prosilec - SOVA

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je zaradi varstva osebnih podatkov zavrnil zahtevo prosilca po posredovanju informacij glede opravljenega strokovnega izpita iz ZUP za tri poimensko navedene posameznike. IP je ugotovil, da je bila odločitev organa glede direktorja organa pravilna, saj slednji ne vodi upravnih postopkov, odloča pa v upravnih postopkih, za kar ima izrecno pooblastilo v zakonu. Zato opravljenega izpita iz ZUP pri svojem delu ne potrebuje, prav tako pa ni bil pogoj za zasedbo delovnega mesta. Glede preostalih dveh posameznikov pa je IP ugotovil, da je bila odločitev organa napačna, saj je pravna podlaga za posredovanje navedenih informacij podana v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-175/2023/7

Datum: 7. 8. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 252. člena ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilec) z dne 26. 5. 2023, zoper odločbo Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, Stegne 23c, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-5/2023/2 z dne 8. 5. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 26. 5. 2023 zoper odločbo Slovenske obveščevalno-varnostne agencije št. 090-5/2023/2 z dne 8. 5. 2023 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu posredovati fotokopijo:

·         dokumenta št. 60412-36/2019/219 z dne 3. 10. 2019, na način, da pod datumom dokumenta prekrije naziv, ki ga organ uporablja pri finančnem in materialnem poslovanju v razmerju do tretjih ter

·         dokumenta št. 60412-15/2011/98 z dne 1. 12. 2012, na način, da prekrije podatke o datumu rojstva ter končani šoli.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 4. 4. 2023 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, s katero je zaprosil za posredovanje materialnega dokaza, ali gospa ……, gospod …… ter gospod …… izpolnjujejo pogoje iz naslova odredbe 31. člena Zakona o splošnem upravnem postopku za samostojno vodenje in odločanje v upravnih postopkih. Z drugimi besedami, ali gospa ….., gospod …… in gospod ……, zaposleni na SOVA RSLO, imajo opravljen strokovni izpit iz ZUP.

Z zahtevanimi informacijami se je želel seznaniti v obliki fotokopij, pri čemer je poudaril, da naj organ zatemni osebne podatke, kot so osebni naslov, rojstni podatki itd. Izpostavlja, da ga zanima samo izdan dokument z dokazno močjo, datum izdaje in izdajatelj.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, 090-5/2023/2 z dne 8. 5. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov) v celoti zavrnil dostop do zahtevane dokumentacije. V obrazložitvi organ navaja, da kot delodajalec zadevnih uradnih oseb ugotavlja, da opravljen strokovni izpit z ZUP ni pogoj za zasedbo delovnih mest, na kateri so te točno določene uradne osebe organa zaposlene, zato podatek o tem, ali imajo opravljen strokovni izpit iz ZUP ostaja varovan podatek, dostop do zahtevane informacije pa se zavrne.

Dne 26. 5. 2022 je prosilec zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo zaradi kršitev po 237. členu ZUP. V njej med drugim opisuje pretekle dogodke, do katerih se IP ni opredelil, saj za obravnavo predmetne zadeve niso relevantni. Nadalje v pritožbi navaja, da je skladno s spletno stranjo organa edina uradna oseba zadolžena za ZDIJZ gospa …….. Prav tako se glede izpodbijane odločbe v pritožbi sklicuje na določbe ZDIJZ, ZUP, Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji, Uredbe o izobrazbi, ki jo morajo imeti zaposleni za vodenje in odločanje v upravnem postopku in o strokovnem izpitu iz upravnega postopka.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Organ je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevo prosilca za dostop do informacij o opravljenem strokovnem izpitu iz ZUP uradnih oseb organa, zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov. IP je v nadaljevanju presojal pravilnost navedene odločitve.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v 4. členu, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po 4. členu, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov.

IP je nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v obravnavani zadevi podana ustrezna pravna podlaga, kot jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

Presoja konkretnega primera

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, s katero je zaprosil za posredovanje materialnega dokaza, ali gospa ……., gospod …… ter gospod ……. izpolnjujejo pogoje iz naslova odredbe 31. člena ZUP za samostojno vodenje in odločanje v upravnih postopkih.

Prvi odstavek 31. člena ZUP določa, da lahko upravni postopek vodi in v njem odloča oseba, ki izpolnjuje pogoje glede izobrazbe in strokovnega izpita iz upravnega postopka.

Po pregledu spisovne dokumentacije IP ugotavlja, da je bila odločitev organa, da zavrne dostop do informacije o opravljenem strokovnem izpitu iz ZUP za direktorja organa, s predložitvijo ustreznega materialnega dokaza, pravilna. Pravna polaga za razkritje navedenega podatka ni podana, zato ta predstavlja varovan osebni podatek. Opravljen strokovni izpit iz ZUP namreč ni bil pogoj za zasedbo delovnega mesta, prav tako pa ni pogoj za opravljanje dela konkretnega javnega uslužbenca. Organ je namreč pojasnil, da direktor organa neposredno ne vodi upravnih postopkov, pri čemer pa je glede na funkcijo, ki jo opravlja, podpisnik upravnih aktov, izdanih v različnih upravnih postopkih pri organu. ZUP v 28. členu določa, da v upravni zadevi, za katero je pristojen monokratičen (individualno voden) organ, izda odločbo v upravnem postopku njegov predstojnik, če ni s predpisi o organizaciji tega organa ali z drugimi predpisi določeno drugače. V obravnavanem primeru je direktor organa kot predstojnik organa ex lege pooblaščen za odločanje v upravnem postopku. Navedeno pomeni, da direktor organa za odločanje v upravnih postopkih ne potrebuje opravljenega strokovnega izpita iz ZUP, saj pooblastilo izhaja iz zakona samega.

Nasprotno pa je IP ugotovil, da je bila odločitev organa, da zavrne dostop do informacije o opravljenem strokovnem izpitu iz ZUP za …… ter ……, neutemeljena. Na poziv IP, da mu organ posreduje dokumente, iz katerih izhaja, ali imata imenovana opravljen izpit iz ZUP in  tem izpolnjujeta določbe 31. člena ZUP za samostojno vodenje in odločanje v upravnih postopkih, je slednji IP dostavil dokument št. 60412-36/2019/219 z dne 3. 10. 2019 …… ter dokument št. 60412-15/2011/98 z dne 1. 12. 2012 ……. Na podlagi spisovne dokumentacije in vpogleda v navedena dokumenta je IP ugotovil, da opravljen strokovni izpit iz ZUP za navedeni uradni osebi organa predstavlja informacijo v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, zato jo je dopustno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

…….. je uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja pri organu, kar je razvidno iz Kataloga informacij javnega značaja, ki je objavljen na spletni strani organa. Skladno z 21. členom ZDIJZ postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo v organu vodi in v njem odloča predstojnik ali uradna oseba, ki jo določi organ (9. člen ZDIJZ), v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Iz navedenega izhaja, da mora uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja izpolnjevati pogoje, ki jih določa ZUP. Ta pa v 31. členu določa, da lahko upravni postopek vodi in v njem odloča oseba, ki izpolnjuje pogoje glede izobrazbe in strokovnega izpita iz upravnega postopka. Ker je torej opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka neposredno povezan z opravljanjem nalog uradne osebe za posredovanje informacij javnega značaja, je podatek o slednjem dopustno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

IP je vpogledal v dokument Upravne akademije pri Direktoratu za javni sektor na Ministrstvu za javno upravo, št. 60412-36/2019/219 z dne 3. 10. 2019, iz katerega izhaja, da je javna uslužbenka ……. dne 19. 9. 2019 na Ministrstvu za javno upravo uspešno opravila »Strokovni izpit iz splošnega upravnega postopka«. Ob vpogledu v citirani dokument je IP ugotovil, da ta, poleg osebnih podatkov, ki jih je dopustno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, vsebuje tudi podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen (1. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), s čimer predstavlja izjemo po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je IP odredil, da se ta podatek na posredovanem dokumentu prekrije. Ker je prosilec v zahtevi navedel, da ga zanima samo izdan dokument z dokazno močjo, datum izdaje in izdajatelj, ostale podatke pa lahko organ prekrije, ti niti niso bili predmet presoje v tem postopku in se IP z njimi ni podrobneje ukvarjal.

Nadalje je IP vpogledal tudi v dokument Upravne akademije pri Direktoratu za organizacijo in kadre na Ministrstvu za javno upravo št. 60412-15/2011/98 z dne 1. 12. 2012, ki ga je organ predložil kot dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu iz upravnega postopka za ……….

Na poziv IP, da organ pojasni, ali ……. vodi upravne postopke in ali odloča v upravnih postopkih, je ta navedel, da je imenovani namestnik direktorja in da neposredno ne vodi upravnih postopkov, je pa, glede na funkcijo, ki jo opravlja, podpisnik upravnih aktov, izdanih v različnih upravnih postopkih. Prav tako je organ pojasnil, da prvi odstavek 5. člena ZSOVA določa, da ima direktor agencije namestnika, ki mu pomaga pri vodenju agencije in ga nadomešča, kadar je ta odsoten ali zadržan. Iz citirane zakonske določbe ne izhaja izrecno pooblastilo v smislu izdajanja odločb po ZUP. Ravno slednje pa je bistvenega pomena pri obravnavi konkretnega primera. Iz Komentarja Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) (ur. E. Kerševan in P. Kovač, Uradni list RS in Pravna fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, 1. Knjiga, str. 252, sedmi odstavek) k 28. členu ZUP namreč izhaja, da mora iz vsebine predpisa o organizaciji ali drugega predpisa izrecno izhajati, da gre za pooblastitev v smislu izdajanja odločb po ZUP in da splošno pooblastilo za nadomeščanje ne zadostuje. Predstojnik sme za čas svoje odsotnosti s posamičnim aktom pooblastiti osebo za izdajanje odločb v tem času, pri čemer mora ta oseba izpolnjevati vse pogoje za pooblastitev, ki jih predpisuje ZUP (28. in 31. člen). Ker v konkretnem primeru ne obstaja predpis o organizaciji ali drug predpis, iz katerega bi izrecno izhajalo, da ima namestnik direktorja pooblastilo v smislu izdajanja odločb po ZUP ter upoštevajoč pojasnilo organa, da je namestnik direktorja organa podpisnik upravnih aktov, izdanih v upravnih postopkih, IP ugotavlja, da namestnik direktorja organa v teh postopkih odloča in mora zato izpolnjevati pogoje iz 31. člena ZUP. Informacija o opravljenem strokovnem izpitu iz upravnega postopka je tako v neposredni zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, zato jo je dopustno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Je pa IP ob tem ugotovil, da dokument št. 60412-15/2011/98 z dne 1. 12. 2012 vsebuje tudi podatke o datumu rojstva ter končani šoli. Ker prosilec, kot izhaja iz njegove zahteve, teh podatkov izrecno ni zahteval, je IP odredil, da se na posredovanem dokumentu prekrijejo.

Prosilec je torej upravičen do delnega dostopa do dokumenta št. 60412-15/2011/98 z dne 1. 12. 2012 in delnega dostopa do dokumenta št. 60412-36/2019/219 z dne 3. 10. 2019, in sicer v obsegu, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi. Na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP je IP izpodbijano odločbo organa delno odpravil, in organu naložil, da mora  prosilcu posredovati zahtevane dokumente na način (uporaba delnega instituta), kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka