prosilec - Splošna bolnišnica Celje

POVZETEK:

Prosilec je od organa kot medij zahteval odgovor na vprašanje glede višine odškodninskega zahtevka, ki ga je organ prejel v primeru zamenjave identitet pacientov. Organ je njegovo zahtevo zavrnil, s sklicevanjem na izjemo po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je pritožbi prosilca ugodil, ker je ugotovil, da zatrjevana izjema ni podana. V obravnavani zadevi ni v teku (še) noben sodni postopek, prav tako pa organu ni uspelo izkazati, da in kako bi razkritje tega podatka škodovalo izvedbi sodnega postopka.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-96/2023/2

Datum: 9. 5. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 9. in 10. odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB1 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZMed), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o ……………..z dne 15. 3. 2023, zoper odločbo št. 48/DK-2023 z dne 8. 3. 2023, Splošne bolnišnice Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij za medije, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 15. 3. 2023, glede vprašanja o višini zahtevane odškodnine v primeru zamenjave identitet pacientov, se ugodi in se prvi odstavek izreka izpodbijane odločbe organa št. 48/DK-2023 z dne 8. 3. 2023 odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku petih (5) delovnih dni od vročitve te odločbe, v elektronski obliki, posredovati skupen znesek zahtevane odškodnine iz zadnjega odstavka na str. 4 (od 5 strani) odškodninskega zahtevka z dne 2. 11. 2022, naslovljenega na organ (in prejetega s strani organa dne 4. 11. 2022).

2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 6. 3. 2023 na organ po elektronski pošti naslovil naslednji vprašanji:

-       Ali mi prosim lahko navedete razloge, zaradi katerih mi ne izdate višine zahtevane odškodnine v primeru zamenjave identitet pacientov, da jih bo lahko presojala informacijska pooblaščenka?

-       Ali ste v zvezi s tem dobili le en odškodninski zahtevek?

V zvezi z zahtevo prosilca je organ dne 8. 3. 2023 izdal odločbo št. 48/DK-2023, s katero je odgovor na prvo vprašanje zavrnil, glede števila prejetih odškodninskih zahtevkov v zvezi s predmetnim dogodkom pa je pojasnil, da je doslej prejel en odškodninski zahtevek. Glede zavrnitve podatka o višini zahtevane odškodnine je organ navedel, da se dostop zavrne na podlagi petega odstavka 45. člena Zakona o medijih, saj je zahtevana informacija izvzeta iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja (ZDIJZ). V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ v zvezi s tem navaja, da gre za izjemo po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj je konkretni postopek še v teku ter bi razkritje podatka škodovalo izvedbi postopka ter interesu strank postopka. Postopek obravnave odškodninskega zahtevka je namreč še v teku, na podlagi česar je izpolnjen prvi pogoj za obstoj izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na dejstvo, da se stranki nahajata v intenzivni fazi obravnave odškodninskega zahtevka ter da organ ne izključuje možnosti alternativnih rešitev spora, ki temeljijo na zaupnosti podatkov, organ meni, da bi razkritje podatka lahko povzročilo takšno škodo za nadaljevanje postopka, da ta pretehta nad pravico javnosti, da se seznani z zahtevano informacijo. Organ še dodaja, da ker je na drugo vprašanje prosilca odgovoril pritrdilno, to je, da je v povezavi s predmetnim dogodkom doslej prejel zgolj en odškodninski zahtevek, meni, da bi vnaprejšnje razkritje podatkov iz še ne dokončanih postopkov lahko negativno prejudiciralo tudi potencialne bodoče postopke.

Zoper odločbo organa št. 48/DK-2023 je prosilec dne 15. 3. 2023 pri IP vložil pritožbo, ki jo je slednji, z dopisom št.  092-30/2023 dne 20.3. 2023, odstopil organu. Prosilec se v pritožbi ne strinja z razlogi za zavrnitev, ki jih je navedel organ, ker meni, da ni razloga, da je podatek o višini zahtevane odškodnine tajen, oziroma izvzet iz dostopa do informacij javnega značaja, saj ta podatek ni vezan na ime in priimek vlagatelja zahtevka za odškodnino, niti prosilec ne ve, kdo to je, niti ga brez njegovega soglasja ne bi navajal. Organ mu odgovarja, da je v intenzivni fazi obravnave odškodninskega zahtevka ter da ne izključuje možnosti alternativnih rešitev spora. Po njegovem bi razkritje podatka lahko povzročilo škodo za nadaljevanje postopka, pri čemer pa organ ni navedel, kakšno konkretno škodo ima v mislih, niti je ni natančneje obrazložil. Prosilec ob tem dodaja, da mu je organ v enem od preteklih odgovorov na to temo odgovoril, da je odškodninski zahtevek predal zavarovalnici, pri kateri ima zavarovano odškodninsko odgovornost. Torej se z zadevo zdaj intenzivno ukvarjajo zavarovalničarji, ne pa v bolnišnici. Dalje prosilec meni, da ne gre za izjemo po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Meni, da ne gre za podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Zadeva namreč še niti ni na sodišču, niti ni jasno, kako bi lahko sam podatek o višini odškodnine škodoval postopku, niti ni organ tega obrazložil dovolj argumentirano, da bi prosilec to lahko verjel. Ko in če pa bo na sodišču morda v zgornji zadevi razpisana obravnava (če ne bo prej prišlo do sporazumne rešitve), pa bo v oklicu zapisano tudi, katera stranka toži organ zaradi neizplačila odškodnine v določeni višini. Mediacijski postopek v zvezi s tem je potem resda zakrit pred očmi javnosti, prosilec pa vztraja, da ni nobenega razloga, da bi bila skrita tudi višina zahtevane odškodnine. Ker gre za primer, ki je imel v javnosti izreden odmev, SB Celje pa je javni zavod, torej bo odškodnina oziroma nastala škoda v zvezi z njo (npr. podražitev zavarovalniške premije) posredno preložena na davkoplačevalce, je prepričan, da je javnost upravičena do podatka o višini zahtevane odškodnine. Ob tem se namreč odpira tudi vprašanje, ali imajo bolnišnice za take in podobne primere sploh vplačana dovolj visoka kritja.

Organ je pritožbo prosilca dne 4. 4. 2023, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP. Ob tem je navedel, da ima zavarovano splošno in poklicno odgovornost pri Zavarovalnici Sava, ki rešuje vse prejete zahtevke, pri čemer organ ne sme vplivati na rešitve postopkov, ki so v teku. Dodaja še, da so bile stranke v času vložitve zahtevka prosilca v aktivnem postopku poravnave, zato je bila po njegovem izpolnjena predpostavka iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je organ zavrnil posredovanje zahtevanega zneska iz odškodninskega zahtevka na podlagi podane zakonske izjeme.

Pritožba je utemeljena.

Posredovanje informacij za medije lahko mediji zahtevajo od vseh organov, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. To pomeni, da so vsi subjekti, ki so zavezanci po ZDIJZ, hkrati tudi zavezanci po ZMed. Po ZDIJZ so zavezanci opredeljeni v prvem odstavku 1. člena in v prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ kot javni zavod podvržen določbam ZDIJZ in ZMed, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije sodijo v njegovo delovno področje, saj so predmet presoje informacije v zvezi s prejetim odškodninskim zahtevkom, ki ga je organ prejel v zvezi z dogodkom v povezavi z izvajanjem javne službe, to je v povezavi z izvajanjem javnopravne dejavnosti.

Po določbi 9. odstavka 45. člena ZMed je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Na podlagi navedenega je pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed pred IP vedno omejen na naslednji zaporedni fazi:

- na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in

- na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ali 5.a člena ZDIJZ.

IP je tako najprej ugotavljal, ali zahtevana informacija pri organu obstaja v materializirani obliki. Z vpogledom v posredovano spisovno dokumentacijo je ugotovil, da zahtevana informacija, to je višina zahtevane odškodnine v primeru zamenjave identitet pacientov, izhaja iz zadnjega odstavka na str. 4 (od 5 strani) odškodninskega zahtevka z dne 2. 11. 2022, naslovljenega na organ (in prejetega s strani organa dne 4. 11. 2022). Pogoji za obstoj informacije so tako v obravnavani zadevi nedvomno izpolnjeni, zato je pritožba dovoljena.

V nadaljevanju je IP opravil vsebinski preizkus z vidika obstoja morebitnih izjem iz 5.a člena in 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker je organ posredovanje odgovora na vprašanje glede višine zahtevane odškodnine zavrnil iz razloga obstoja izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se je IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali je navedena izjema podana.

Po navedeni izjemi se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj te izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:

(1)   zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in

(2)   razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka.

IP najprej pojasnjuje, da mora organ v primeru, ko se sklicuje na navedeno izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja, izkazati izpolnjevanje obeh pogojev. Pri tem mora v okviru prvega pogoja izkazati, kateri sodni postopek teče v zvezi z zahtevanim dokumentom, predvsem pa mora biti zahtevani podatek pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega postopka, kar pomeni, da ne gre za podatke, s katerimi organ razpolaga iz drugih razlogov, niso pa del konkretnega sodnega postopka. Drugačna razlaga navedene izjeme je povsem nesprejemljiva, saj bi sicer lahko vsi dokumenti potencialno sodili pod to izjemo in bi načelo prostega dostopa izgubilo svoj smisel.

Glede drugega pogoja navedene izjeme oziroma oprave t.i. škodnega testa pa IP pojasnjuje, da je po ustaljeni praksi IP[1] za oceno škode, ki bi z razkritjem informacij nastala za postopek, pristojen organ, pred katerim teče tak sodni postopek. Enako je tudi stališče sodne prakse Upravnega sodišča[2], iz katere izhaja, da lahko le organ, pred katerim konkretni sodni postopek poteka, pojasni, ali bi z razkritjem zahtevanega dokumenta lahko nastale škodne posledice za izvedbo sodnega postopka ter kakšne bi te posledice bile.

IP po pregledu dokumentacije, ki jo je posredoval organ, ugotavlja, da v obravnavanem primeru za obstoj zatrjevane izjeme ni podan noben od obeh pogojev. Najprej IP ugotavlja, da pravdni, nepravdni ali drug sodni postopek ni v teku. To izhaja tako iz izpodbijane odločbe (kjer se organ sklicuje na dejstvo, da se stranki nahajata v fazi obravnave odškodninskega zahtevka ter da organ ne izključuje možnosti alternativnih rešitev spora), kot tudi iz odgovora organa z dne 4. 4. 2023, v katerem organ navaja, da so bile stranke v času vložitve zahtevka prosilca v aktivnem postopku poravnave. Tudi iz pritožbenih navedb prosilca izhaja, da mu je organ odgovoril, da je odškodninski zahtevek predal v obravnavo zavarovalnici, pri kateri ima zavarovano odškodninsko odgovornost, iz česar jasno izhaja, da ni v teku (še) noben sodni postopek. Organ je pri tem zavzel napačno stališče, da je izjemo po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ mogoče razlagati širše in jo aplicirati tudi na druge postopke, ki nimajo narave sodnih postopkov, kar pa ne drži. Ob tem IP pojasnjuje, da je tudi sodna praksa[3] že večkrat zavzela stališče, da je treba vse izjeme od prostega dostopa razlagati restriktivno oziroma ozko in jih ni dovoljeno širiti na primere, ki so taksativno naštetim izjemam v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, bistveno podobni.

Ne glede na to, da v obravnavanem primeru izjema iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ni podana že iz razloga, ker sodni postopek ni v teku, pa IP ugotavlja, da organu ni uspelo izkazati niti obstoja drugega pogoja, to je, da bi razkritje podatka o višini zahtevane odškodnine škodovalo izvedbi sodnega postopka. Ob tem držijo pritožbene navedbe prosilca, da samo iz višine zahtevane odškodnine ni mogoče sklepati ne na konkretne oškodovance, ne na njihovo število, ne na naravo zahtevane odškodnine (materialna/nematerialna škoda), ne na višino posameznih delov zahtevane odškodnine niti ne na relevantne okoliščine, zaradi katerih je odškodnina zahtevana in bodo vplivale na njeno višino. Prav tako iz višine zahtevane odškodnine ni mogoče sklepati, kako bo z zahtevkom postopala zavarovalnica, ali ga bo štela kot utemeljenega, na kakšnem pravnem temelju in v kakšni višini, predvsem pa ni mogoče sklepati, ali in na kakšen način se bosta stranki poravnali (torej, ali in kakšna bo dejanska dogovorjena odškodnina). IP tako ugotavlja, da organu zatrjevane škode za postopek ni uspelo izkazati, zato ni izpolnjen tudi drugi pogoj za obstoj izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ posledično pa zatrjevana izjema ni podana.

IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane druge izjeme po 5.a členu in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje niso podane, niti jih ni zatrjeval organ.

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da je treba pritožbi prosilca ugoditi, kar pomeni, da je organ napačno uporabil materialno pravo. IP je zato, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, prvi odstavek izreka izpodbijane odločbe organa št. 48/DK-2023 z dne 8. 3. 2023 odpravil ter organu naložil, da mora prosilcu v elektronski obliki posredovati skupen znesek zahtevane odškodnine iz zadnjega odstavka na str. 4 (od 5 strani) odškodninskega zahtevka z dne 2. 11. 2022, naslovljenega na organ (in prejetega s strani organa dne 4. 11. 2022). V skladu z desetim odstavkom 45. člena ZMed, ki določa, da mora organ odločbo, izdano na podlagi pritožbe, izvršiti nemudoma, najpozneje pa v petih delovnih dnevih od vročitve odločbe, je organ dolžan prosilcu posredovati informacijo, kot izhaja iz izreka te odločbe, v roku petih delovnih dni (5) od vročitve te odločbe.

V tem postopku posebni stroški niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo in sklep ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe in sklepa na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Npr. odločbe IP 090-235/2016, 090-20/2015, 090-149/2016.

[2] Sodbe U 62/2007 in U 664/2007.

[3] Npr. v sodbi, št. I U 1176/2010-12 z dne 30. 11. 2011, št. U 2111/2008-13 z dne 2. 6. 2010.