prosilec - SPIRIT Slovenija

POVZETEK:

Organ je s sklicevanjem na izjemo varstva kazenskega postopka zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje na javnem razpisu priloženih ponudb. IP je v pritožbenem postopku sledil mnenju Evropskega javnega tožilstva, da se zadeva nahaja v fazi predkazenskega postopka in da še ni bilo dokončno odločeno o dokaznem gradivu, pa tudi njegovim navedbam glede škode, ki bi lahko nastala kazenskemu pregonu v primeru razkritja zahtevanih podatkov. IP je ocenil, da je v trenutku, ko poteka konkretni predkazenski postopek, večjega pomena od prostega dostopa do zahtevanih informacij to, da ta postopek poteka nemoteno. IP je zato pritožbo prosilca zavrnil, ker je zaključil, da je v obravnavanem primeru podana izjema varstva kazenskega postopka po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-452/2025/4

Datum: 20. 11. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 11. 9. 2025, zoper odločbo Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije, Verovškova ulica 60, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-9/2025/28 z dne 11. 9. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 11. 9. 2025 zoper odločbo Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije, št. 090-9/2025/28 z dne 11. 9. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

O zahtevi in izpodbijani odločbi

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 31. 7. 2025 od organa zahteval posredovanje dokumentov, povezanih s prijavo podjetja …, na Javni razpis za spodbujanje velikih investicij za večjo produktivnost in konkurenčnost v Republiki Sloveniji (JR INVEST 2022). Prosilec je prosil za posredovanje priložene ponudbe s specifikacijo za stroške nakupa opredmetenih osnovnih sredstev – stroji (nakup novih strojev), iz katerih bo razvidno, od katerih podjetij so v podjetju … pridobili ponudbe.

(2) Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-9/2025/20 z dne 29. 8. 2025, zoper katero je prosilec vložil pritožbo dne 29. 8. 2025. Po prejemu pritožbe je organ izdal nadomestno odločbo št. 090-9/2025/28 z dne 11. 9. 2025, v kateri je pojasnil, da je ugotovil, da je po prejemu pritožbe prišlo tudi do spremembe okoliščin na strani organa. Organ je namreč dne 4. 9. 2025 s strani Evropskega javnega tožilstva, Urada evropskega delegiranega tožilca v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju Evropsko javno tožilstvo), prejel mnenje o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je bilo ugotovljeno, da so bili podatki, ki jih v okviru zahteve za dostop do informacij javnega značaja zahteva prosilec, posredovani državnemu tožilstvu v okviru (pred)kazenskega postopka. Iz mnenja izhaja, da Evropsko javno tožilstvo nasprotuje posredovanju podatkov prosilcu. Organ je odločil skladno z 242. členom ZUP ter rešil zadevo drugače. Organ je povzel mnenje Evropskega javnega tožilstva in navedel, da iz mnenja nedvomno izhaja, da je v teku (pred)kazenski postopek. Izvedel je še škodni test. Na osnovi izvedenega škodnega testa je ugotovil, da bi razkritje dokumentov, ki so del tožilskega spisa v okviru (pred)kazenskega postopka, škodovalo izvedbi kazenskega postopka. Glede na to, da je konkreten postopek očitno še v fazi zbiranja dokazov, je organ poudaril, da je dokazni postopek dinamičen postopek in zato ni mogoče vnaprej predvideti procesih in dejanskih situacij ter vpliva (ne)posredovanja dokumentov na tek postopka. Evropsko javno tožilstvo je v konkretnem primeru ocenilo, da bi objava dokumentacije in javna razprava o tej dokumentaciji lahko vplivala na izvedbo dokaznega postopka (na priče in pridobivanje dodatne dokumentacije oziroma dokaznega gradiva) in to pretehta nad pravico javnosti do obveščenosti. Interes uspešne izvedbe kazenskega postopka je bistveno večji od interesa javnosti, da se seznani z informacijo, zato je organ zahtevo zavrnil. Dodal je, da tudi iz prakse Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) izhaja,[1] da ni razlogov, da bi se dvomilo v mnenje organa, ki je v določeni fazi pristojen za vodenje kazenskega postopka, saj lahko le ta organ strokovno oceni, kdaj bi razkritje določenega dokumenta škodovalo tej fazi kazenskega postopka. Po mnenju Upravnega sodišča bi lahko IP zavrnil takšno strokovno oceno le v primeru, če bi iz njene vsebine izhajalo nekaj, kar je očitno nerazumno. In ker iz ocene Evropskega javnega tožilstva ne izhaja, da bi bila očitno nerazumna, organ meni, da nima podlage, da v tem primeru vanjo dvomi. Organ je še obširno pojasnil, da je treba v konkretnem primeru zaradi teka (pred)kazenskega postopka upoštevati tudi določila Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZKP) in Zakon o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11; s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDT-1), ter da sta podani tudi izjemi po 2. in 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Povzetek relevantnih pritožbenih navedb

(3) Prosilec je dne 11. 9. 2025 zoper odločbo organa št. 090-9/2025/28 z dne 11. 9. 2025 vložil pritožbo, v kateri se sklicuje na svoje pritožbene argumente v pritožbi z dne 29. 8. 2025, v kateri je navedel, da razume, da bi podatki o ponujenih (in ne dejanskih) cenah strojev lahko predstavljali poslovno skrivnost. Nikakor pa ne sprejema stališča, da poslovno skrivnost predstavlja ime poslovnega partnerja. Če podjetje kupi stroj in zanj prejme nepovratna sredstva države, pomeni, da je cena tega stroja del podatkov o porabi javnih sredstev. Tak podatek zato ne more biti poslovna skrivnost, ne glede na to, kako ga označi podjetje, ker je javni interes za nadzor nad porabo davkoplačevalskega denarja močnejši od interesa podjetja, da bi cena ostala skrita. Dobavitelj nastopa na trgu kot ponudnik strojev. Samo dejstvo, da je dobavil stroj prejemniku subvencije, samo po sebi ni nekaj, kar bi podjetju povzročilo občutno škodo, če pride v javnost. Za poslovno skrivnost bi se moralo dokazati, da bi razkritje konkurenčno škodovalo podjetju - na primer, da bi razkrilo strategijo, tehnologijo, specifične pogodbene pogoje, ki jih konkurenti ne poznajo. Zato v tej pritožbi prosilec ponavlja zahtevo, da mu organ posreduje dokumentacijo, iz katere bo razvidno, od katerih podjetij so v podjetju … pridobili ponudbe, podrejeno pa tudi cene strojev, po katerih so jih nameravali kupiti. Če je to navedeno v dokumentu, ki ga je počrnjenega organ že posredoval, prosilec želi, da mu organ posreduje verzijo, v kateri ti podatki ne bodo počrnjeni.

(4) Organ je pritožbo z dopisom št. 090-9/2025/36 z dne 29. 9. 2025, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP.

(5) Z dopisom št. 090-452/2025/2 z dne 2. 10. 2025 je IP seznanil stranskega udeleženca s pritožbo. IP je odgovor stranskega udeleženca prejel 4. 11. 2025. Med drugim se je stranski udeleženec v odgovoru opredelil do razlogov, zaradi katerih v obravnavanem primeru ne gre za porabo javnih sredstev in ni podan javni interes. Navedel je tudi, da zahtevani dokumenti vsebujejo nerazkrite gospodarsko pomembne informacije, in sicer natančne specifikacije/parametre strojev, cene, rabate, roke, garancije, pogodbeno/plačilno strukturo, identiteto dobaviteljev in njihove pogoje, finančne kalkulacije, marže, razvojne usmeritve, prodajne/distribucijske strategije, ter osebne podatke podpisnikov. To predstavlja njegovo poslovno skrivnost po 39. členu ZGD-1 in Direktivi (EU) 2016/943 ter osebne podatke po Splošni uredbi o varstvu podatkov in ZVOP-2. Razkritje bi po njegovih navedbah znatno škodovalo njegovemu konkurenčnemu položaju in dobaviteljem, zato predlaga popolno izločitev njihovih podatkov. Če pa bi IP kljub temu odločil o delnem dostopu, predlaga uporabo 7. člena ZDIJZ z dosledno, popolno redakcijo vseh zgornjih kategorij (brez identifikatorjev dobaviteljev in brez cen/parametrov). Na koncu je izpostavil še (pred)kazenski postopek in tožbo v zadevi št. VIII Pg 1826/2025 z razlogi za nerazkritje po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ; upoštevanje določb ZKP in ZDT-1 kot lex specialis ter mnenje Evropskega javnega tožilstva.

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(6) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) IP ugotavlja, da prosilec v celoti izpodbija odločbo organa št. 090-9/2025/28 z dne 11. 9. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je organ zavrnil dostop do ponudbe s specifikacijo za stroške nakupa opredmetenih osnovnih sredstev – stroji (nakup novih strojev), iz katerih je razvidno, od katerih podjetij so v podjetju … pridobili ponudbe (v nadaljevanju zahtevana dokumentacija).

(8) IP uvodoma ugotavlja, da je organ v obravnavanem primeru izdal nadomestno odločbo, ki se sicer izda, če organ, ki je izdal odločbo, spozna, da je pritožba utemeljena, pa ni potreben nov ugotovitveni postopek, ter zato reši zadevo drugače in z novo odločbo nadomesti odločbo, ki se s pritožbo izpodbija. Odločitev organa v izpodbijani odločbi, kot nadomestni odločbi, pa se ne razlikuje od prvotne odločitve organa, kar je bistveno pri uporabi določbe prvega odstavka 242. člena ZUP, vendar to po mnenju IP ne predstavlja bistvene kršitve pravil, ki bi v obravnavanem primeru odločilno vplivala na pravilnost izpodbijane odločbe. Kot izhaja iz pravne teorije, so v 237. členu ZUP, ki določa pritožbene razloge, s kršitvami pravil postopka mišljene tako kršitve, ki so v drugem odstavku tega člena izrecno določene kot bistvene kršitve pravil postopka (absolutno bistvene kršitve), kakor tudi druge kršitve pravil postopka, ki so ali bi mogle vplivati na odločitev (relativno bistvene kršitve).[2] Ker je po mnenju IP organ z izdajo izpodbijane odločbe kot nadomestne odločbe sicer storil kršitev pravil postopka, vendar pa ta ni bila bistvena, saj ni vplivala na odločitev organa,[3] ki je bila v obeh primerih enaka, IP ni odpravil izpodbijane odločbe kot nadomestne odločbe.

(9) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ javna agencija in s tem zavezanec po 1. členu ZDIJZ ter da razpolaga z zahtevanimi podatki v materializirani obliki. Sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ odločil pravilno, ko je dostop do zahtevanih podatkov zavrnil zaradi več izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. IP se je najprej opredelil do vprašanja, ali je organ ravnal pravilno, ko je zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih podatkov zaradi izjeme varstva kazenskega pregona.

Izjema varstva kazenskega pregona

(10) Organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.

(11) V zvezi s kazenskim pregonom IP pripominja, da v slovenskem pravnem redu ni jasno definiran. Iz ZKP in ZDT-1 posredno izhaja, da gre za pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj v najširšem smislu. Obsega vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po ZKP. Na podlagi navedenega IP ocenjuje, da je zakonodajalec pri sprejemu ZDIJZ s tem, ko je uporabil izraz kazenski pregon, dopustil možnost, da se po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ varujejo vsi podatki iz vseh faz postopka kazenskega pregona. Namen izjeme je predvsem zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona. Navedeno izhaja tako iz prakse IP kot tudi iz sodne prakse.[4]

(12) ZDIJZ v 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kumulativno določa dva pogoja, ki omogočata uporabo izjeme varstva kazenskega postopka, in sicer:

- da je podatek pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in

- da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka. 

Pri tem je treba upoštevati še 13. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16 in 146/22; v nadaljevanju Uredba), na podlagi katerega mora organ, če prejme zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, odločiti o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku.

(13) Organ je glede posredovanja zahtevane dokumentacije prosilcu oziroma javnosti zaprosil za mnenje Evropsko javno tožilstvo, ki je v mnenju št. EJT-Ktpp/3/2025/MO z dne 4. 9. 2025 navedlo, da bi razkritje podatkov lahko škodovalo izvedbi (pred)kazenskega postopka. Če bi zaprošeni podatki prišli v javnost, bi se z njimi lahko seznanile bodoče priče v (pred)kazenskem postopku, kar bi vsekakor vplivalo na njihove izpovedbe, saj bi bile le te »okužene« z objavljenimi podatki ter razpravo v javnosti in ne bi izražale njihovega spontanega zaznavanja dogodkov. Po drugi strani bi lahko določene priče tudi prilagodile svoje izpovedbe (ali pa dokumentacijo, s katero razpolagajo) vsebini razkritih podatkov. Evropsko javno tožilstvo je zaključilo, da nasprotuje posredovanju podatkov prosilcu. Upoštevaje navedene razloge IP sledi mnenju Evropskega javnega tožilstva, da se zadeva nahaja v fazi predkazenskega postopka in da še ni bilo dokončno odločeno o dokaznem gradivu, pa tudi njegovim navedbam glede škode, ki bi lahko nastala kazenskemu pregonu v primeru razkritja zahtevanih podatkov. Ob tem IP dodaja, da je Evropsko javno tožilstvo neodvisen organ Evropske unije (v nadaljevanju EU), pristojen za preiskovanje, pregon in obtožbe v primeru kaznivih dejanj zoper finančne interese EU, in ima dvostopenjsko strukturo, tj. centralno in nacionalno raven. Nacionalno raven sestavljajo evropski delegirani tožilci, ki so v 23 sodelujočih državah članicah EU pristojni za izvajanje kazenskih preiskav in pregona, ter delujejo popolnoma neodvisno od svojih nacionalnih organov. Obravnavano mnenje je v tej pritožbeni zadevi namreč podal evropski delegirani tožilec.

(14) Kot je IP že večkrat zapisal v svojih odločbah, je lahko določen dokument v trenutni fazi postopka povsem brez pomena, med postopkom pa se lahko izkaže, da gre za enega glavnih obremenilnih ali razbremenilnih dokazov. Tudi iz prakse Upravnega sodišča (npr. sodba št. I U 54/2017-16 z dne 4. 7. 2018, 8. točka obrazložitve) izhaja, da če gre za organ, ki je v določeni fazi pristojen za vodenje kazenskega postopka, ta lahko strokovno oceni, kdaj bi lahko razkrije določenega dokumenta škodovalo tej fazi kazenskega postopka, in po oceni Upravnega sodišča ni razlogov, da bi se v takšno strokovno mnenje dvomilo. Po mnenju Upravnega sodišča bi IP lahko zavrnil strokovno oceno v primeru, če bi iz njene vsebine izhajalo nekaj, kar je očitno nerazumno. Ker iz mnenja Evropskega javnega tožilstva ne izhaja, da bi bilo očitno nerazumno, IP nima podlage, da bi v konkretnem primeru dvomil vanj. IP namreč ocenjuje, da je v trenutku, ko poteka predkazenski postopek, večjega pomena od prostega dostopa do zahtevanih informacij to, da ta postopek poteka nemoteno. Prav tako je Upravno sodišče potrdilo tudi dejstvo, da je za potek postopka, v katerem ima ena stran izrazit interes, da prikrije dejansko stanje, ključno, da ima druga stran možnost, da vsebine pridobljenih dokazov ne razkrije takoj. To je lahko pomemben element strategije odkrivanja in dokazovanja kaznivih dejanj (npr. sodba št. I U 930/2019-18 z dne 20. 5. 2020, 52. točka obrazložitve).

(15) IP na podlagi vsega navedenega zaključuje, da je v obravnavanem primeru podana izjema varstva kazenskega postopka po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP ob tem ponovno poudarja, da lahko škodljiv učinek razkritja informacij na izvedbo predkazenskega postopka verodostojno oceni le organ, ki ta postopek vodi, in to je v obravnavanem primeru Evropsko javno tožilstvo. Ker je IP ugotovil obstoj ene izjeme od prostega dostopa, se do navedb organa, prosilca in stranskega udeleženca, ki se nanašajo na obstoj izjem po 2. oziroma 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni posebej opredeljeval, saj za zavrnitev zahteve zadošča že obstoj ene izmed izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja.

(16) Glede na to, da se prosilec v pritožbi sklicuje na interes javnosti, je IP v nadaljevanju opravil še test interesa javnosti.

Test interesa javnosti

(17) Drugi odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (ta določa izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, op. IP) dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevanih informacij (razen v zakonu določenih primerih, kamor pa varstvo kazenskega postopka ne sodi, op. IP).

(18) Bistvo presoje testa javnega interesa je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Gre torej za izjemo od izjem, ki se uporablja zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Gre za tehtanje, s katerim mora organ oziroma IP pretehtati, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ – konkretno varstvo kazenskega pregona.

(19) IP je tako v nadaljevanju moral presoditi, ali je interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij večji od interesa, zaradi katerega so te informacije varovane. Bistveno pa je, da se test javnega interesa uporablja samo za konkreten primer, kar pomeni, da ga je potrebno ugotavljati vsakič sproti in glede na okoliščine konkretnega primera.

(20) Pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do obravnavane dokumentacije, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo to za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za konkretne informacije. Splošno sklicevanje prosilca, da je javni interes za nadzor nad porabo davkoplačevalskega denarja močnejši od interesa podjetja, da bi cena ostala skrita, ne utemeljuje širšega javnega interesa. Po oceni IP to niso dovolj tehtni argumenti, ki bi presegli razloge, na katerih temelji opredelitev izjeme varstva kazenskega postopka v obravnavanem primeru. Ob tem IP pripominja, da se zaveda pomembnosti delovanja medijev v družbenem prostoru, ampak kot že navedeno po oceni IP v obravnavanem primeru pretehta interes javnosti, da se zagotovi čim bolj nemoten potek kazenskega pregona, ki v obravnavanem primeru poteka na nivoju EU.

(21) V osnovi je torej podan javni interes po varovanju sodnega (kazenskega) postopka zaradi varovanja podatkov, ki so pomembni za izvedbo postopka, zlasti z vidika izvedbe določenih dokazov, ki jih je (bo) potrebno opraviti in v obravnavani zadevi še niso bili izvedeni, npr. zbiranje določnih dokazov, zaslišanje prič. Po oceni IP je tako mogoče povsem slediti navedbam Evropskega javnega tožilstva, da bi razkritje škodovalo izvedbi (pred)kazenskega postopka, in tudi razlogom, ki jih pri tem navaja. Nedvomno je podan zakoniti interes države, pa tudi obdolžencev in morebitnih oškodovancev, da v sodnem postopku zavarujejo objektivno izvedbo tistih dokazov, ki so pomembni za nepristransko presojo obstoja kaznivega dejanja ter morebitne storilčeve krivde zanj. Zaradi razkritja podatkov lahko nastane nepopravljiva škoda izvedbi postopka, saj tistih dokazov, ki bi bili nujni za uspešno izvedbo postopka, ne bi bilo več mogoče izvesti ali pa rezultati postopkov ne bi odražali dejanskega stanja. V interesu javnosti je, da se ugotovi, kdo so storilci kaznivih dejanj ter ukrene vse potrebno za izvedbo vseh dokazov povezanih s kaznivim dejanjem, tudi tistih razbremenilnih. V obravnavnem primeru bi bilo tako razkritje zahtevane dokumentacije celo v nasprotju z interesom javnosti. Takšnemu stališču pritrjuje tudi praksa Upravnega sodišča (npr. sodba št. I U 54/2017-16 z dne 4. 7. 2018), iz katere izhaja, da bi bil v primeru varovanja kazenskega pregona javni interes močnejši le, če bi bile ogrožene take vrednote kot je na primer življenje, zdravje ali varnost ljudi, ali če bi na primer pretila škoda za premoženje večje vrednosti. Podobno stališče je Upravno sodišče že zavzelo v svojih odločitvah. (npr. sodbi št. I U 1488/2011 in št. I U 1992/2010). Ob tem je sodišče navedlo, da je v javnem interesu to, da lahko pristojni organi v okviru predkazenskega postopka nemoteno opravijo svoje delo, kar pomeni, da ugotovijo, katera kazniva dejanja so bila storjena in kdo so njihovi storilci ter da poskrbijo, da bodo sproženi zoper njih nadaljnji postopki. Na ta način je nedvomno to tudi v interesu tistih, ki menijo, da so bili oškodovani, torej je tudi v njihovem interesu, da zahtevane informacije začasno, v času ko teče postopek oziroma do določene faze kazenskega postopka, še niso dostopne. To je zlasti pomembno ob dejstvu, da je zadeva postopanja in odločanja organa v zvezi z izbiro stranskega udeleženca že tako predmet javne razprave v medijih.

(22) IP ob navedenem poudarja, da je takšen rezultat testa vezan tudi na časovno točko, zlasti na dejstvo, da je zadevni (pred)kazenski postopek še v teku in v fazah, v katerih se kaznivo dejanje še raziskuje in dokazi še zbirajo. Nobenega dvoma ni, da je pregon storilcev kaznivih dejanj v javnem interesu, saj je glavna pravica in dolžnost preiskovalnih organov ravno pregon storilcev kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti.

(23) Torej zgolj konkretni razlogi za konkreten primer so lahko podlaga za razkritje informacije s testom interesa javnosti, s čimer se preseže tudi z zakonom opredeljena t.i. izjema varstva kazenskega pregona, vendar pa prosilec v obravnavanem primeru ni konkretno navedel razlogov, zakaj je interes javnosti po večji transparentnosti izražen prav za zahtevane podatke, ki so predmet presoje. Ni namreč dovolj prepričanje, da bi morala biti zahtevana dokumentacija javna, kar kot rečeno, ni v skladu s pomenom in smislom instituta testa interesa javnosti, ki je vezan na konkreten primer in ne more predstavljati »precedensa« v smislu, da so tovrstne informacije vselej javne. Odločitev, da so za razkritje na temelju javnega interesa dovolj zgolj splošne navedbe, bi dejansko pomenila, da bi vse tovrstne informacije o vseh podatkih, ki predstavljajo podatke kazenskega spisa v času, ko je ta še v teku, morale biti dostopne javnosti. S tem pa bi povsem izničili namen testa interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Takšno stališče izhaja tudi iz ustaljene prakse Upravnega sodišča, ki šteje, da je test interesa javnosti dovoljeno uporabiti le v izjemnih primerih (javna varnost, javno zdravje, življenje ljudi in podobno) in ne zadostuje zgolj medijska odmevnost neke zadeve. V obravnavani zadevi pa IP ne vidi konkretnih razlogov, zaradi katerih bi ocenil, da se tehtnica prevesi v prid javnega interesa za razkritje varovanih podatkov, do katerih je organ zavrnil dostop z izpodbijano odločbo.

(24) ZDIJZ ne daje absolutne pravice, da prosilci pridobijo vse podatke iz konkretnih kazenskih postopkov. Namen nadzorne funkcije ZDIJZ nikakor ni v tem, da se prosilci seznanijo s celotno dokumentacijo, s katero v konkretni zadevi razpolaga organ, temveč se pravica dostopa do informacij javnega značaja nanaša le na takšen obseg dokumentacije, ki še omogoča nemoten potek kazenskih postopkov, ki tečejo pri organih pregona in s katerimi se zagotavlja varstvo pravic strank v teh postopkih, kar odtehta težo posega v pravico prosilca do dostopa do informacij javnega značaja. Tako je test tehtanja o tem, kdaj je javnost kazenskih postopkov v interesu javnosti, opravil že zakonodajalec s tem, ko je uzakonil načelo javnosti v kazenskih postopkih le za glavno obravnavo, iz vseh predhodnih postopkov pa je javnost izvzeta, v ZKP pa je tudi izrecno določeno, kateri procesni udeleženci so lahko navzoči ob posameznih preiskovalnih dejanjih (npr. 178. člen ZKP). Ne nazadnje je treba upoštevati tudi dejstvo, da je zakonodajalec posebej uzakonil izjemo varstva kazenskega pregona, ter da je z podzakonskim aktom zahtevana pridobitev mnenja organa, ki v določeni fazi vodi kazenski pregon (13. člen Uredbe).

(25) Po skrbni presoji konkretnih okoliščin obravnavanega primera IP zaključuje, da je treba zahtevano dokumentacijo izvzeti iz prostega dostopa, saj bi njeno razkritje v tem času povzročilo takšno škodo postopku kazenskega pregona, da je interes javnosti za razkritje ne odtehta.

(26) V zvezi s sklicevanjem organa na sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020 IP pripominja, da je bila ta sodba sprejeta v pravnem kontekstu in dejanskem stanju, ki se bistveno razlikuje od obravnavane zadeve. V zadevi št. X Ips 4/2020 je bila namreč prosilka tudi stranka kazenske zadeve, iz katere je zahtevala dokumente, v obravnavani zadevi pa prosilec po ZDIJZ ne zahteva dostopa do dokumentov iz zadeve, v kateri sam nastopa kot stranka oziroma pooblaščenec stranke. Po oceni IP je treba to sodbo upoštevati v delu, katerim je Vrhovno sodišče svojo odločitev zaradi razvoja prakse tudi nadgradilo in dopolnilo tako, da je v 21. točki obrazložitve izrecno navedlo, da »s posebnimi določbami procesnih in organizacijskih zakonov, ki urejajo dostop do informacij, tudi ni neutemeljeno poseženo v transparentnost delovanja sodišč ter drugih državnih organov, temveč gre za način uresničevanja le-tega, ki upošteva specifičnost določenega področja ter pravice, svoboščine in interese drugih, ki jih je treba na tem področju posebej varovati.«

Sklepno

(27) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilca zavrnil, v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(28) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(29) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:                                                                      

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.                                                

svetovalka IP                                                                         

Informacijski pooblaščenec:  

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 54/2017-16 z dne 4. 7. 2018.

[2] Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem J. Breznik in ostali, GV založba, Ljubljana 2008, strani 625 – 627; Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, 2. spremenjena in dopolnjena izdaja, dr. Erik Kerševan in dr. Vilko Androjna, leto izdaje 2017, GV Založba, stran 504.

[3] Tako tudi sodna praksa, npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 177/2009.

[4] Npr. sodbi Upravnega sodišča št. I U 2751/2017-13 z dne 28. 11. 2018 in  št. I U 236/2016-37 z dne 15. 10. 2018, ter odločbe IP npr. št. 090-326/2025 z dne 2. 10. 2025, št. 090-395/2025 z dne 17. 9. 2025, št. 090-1/2025 z dne 20. 1. 2025, št. 090-380/2024 z dne 12. 11. 2024, št. 090-245/2024 z dne 11. 9. 2024, št. 090-224/2023 z dne 1. 8. 2023