prosilec - SPIRIT Slovenija

POVZETEK:

Organ je zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih podatkov zaradi varstva kazenskega pregona, upoštevaje mnenje Evropskega javnega tožilstva. IP je v pritožbenem postopku prav tako, upoštevaje mnenje pristojnega organa, to je Evropskega javnega tožilstva, ki ga je organ pridobil na podlagi 13. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, ugotovil, da so podani pogoji za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP pa je opravil tudi test interesa javnosti in po skrbni presoji konkretnih okoliščin obravnavanega primera zaključil, da je treba zahtevane informacije o zahtevkih stranskega udeleženca izvzeti iz prostega dostopa, saj bi njihovo razkritje v tem času povzročilo takšno škodo postopku kazenskega pregona, da je interes javnosti za razkritje ne odtehta. IP je tako pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-451/2025/4

Datum: 4. 11. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 11. 9. 2025, zoper odločbo Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije, Verovškova ulica 60, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-9/2025/27 z dne 8. 9. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 11. 9. 2025 zoper odločbo Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije, št. 090-9/2025/27 z dne 8. 9. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 7. 8. 2025 od organa zahteval posredovanje zahtevkov za izplačilo sredstev, ki jih je organu posredovala družba … (v nadaljevanju: stranski udeleženec) v zvezi z razpisom iz leta 2022. Kot način seznanitve je opredelil elektronsko obliko.

(2) Organ je s sklepom št. 090-9/2025/22 z dne 29. 8. 2025 podaljšal rok za odločitev za 30 delovni dni, zaradi pritegnitve stranskega udeleženca v postopek in obsežnosti zahtevane dokumentacije.

(3) Z dopisom št. 090-9/2025/25 z dne 2. 9. 2025 je organ pozval stranskega udeleženca k morebitni priglasitvi stranske udeležbe. Stranski udeleženec je priglasil udeležbo v postopku z odgovorom z dne 2. 9. 2025. Navedel je, da priglaša stransko udeležbo v tem postopku na podlagi 43. člena ZUP in 6. člena ZDIJZ. Uvodoma je utemeljil svoj pravni interes s tem, da zahtevani dokumenti vsebujejo poslovne skrivnosti in druge varovane osebne podatke, katerih razkritje bi družbi povzročilo znatno gospodarsko in konkurenčno škodo, pa tudi za poslovne partnerje/dobavitelje. Nadalje je navedel, da zahtevani podatki pomenijo poslovno skrivnost po 39. členu Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1), varovani pa so tudi po Direktivi (EU) 2016/943 ter predstavljajo varovane osebne podatke po Splošni uredbi o varstvu podatkov in Zakonu o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-2). Poleg pravne podlage pa je izpostavil še prakso IP, po kateri so javni samo skupni zneski dodeljenih sredstev in pogodbe z organom, ne pa tudi specifikacije, zahtevki in dokazila za izplačila. Izrecno je navedel, da razkritje kakršnih koli podrobnosti glede zahtev za izplačilo pomeni razkritje občutljivih poslovnih informacij in presega namen javnega nadzora porabe sredstev. Po oceni stranskega udeleženca je javnost zagotovljena s podatkom o skupnem znesku odobrene subvencije, ki je bil objavljen na seznamu prejemnikov.

(4) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 090-9/2025/27 z dne 8. 9. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je zavrnil v celoti na podlagi izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Uvodoma je organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe povzel zahtevo prosilca, navedel okoliščine Javnega razpisa za spodbujanje velikih investicij za večjo produktivnost in konkurenčnost v Republiki Sloveniji – JR INVEST NOO 2022 ter postopanje v zvezi s priglasitvijo stranske udeležbe in navedbe stranskega udeleženca. Nadalje je navedel, da je bila stranska udeležba priglašena ter da je ugotovil, da se dokumenti, katerih posredovanje zahteva prosilec, nanašajo oziroma vsebujejo informacije, za katere je stranski udeleženec navedel, da predstavljajo poslovno skrivnost ter se je pri tem skliceval na izjemi po 2. in 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedel je tudi, da zahteva obsega vse obvezne sestavine po 17. členu ZDIJZ. V nadaljevanju obrazložitve svoje odločbe se je organ opredelil do izjeme varstva kazenskega pregona. Zahtevana dokumentacija je bila namreč posredovana pristojnim organom pregona v okviru (pred)kazenskega postopka, zato je organ, upoštevaje 13. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba) zaprosil za mnenje Specializirano državno tožilstvo (Evropsko javno tožilstvo). Tožilstvo je v odgovoru zapisalo, da nasprotuje posredovanju podatkov prosilcu ter svoje stališče tudi obrazložilo, organ pa ga je v izpodbijani odločbi tudi povzel. V nadaljevanju obrazložitve izpodbijane odločbe se je organ skliceval na sodno prakso in prakso IP ter navedel, da iz odgovora Evropskega javnega tožilstva nedvomno izhaja, da je v teku (pred)kazenski postopek. Izvedel je še škodni test. Na osnovi izvedenega škodnega testa je ugotovil, da bi razkritje dokumentov, ki so del tožilskega spisa v okviru (pred)kazenskega postopka, škodovalo izvedbi kazenskega postopka. Glede na to, da je konkreten postopek očitno še v fazi zbiranja dokazov, je poudaril, da je dokazni postopek dinamičen postopek in zato ni mogoče vnaprej predvideti procesih in dejanskih situacij ter vpliva (ne)posredovanja dokumentov na tek postopka. Evropsko javno tožilstvo je v konkretnem primeru ocenilo, da bi objava dokumentacije in javna razprava o tej dokumentaciji lahko vplivala na izvedbo dokaznega postopka (na priče in pridobivanje dodatne dokumentacije oziroma dokaznega gradiva) in to pretehta nad pravico javnosti do obveščenosti. Interes uspešne izvedbe kazenskega postopka je bistveno večji od interesa javnosti, da se seznani z informacijo. Dodal je, da tudi iz prakse Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče) izhaja[1], da ni razlogov, da bi se dvomilo v mnenje organa, ki je v določeni fazi pristojen za vodenje kazenskega postopka, saj lahko le ta organ strokovno oceni, kdaj bi razkritje določenega dokumenta škodovalo tej fazi kazenskega postopka. Po mnenju Upravnega sodišča bi lahko IP zavrnil takšno strokovno oceno le v primeru, če bi iz njene vsebine izhajalo nekaj, kar je očitno nerazumno. In ker iz ocene Evropskega javnega tožilstva ne izhaja, da bi bila očitno nerazumna, organ meni, da nima podlage, da v tem primeru vanjo dvomi.

(5) Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 11. 9. 2025, ker ocenjuje, da je interes javnosti večji od argumentov, s katerimi utemeljuje nerazkritje zahtevanih podatkov organ. Ne strinja se z argumenti, citirano: »… da bi se z zaprošenimi podatki seznanile bodoče priče v (pred)kazenskem postopku, kar bi vplivalo na njihove izpovedbe, saj bi bile te okužene.«. Glede na to, da gre za dokumentacijo, pri nastanku katere so očitno sodelovali osumljenci, je mogoče sklepati, da so se z njo že seznanile potencialne priče v okviru priprave na zagovore, kar po njegovem mnenju pomeni, da je nevarnost brezpredmetna.

(6) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, z dopisom št. 090-9/2025/35 z dne 29. 9. 2025, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil zahtevo z dne 7. 8. 2025, sklep o podaljšanju roka za odločanje z dne 29. 8. 2025, zaprosilo Evropskemu javnemu tožilstvu za mnenje z dne 26. 8. 2025 in njegov odgovor z dne 1. 9. 2025, poziv stranskemu udeležencu z dne 2. 9. 2025, odgovor stranskega udeleženca z dne 2. 9. 2025 in odločbo z dne 8. 9. 2025.

(7) Z dopisom št. 090-451/2025/2 z dne 2. 10. 2025 je IP seznanil stranskega udeleženca s pritožbo. IP je odgovor stranskega udeleženca z dne 30. 10. 2025 v zvezi s pritožbo prejel 4. 11. 2025. Med drugim se je stranski udeleženec v odgovoru opredelil do razlogov, zaradi katerih v obravnavanem primeru ne gre za porabo javnih sredstev in ni podan javni interes. Navedel je tudi, da zahtevani dokumenti vsebujejo nerazkrite gospodarsko pomembne informacije, in sicer natančne specifikacije/parametre strojev, cene, rabate, roke, garancije, pogodbeno/plačilno strukturo, identiteto dobaviteljev in njihove pogoje, finančne kalkulacije, marže, razvojne usmeritve, prodajne/distribucijske strategije, ter osebne podatke podpisnikov. To predstavlja njegovo poslovno skrivnost po 39. členu ZGD-1 in Direktivi (EU) 2016/943 ter osebne podatke po Splošni uredbi o varstvu podatkov in ZVOP-2. Razkritje bi po njegovih navedbah znatno škodovalo njegovemu konkurenčnemu položaju in dobaviteljem, zato predlaga popolno izločitev njihovih podatkov. Če pa bi IP kljub temu odločil o delnem dostopu, predlaga uporabo 7. člena ZDIJZ z dosledno, popolno redakcijo vseh zgornjih kategorij (brez identifikatorjev dobaviteljev in brez cen/parametrov). Na koncu je izpostavil še (pred)kazenski postopek in tožbo v zadevi št. VIII Pg 1826/2025 z razlogi za nerazkritje po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ; upoštevanje določb ZKP in ZDT-1 kot lex specialis ter mnenje Evropskega javnega tožilstva.

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(8) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(9) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

(10) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ javna agencija in s tem zavezanec po 1. členu ZDIJZ ter da razpolaga z zahtevanimi podatki v materializirani obliki. Sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ odločil pravilno, ko je dostop do zahtevanih podatkov zavrnil zaradi izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP se tako v nadaljevanju opredeljuje do vprašanja, ali je organ ravnal pravilno, ko je zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih podatkov zaradi izjeme varstva kazenskega pregona.

Izjema varstva kazenskega pregona

(11) Organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.

(12) V zvezi s kazenskim pregonom IP pripominja, da v slovenskem pravnem redu ni jasno definiran. Iz ZKP in ZDT-1 posredno izhaja, da gre za pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj v najširšem smislu. Obsega vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po ZKP. Na podlagi navedenega IP ocenjuje, da je zakonodajalec pri sprejemu ZDIJZ s tem, ko je uporabil izraz kazenski pregon, dopustil možnost, da se po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ varujejo vsi podatki iz vseh faz postopka kazenskega pregona. Namen izjeme je predvsem zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona. Navedeno izhaja tako iz prakse IP kot tudi iz sodne prakse.[2]

(13) ZDIJZ v 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kumulativno določa dva pogoja, ki omogočata uporabo izjeme varstva kazenskega postopka, in sicer:

- da je podatek pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in

- da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka. 

Pri tem je treba upoštevati še 13. člen Uredbe, na podlagi katerega mora organ, če prejme zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, odločiti o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku.

(14) Organ je torej glede posredovanja zahtevanih podatkov prosilcu oziroma javnosti zaprosil za mnenje Evropsko javno tožilstvo, ki razkritju nasprotuje. IP je zadevno mnenje povzel v uvodu obrazložitve te odločbe, zato ga v izogib ponavljanju ne navaja ponovno. Upoštevaje razloge, ki jih je za zavrnitev dostopa v obravnavanem primeru podalo Evropsko javno tožilstvo, IP sledi mnenju Evropskega javnega tožilstva, da se zadeva nahaja v fazi predkazenskega postopka in da še ni bilo dokončno odločeno o dokaznem gradivu, pa tudi njegovim navedbam glede škode, ki bi lahko nastala kazenskemu pregonu v primeru razkritja zahtevanih podatkov. Ob tem IP dodaja, da je Evropsko javno tožilstvo neodvisen organ Evropske unije (v nadaljevanju: EU), pristojen za preiskovanje, pregon in obtožbe v primeru kaznivih dejanj zoper finančne interese EU, in ima dvostopenjsko strukturo, tj. centralno in nacionalno raven. Nacionalno raven sestavljajo evropski delegirani tožilci, ki so v 23 sodelujočih državah članicah EU pristojni za izvajanje kazenskih preiskav in pregona, ter delujejo popolnoma neodvisno od svojih nacionalnih organov. Zadevno mnenje je namreč podal evropski delegirani tožilec.

(15) Kot je IP že večkrat zapisal v svojih odločbah je lahko določen dokument v trenutni fazi postopka povsem brez pomena, med postopkom pa se lahko izkaže, da gre za enega glavnih obremenilnih ali razbremenilnih dokazov. Tudi iz prakse Upravnega sodišča (npr. sodba št. I U 54/2017-16 z dne 4. 7. 2018, 8. točka obrazložitve) izhaja, da če gre za organ, ki je v določeni fazi pristojen za vodenje kazenskega postopka, ta lahko strokovno oceni, kdaj bi lahko razkrije določenega dokumenta škodovalo tej fazi kazenskega postopka, in po oceni Upravnega sodišča ni razlogov, da bi se v takšno strokovno mnenje dvomilo. Po mnenju Upravnega sodišča bi IP lahko zavrnil strokovno oceno v primeru, če bi iz njene vsebine izhajalo nekaj, kar je očitno nerazumno. Ker iz mnenja Evropskega javnega tožilstva ne izhaja, da bi bilo očitno nerazumno, IP nima podlage, da bi v konkretnem primeru dvomil vanj. IP namreč ocenjuje, da je v trenutku, ko poteka predkazenski postopek, večjega pomena od prostega dostopa do zahtevanih informacij to, da ta postopek poteka nemoteno. Prav tako je Upravno sodišče potrdilo tudi dejstvo, da je za potek postopka, v katerem ima ena stran izrazit interes, da prikrije dejansko stanje, ključno, da ima druga stran možnost, da vsebine pridobljenih dokazov ne razkrije takoj. To je lahko pomemben element strategije odkrivanja in dokazovanja kaznivih dejanj (npr. sodba št. I U 930/2019-18 z dne 20. 5. 2020, 52. točka obrazložitve).

(16) IP na podlagi vsega navedenega tako zaključuje, da je v obravnavanem primeru podana izjema varstva kazenskega postopka po 6. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ. IP ob tem ponovno poudarja, da lahko škodljiv učinek razkritja informacij na izvedbo predkazenskega postopka verodostojno oceni le organ, ki ta postopek vodi, in to je v obravnavanem primeru Evropsko javno tožilstvo.

(17) Glede na to, da se prosilec v pritožbi sklicuje na interes javnost, se IP v nadaljevanju opredeljuje do testa interesa javnosti.

Test interesa javnosti

(18) Drugi odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (ta določa izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, op. IP) dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevanih informacij (razen v zakonu določenih primerih, kamor pa varstvo kazenskega postopka ne sodi, op. IP).

(19) Bistvo presoje testa javnega interesa je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Gre torej za izjemo od izjem, ki se uporablja zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Gre za tehtanje, s katerim mora organ oziroma IP pretehtati, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ – konkretno varstvo kazenskega pregona.

(20) IP je tako v nadaljevanju moral presoditi, ali je interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij večji od interesa, zaradi katerega so te informacije varovane. Bistveno pa je, da se test javnega interesa uporablja samo za konkreten primer, kar pomeni, da ga je potrebno ugotavljati vsakič sproti in glede na okoliščine konkretnega primera.

(21) Pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do zadevnih podatkov o zahtevkih za izplačilo sredstev, ki jih je organu posredoval stranski udeleženec, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo to za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za konkretne informacije. Splošno sklicevanje prosilca, da je interes javnosti večji od argumentov, s katerimi organ utemeljuje nerazkritje zahtevanih podatkov, in da so se potencialni osumljenci že seznanili z zadevnimi podatki, ne utemeljuje širšega javnega interesa. Po oceni IP to niso dovolj tehtni argumenti, ki bi presegli razloge, na katerih temelji opredelitev izjeme varstva kazenskega postopka v obravnavanem primeru. Ob tem IP pripominja, da se zaveda pomembnosti delovanja medijev v družbenem prostoru, ampak kot že navedeno po oceni IP v obravnavanem primeru pretehta interes javnosti, da se zagotovi čim bolj nemoten potek kazenskega pregona, ki v obravnavanem primeru poteka na nivoju EU.

(22) V osnovi je torej podan javni interes po varovanju sodnega (kazenskega) postopka zaradi varovanja podatkov, ki so pomembni za izvedbo postopka, zlasti z vidika izvedbe določenih dokazov, ki jih je (bo) potrebno opraviti in v obravnavani zadevi še niso bili izvedeni, npr. zbiranje določnih dokazov, zaslišanje prič. Po oceni IP je tako mogoče povsem slediti navedbam Evropskega javnega tožilstva, da bi razkritje škodovalo izvedbi (pred)kazenskega postopka, in tudi razlogom, ki jih pri tem navaja. Nedvomno je podan zakoniti interes države, pa tudi obdolžencev in morebitnih oškodovancev, da v sodnem postopku zavarujejo objektivno izvedbo tistih dokazov, ki so pomembni za nepristransko presojo obstoja kaznivega dejanja ter morebitne storilčeve krivde zanj. Zaradi razkritja podatkov lahko nastane nepopravljiva škoda izvedbi postopka, saj tistih dokazov, ki bi bili nujni za uspešno izvedbo postopka, ne bi bilo več mogoče izvesti ali pa rezultati postopkov ne bi odražali dejanskega stanja. V interesu javnosti je, da se ugotovi, kdo so storilci kaznivih dejanj ter ukrene vse potrebno za izvedbo vseh dokazov povezanih s kaznivim dejanjem, tudi tistih razbremenilnih. V obravnavnem primeru bi bilo tako razkritje zahtevanih informacij celo v nasprotju z interesom javnosti. Takšnemu stališču pritrjuje tudi praksa Upravnega sodišča (npr. sodba št. I U 54/2017-16 z dne 4. 7. 2018), iz katere izhaja, da v primeru varovanja kazenskega pregona bi bil javni interes močnejši le, če bi bile ogrožene take vrednote kot je na primer življenje, zdravje ali varnost ljudi, ali če bi na primer pretila škoda za premoženje večje vrednosti. Podobno stališče je Upravno sodišče že zavzelo v svojih odločitvah. (npr. sodbi št. I U 1488/2011 in št. I U 1992/2010). Ob tem je sodišče navedlo, da je v javnem interesu to, da lahko pristojni organi v okviru predkazenskega postopka nemoteno opravijo svoje delo, kar pomeni, da ugotovijo, katera kazniva dejanja so bila storjena in kdo so njihovi storilci ter da poskrbijo, da bodo sproženi zoper njih nadaljnji postopki. Na ta način je nedvomno to tudi v interesu tistih, ki menijo, da so bili oškodovani, torej je tudi v njihovem interesu, da zahtevane informacije začasno, v času ko teče postopek oziroma do določene faze kazenskega postopka, še niso dostopne. To je zlasti pomembno ob dejstvu, da je zadeva postopanja in odločanja organa v zvezi z izbiro stranskega udeleženca že tako predmet javne razprave v medijih,

(23) IP ob navedenem poudarja, da je takšen rezultat testa vezan tudi na časovno točko, zlasti na dejstvo, da je zadevni (pred)kazenski postopek še v teku in v fazah, v katerih se kaznivo dejanje še raziskuje in dokazi še zbirajo. Nobenega dvoma ni, da je pregon storilcev kaznivih dejanj v javnem interesu, saj je glavna pravica in dolžnost preiskovalnih organov ravno pregon storilcev kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti.

(24) Torej zgolj konkretni razlogi za konkreten primer so lahko podlaga za razkritje informacije s testom interesa javnosti, s čimer se preseže tudi z zakonom opredeljena t.i. izjema varstva kazenskega pregona, vendar pa prosilec v obravnavanem primeru ni konkretno navedel razlogov, zakaj je interes javnosti po večji transparentnosti izražen prav za zahtevane podatke, ki so predmet presoje. Ni namreč dovolj prepričanje, da bi morali biti zadevni podatki javni, kar kot rečeno, ni v skladu s pomenom in smislom instituta testa interesa javnosti, ki je vezan na konkreten primer in ne more predstavljati »precedensa« v smislu, da so tovrstne informacije vselej javne. Odločitev, da so za razkritje na temelju javnega interesa dovolj zgolj splošne navedbe, bi dejansko pomenila, da bi vse tovrstne informacije o vseh podatkih, ki predstavljajo podatke kazenskega spisa v času, ko je ta še v teku, morale biti dostopne javnosti. S tem pa bi povsem izničili namen testa interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Takšno stališče izhaja tudi iz ustaljene prakse Upravnega sodišča, ki šteje, da je test interesa javnosti dovoljeno uporabiti le v izjemnih primerih (javna varnost, javno zdravje, življenje ljudi in podobno) in ne zadostuje zgolj medijska odmevnost neke zadeve. V obravnavani zadevi pa IP ne vidi konkretnih razlogov, zaradi katerih bi ocenil, da se tehtnica prevesi v prid javnega interesa za razkritje varovanih podatkov, do katerih je organ zavrnil dostop z izpodbijano odločbo.

(25) ZDIJZ ne daje absolutne pravice, da prosilci pridobijo vse podatke iz konkretnih kazenskih postopkov. Namen nadzorne funkcije ZDIJZ nikakor ni v tem, da se prosilci seznanijo s celotno dokumentacijo, s katero v konkretni zadevi razpolaga organ, temveč se pravica dostopa do informacij javnega značaja nanaša le na takšen obseg dokumentacije, ki še omogoča nemoten potek kazenskih postopkov, ki tečejo pri organih pregona in s katerimi se zagotavlja varstvo pravic strank v teh postopkih, kar odtehta težo posega v pravico prosilca do dostopa do informacij javnega značaja. Tako je test tehtanja o tem, kdaj je javnost kazenskih postopkov v interesu javnosti, opravil že zakonodajalec s tem, ko je uzakonil načelo javnosti v kazenskih postopkih le za glavno obravnavo, iz vseh predhodnih postopkov pa je javnost izvzeta, v ZKP pa je tudi izrecno določeno, kateri procesni udeleženci so lahko navzoči ob posameznih preiskovalnih dejanjih (npr. 178. člen ZKP). Ne nazadnje je treba upoštevati tudi dejstvo, da je zakonodajalec posebej uzakonil izjemo varstva kazenskega pregona ter da je z podzakonskim aktom zahtevana pridobitev mnenja organa, ki v določeni fazi vodi kazenski pregon (13. člen Uredbe).

(26) Po skrbni presoji konkretnih okoliščin obravnavanega primera IP zaključuje, da je treba zahtevane informacije o zahtevkih stranskega udeleženca izvzeti iz prostega dostopa, saj bi njihovo razkritje v tem času povzročilo takšno škodo postopku kazenskega pregona, da je interes javnosti za razkritje ne odtehta.

(27) V zvezi s sklicevanjem na sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020 pa IP pripominja, da je bila ta sodba sprejeta v pravnem kontekstu in dejanskem stanju, ki se bistveno razlikuje od obravnavane zadeve. V zadevi št. X Ips 4/2020 je bila namreč prosilka tudi stranka kazenske zadeve, iz katere je zahtevala dokumente, v obravnavani zadevi pa prosilec po ZDIJZ ne zahteva dostopa do dokumentov iz zadeve, v kateri sam nastopa kot stranka oziroma pooblaščenec stranke. Po oceni IP je treba to sodbo upoštevati v delu, katerim je Vrhovno sodišče svojo odločitev zaradi razvoja prakse tudi nadgradilo in dopolnilo tako, da je v 21. točki obrazložitve izrecno navedlo, da »s posebnimi določbami procesnih in organizacijskih zakonov, ki urejajo dostop do informacij, tudi ni neutemeljeno poseženo v transparentnost delovanja sodišč ter drugih državnih organov, temveč gre za način uresničevanja le-tega, ki upošteva specifičnost določenega področja ter pravice, svoboščine in interese drugih, ki jih je treba na tem področju posebej varovati.

Sklepno

(28) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilca zavrnil, v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(29) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(30) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke

[1] Npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 54/2017-16 z dne 4. 7. 2018.

[2] Npr. sodbi Upravnega sodišča št. I U 2751/2017-13 z dne 28. 11. 2018 in  št. I U 236/2016-37 z dne 15. 10. 2018, ter odločbe IP npr. št. 090-326/2025 z dne 2. 10. 2025, št. 090-395/2025 z dne 17. 9. 2025, št. 090-1/2025 z dne 20. 1. 2025, št. 090-380/2024 z dne 12. 11. 2024, št. 090-245/2024 z dne 11. 9. 2024, št. 090-224/2023 z dne 1. 8. 2023