicevanja na 11. in 8. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa je poudaril, da zahteva samo specifikacijo opravljenih odvetniških storitev, ne pa podatkov o vsebini posameznih pravnih nasvetov ali o vsebini posameznih pravdnih postopkov. Ti bi lahko morebiti sodili med podatke iz dokumentov, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem organa ali med podatke, ki so bili sestavljeni zaradi pravdnega postopka (8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Prepričan je, da zgolj specifikacija opravljenih pravnih storitev ne more biti opredeljena kot izjema po nobeni od prej omenjenih točk.

(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 89/DK-2025 z dne 21. 3. 2025, poslal v odločanje IP. Ob tem je dodal, da je prosilcu omogočil dostop do vseh dokumentov, ki izkazujejo transparentnost poslovanja ter višino porabe sredstev, namenjenih za storitve
pravnega svetovanja (pravna podlaga - pogodba, ter računi izdani na podlagi sklenjene
pogodbe).

(5) Na poziv IP št. 090-111/2025/2025/2 z dne 6. 5. 2025 je organ IP posredoval še dokumente, ki so predmet zahteve prosilca. Na dodaten poziv IP, št. 090-111/2025/2025/3 z dne 12. 6. 2025, pa je organ posredoval IP pojasnilo, da ..., poziv organa, št. 82/DK-2025 z dne 11. 3. 2025, dejansko ni bil vročen, ter podatke o imenih in priimkih fizičnih oseb, ki so navedeni v specifikacijah ter niso javni uslužbenci oziroma funkcionarji.

(6) IP je z dopisom, št. 090-111/2025/8 z dne 18. 6. 2025, seznanil z zahtevo, izpodbijano odločbo in pritožbo …ter jo tudi pozval k morebitni priglasitvi stranske udeležbe. Vročitev tega dopisa je izkazana 19. 6. 2025. V postavljenem roku, ki je iztekel 27. 6. 2025, imenovana odvetniška družba ni priglasila stranske udeležbe.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(7) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(8) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v njenem zavrnilnem delu, torej v delu glede specifikacij računov. Prosilec vztraja pri dostopu do specifikacij opravljenih odvetniških storitev, ne pa tudi pri dostopu do podatkov o vsebini posameznih pravnih nasvetov ali o vsebini posameznih pravdnih postopkov.

(9) IP ugotavlja tudi, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ kot javni zavod zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da z zahtevanimi dokumenti razpolaga, saj jih je tudi posredoval IP. Pogoji za obstoj informacije javnega značaja so tako v obravnavanem primeru izpolnjeni.

(10) Sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ odločil pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov oziroma podatkov na podlagi izjem od dostopa po 3., 8. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Predmet presoje IP so bile, upoštevaje zahtevo in pritožbo prosilca ter odločitev organa, specifikacije k naslednjim računom, in sicer:

- računom v letu 2023: št. 7/2023, 32/2023, 52/2023, 54/2023, 76/2023, 109/2023, 126/2023, 142/2023,157/2023,168/2023,199/2023, 204/2023;

- računom v letu 2024: št. 14/2024, 30/2024, 63/2024, 85/2024, 97/2024, 123/2024, 143/2024, 173/2024,188/2024, 208/2024, 224/2024, 244/2024.

IP se v nadaljevanju opredeljuje najprej do izjeme varstva sodnega postopka po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(11) Po navedeni izjemi se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj te izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer:

- zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in

- razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka.

(12) Sodna praksa[4] je sicer že večkrat zavzela stališče, da je treba vse izjeme od prostega dostopa razlagati restriktivno oziroma ozko in jih ni dovoljeno širiti na primere, ki so taksativno naštetim izjemam v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, bistveno podobni.  

(13) IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru pogoji za obstoj izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki morajo biti podani hkrati, nedvomno niso izpolnjeni. Navedba organa, da besedila oziroma vsebine v specifikacijah računov vsebujejo osebna imena udeležencev pravdnih postopkov, obstoja te izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne utemeljuje. Navedba je namreč povsem pavšalna in nekonkretizirana za vse zadevne specifikacije ter se ne navezuje na nobene konkretne podatke iz specifikacij k posameznemu računu, ki bi lahko predstavljali podatke po tej izjemi. S to izjemo se namreč varuje vsebina, ki je relevantna za posamezen sodni postopek, kar pa sami podatki o strankah postopka ali opravilni številki sodnega postopka nedvomno niso. Ker ni izpolnjen že prvi pogoj za obstoj te izjeme, podana pa morata biti oba hkrati, se IP posebej ne opredeljuje do drugega pogoja, to je nastanka morebitne škode v primeru razkritja.

(14) IP se nadalje opredeljuje do izjeme varstva notranjega delovanja organa, glede na to, da je organ na tej podlagi prekril imena udeležencev postopkov svetovanja na strani organa ter vsebino svetovalnih storitev.

Izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(15) Za obstoj  izjeme notranjega delovanja morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:

- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, in

- specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).

(16) IP ugotavlja, da prvi kriterij za obstoj izjeme notranjega delovanja organa nedvomno ni izpolnjen. Z obravnavano izjemo se namreč (ob pogoju nastanka škode) načeloma varuje dokumente, ki so namenjeni internemu delu organa, torej vse dokumente, ki so izdelani zaradi notranjih potreb organa ali zaradi oblikovanja stališč v zvezi z delom organa, oziroma dokumente, iz katerih izhaja postopek ali način dela organa, kot tudi njegova notranja politika, med tem, ko zadevni dokumenti obsegajo splošne opise odvetniških storitev za organ, iz katerih ne izhajajo prav nobeni konkretnejši podatki o stališčih, mnenjih ipd. organa kot naročnika teh storitev. Po vpogledu v predmetne specifikacije opravljenih odvetniških storitev IP namreč ugotavlja, da obsegajo splošne opise storitev, npr. predlog dela odgovora za določen medij in v zvezi s tem telefonski razgovor z določeno javno uslužbenko organa, zoom z javno uslužbenko glede financiranja določenega področja, pa npr. telefonski razgovor z določeno javno uslužbenko organa glede vzdrževanja, e-mail stranki glede razpisa, pregled določene razpisne dokumentacije, pregled zahtev naročnika, priprava pojasnila glede disciplinske odgovornosti, priprava pravnega mnenja glede kršitev delovnih obveznosti, predplačil po podjemnih pogodbah, priprava pojasnil stranki, osnutek mnenja, osnutek dopisa za določeno pravno osebo ipd.. Podatki iz specifikacij tako ne predstavljajo nobenih konkretnih informacij o strategijah organa, njegovih stališčih, mnenjih ipd.. Poleg tega bi moral organ argumentacijo za to izjemo vezati na konkretne podatke iz zadevnih specifikacij, organ pa se je nanjo skliceval zgolj splošno, torej kar za celotno zahtevano dokumentacijo skupaj.

(17) Ne glede na to, da obstoj prvega kriterija za izjemo varstva notranjega delovanja organa ni izkazan, pa IP poudarja, da bi morali zahtevani podatki prestati še t. i. škodni test, v okviru katerega bi moral organ oceniti, ali bi njihovo razkritje prosilcu oziroma javnosti povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Po oceni IP zahtevane specifikacije ne obsegajo takšnih informacij, da bi bilo z njihovim razkritjem resno ovirano nadaljnje delo organa, oziroma da bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju organa, pri čemer je za izkaz škode po tej izjemi utemeljitev organa povsem nezadostna s tem, ko navaja, da bi se z razkritjem vsebine ogrozil proces odločanja institucije, pri čemer bi za organ nastala resna in konkretna škoda. Navedbe organa so namreč zelo pavšalne. Kot že izpostavljeno predhodno, je sodna praksa zavzela stališče, da je treba vse izjeme od prostega dostopa razlagati restriktivno. Organ, na katerem je dokazno breme, po oceni IP ni prav v ničemer izkazal izjeme varstva njegovega notranjega delovanja.[5]

(18) Iz navedenih razlogov IP zaključuje, da zahtevane specifikacije k računom ne predstavljajo izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in s tem izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja.

Poraba javnih sredstev

(19) Tudi v primeru, če bi bili izjemi varstva notranjega delovanja organa in sodnega postopka podani, pa bi bilo treba upoštevati še določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za dokumente, povezane s porabo javnih sredstev.

(20) Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče) in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.[6] Poraba javnih sredstev namreč ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.[7] Iz sodbe Upravnega sodišča št. III U 121/2017 z dne 12. 10. 2017 tako med drugim izhaja, citirano: »Sodišče taki razlagi sledi, glede na ugotovitve v prejšnjem odstavku pa tudi meni, da podatki v zvezi s "porabo javnih sredstev" niso le podatki o višini in prejemkih teh sredstev, pač pa tudi podatki, ki so vezani na odločanje o sredstvih. Tako tudi npr. sodba Upravnega sodišča št. III U121/2017 z dne 12. 10. 2017.

(21) Nadalje IP ugotavlja tudi, da sta IP in Upravno sodišče že odločala o dostopu do istovrstnih dokumentov. Odločba IP št. 090-282/2016/13 z dne 13. 3. 2017 je bila potrjena s strani Upravnega sodišča s sodbo št. IU 787/2017-37 z dne 19. 6. 2019. Pa tudi odločbo IP, s katero je IP prav tako odločil o dostopu do specifikacij odvetniških storitev, št. 090-276/2022/8 z dne 16. 11. 2022, je Upravno sodišče potrdilo s sodbo št. I U 1732/2022-49 z dne 23. 10. 2024. Iz prakse IP in sodne prakse tako nedvomno izhaja, da so računi in specifikacija dela o pravnih storitvah prosto dostopne informacije javnega značaja.

(22) Zahtevani podatki sicer ne vsebujejo podatkov, ki bi izkazovali neposredno izplačilo javnih sredstev, vendar je treba upoštevati, da se vsebina teh podatkov nanaša na pogodbeno razmerje, ki ga je sklenil subjekt javnega prava. Ta razpolaga z javnimi sredstvi, zato zanj še posebej velja načelo transparentnosti delovanja. Javnost ima namreč pravico nadzora nad razpolaganjem z javnimi sredstvi, in to v obravnavanem primeru z vidika smotrnosti porabe javnih sredstev. IP pa ob navedenem poudarja še, da je treba upoštevati tudi dejstvo, da je organ kot pravna oseba javnega prava zavezan po ZDIJZ na celotnem področju svojega delovanja.

(23) Poslovni subjekti zasebnega prava se morajo zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni v svoji zasebnosti. Podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016, ko je navedlo, da »vsak, ki sklene pravni posel z osebo javnega prava, se mora zavedati, da sklepa pravni posel z javnim sektorjem, v katerem veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti, zato niti ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt«. Stališče, da se morajo poslovni subjekti zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni v svoji zasebnosti, pa tudi sicer izhaja iz sodne prakse, npr. sodbe Upravnega sodišča št. I U 1125/2017-62 z dne 3. 10. 2018.

(24) Ker se je organ skliceval tudi na varstvo osebnih podatkov v zvezi s podatki o udeležencih pravdnih postopkov, drugih udeležencih sestankov in posvetovanj, ki so na sestankih nastopali kot predstavniki drugih organov ali družb, ter fizičnih oseb, se IP opredeljuje še do te izjeme.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(25) Upoštevaje prvo točko 4. člena Splošne uredba o varstvu podatkov[8] predstavljajo podatki o imenu in priimku ter delovnem mestu oziroma funkciji osebne podatke. IP je tako preveril še, ali je za obdelavo teh podatkov (posredovanje podatkov prosilcu oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku 6. člena.

(26) Upoštevaje navedeno IP ugotavlja:

-       Zakonito podlago za razkritje osebnih podatkov funkcionarjev oziroma javnih uslužbencev, v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, predstavlja ZDIJZ, in sicer 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre namreč za podatke o porabi javnih sredstev in podatke v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca oziroma javne funkcije. Ti podatki so torej javni ne glede na to, da posamezna fizična oseba ne opravlja več javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca, bistveno je, da je javno funkcijo oziroma delovno razmerje opravljala, ko so podatki nastali.

-       Varovanih osebnih podatkov ne predstavljajo podatki o odvetnikih. Ti podatki so namreč že javno dostopni v imeniku odvetnikov, ki je objavljen na spletnih straneh Odvetniške zbornice Slovenije[9], in tudi v javno dostopnem Poslovnem registru Slovenije. Odvetniki v obravnavanem primeru namreč ne nastopajo kot fizične osebe, ampak kot poslovni subjekti v zvezi z opravljanjem odvetniškega poklica. Takšno stališče v zvezi z osebnimi podatki odvetnikov je IP zavzel že v preteklih odločitvah (npr. odločbe IP št. 090-31/2013/19, št. 090-122/2015 in št. 090-228/2025). Kot je torej pravilno opozoril tudi prosilec, je IP v svojih odločbah že večkrat odločil, da je odvetništvo v prvem odstavku 1. člena Zakona o odvetništvu opredeljeno kot samostojna in neodvisna služba znotraj pravosodja, kar pomeni, da nastopanje v vlogi odvetnika sodi v javno sfero. Ker odvetniki v zahtevanih dokumentih niso nastopali kot posamezniki in v lastnem imenu, ampak kot pooblaščenci, njihova imena in priimki niso varovani osebni podatki.

-       Prav tako niso varovani osebni podatki družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Ti podatki so namreč javni v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah, Zakona o Poslovnem registru Slovenije in Zakona o sodnem registru. IP pa pripominja še, da podatki o nazivih pravnih oseb ne predstavljajo osebnih podatkov.

-       Ni pravne podlage za razkritje podatkov o imenih in priimkih drugih fizičnih oseb, torej tistih, ki v obravnavanem primeru niso javni uslužbenci oziroma javni funkcionarji ter niso niti odvetniki niti zakoniti zastopniki poslovnih subjektov.

(27) Ker torej podatki o imenih in priimkih posameznih fizičnih oseb v specifikacijah računov niso prosto dostopni, je tako v tem delu podana izjema od dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in zato IP v tem delu sledi odločitvi organa.

(28) Drugih izjem od prostega dostopa po določbah ZDIJZ IP po uradni dolžnosti ne ugotavlja, niti jih ni zatrjeval organ.

Delni dostop

(29) Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa na podlagi 7. člena ZDIJZ izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (t. i. delni dostop). Konkretneje ureja t.i. delni dostop Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (19. člen). Ker je delni dostop v obravnavanem primeru mogoč, je IP odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Način seznanitve

(30) Drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Po drugem odstavku 17. člena ZDIJZ mora prosilec v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). V skladu z drugim odstavkom 27. člena ZDIJZ ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZDIJZ. Iz dopolnitve zahteve prosilca izhaja, da želi zahtevane v elektronski obliki.

(31) IP ugotavlja, da iz 5. člena ZDIJZ izhaja pravica prosilca, da izbere način seznanitve z zahtevanimi informacijami, pri čemer loči med vpogledom, prepisom, fotokopijo ali elektronskim zapisom, torej med dokumentom v fizični in elektronski obliki. IP v zvezi s to določbo tako pojasnjuje, da pomeni »elektronski zapis« iz 5. člena ZDIJZ tako posredovanje po elektronski pošti, kot tudi na različnih elektronskih nosilcih (CD, USB ključek…), od organa pa je nato odvisno, v kateri od teh oblik lahko zagotovi prosilcu dostop.

Sklepno

(32) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca delno ugodil, in tako v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP delno odpravil izpodbijano odločbo in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(33) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

(34) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Npr. odločba IP št. 090-282/2016.

[2] Npr. odločba IP št. 090-336/2024.

[3] IP je pri svoji odločitvi izhajal tudi iz prakse IP in sodne prakse , npr. odločba IP št. 090-282/2016/13, ki je potrjena s strani Upravnega sodišča s sodbo št. IU 787/2017-37.

[4] Npr. sodbi Upravnega sodišča št. I U 1176/2010-12 z dne 30. 11. 2011 in št. U 2111/2008-13 z dne 2. 6. 2010.

[5] Npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 55/2024-22 z dne 18. 1. 2024.

[6] Pojem porabe (javni sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.

[7] Tako tudi odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 (opomba št. 37), sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010 z dne 6. 7. 2011 ter sodbi Upravnega sodišča št. III U 121/2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51.

[8] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[9] https://www.odv-zb.si/odvetniska-zbornica/imenik/imenik-odvetnikov/