prosilec - SODO d.o.o.

POVZETEK:

Organ je zavrnil zahtevo prosilca, da se k že posredovanemu seznamu priključenih, predvidenih in zavrnjenih proizvodnih virov na NNO transformatorske postaje T-712 Beltinci Jugovo, k vsakemu rezultatu, doda še datum popolne vloge, saj bi, v kolikor bi želel za vsako posamezno zadevo pridobiti datum, kdaj je bila vloga posameznika popolna, moral odpreti vse spise in jih fizično pregledat ter izpisati zahtevani podatek. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da bi moral organ, v kolikor bi želel za vsako posamezno zadevo pridobiti datum, kdaj je bila vloga posameznika popolna, odpreti vse spise in jih fizično pregledat ter izpisati zahtevani podatek oz. podatek, kot to zahteva prosilec, pripisati k že prejeti tabeli, česar pa v okviru obveznosti po ZDIJZ ni dolžan storiti. Na podlagi navedenega je IP pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-221/2023/8

Datum: 5. 9. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nad. ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 29. 6. 2023, zoper odločbo družbe SODO sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, d.o.o., Minařikova ulica 5, 2000 Maribor (v nad. organ), št. 0599-3/2023-4 z dne 27. 6. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 29. 6. 2023 zoper odločbo družbe SODO sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, d.o.o., št. 0599-3/2023-4 z dne 27. 6. 2023, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 29. 5. 2023 pri organu vložil zahtevo, v kateri prosi, da se k že posredovanemu seznamu priključenih, predvidenih in zavrnjenih proizvodnih virov na NNO transformatorske postaje T-712 Beltinci Jugovo, k vsakemu rezultatu, doda še datum popolne vloge.

Organ je zahtevo prosilca z odločbo, št. 0599-3/2023-4 z dne 27. 6. 2023, zavrnil, ker ne vodi evidence o datumih popolnih vlog za izdajo soglasij za priključitev. 66. člen ZUP določa, kaj mora vsebovati vloga. Nadalje je v 67. členu ZUP določeno ravnanje organa in strank v primeru, če je vloga nepopolna ali nerazumljiva. Pravne podlage po vodenju evidence o tem, kdaj postane vloga popolna ni in je organ kot take tudi ne vodi. Ker organ z evidenco, kdaj postanejo vloge popolne, ne razpolaga, je zahtevo prosilca zavrnil.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 29. 6. 2023 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa. Prosilec dodatno navaja, da iz prejetega seznama izhaja, da sta le dve možnosti izida postopka vodenega po ZUP t.j. zavrnjeno ali izdano soglasje za proizvodni vir. Pri obeh možnostih se je enkrat v preteklosti začel postopek t.j. datum začetka postopka = datum popolne vloge. Iz tega razloga organ ne more zanikati, da tega datuma ne vodi. Še več, organ te podatke nadalje obdeluje (ločeno po posameznih elektrodistributerjih in po različnih časovnih obdobjih) in pripravlja razna poročila, ki jih tudi javno objavlja na svoji spletni strani (stanje vlog za samooskrbo: https://www.sodo.si/sl/objave/stanje-vlog-za-samooskrbo).

Organ je IP dne 12. 7. 2023, po elektronski pošti, odstopil pritožbo prosilca v pristojno reševanje.

V telefonskem pogovoru z dne 8. 8. 2023 je organ pojasnil, da »datum statusa«, ki se nahaja na seznamu, ki je bil prosilcu že posredovan, pomeni datum izdaje končne odločitve oz. končnega dokumenta. V kolikor bi organ želel za vsako posamezno zadevo pridobiti datum, kdaj je bila vloga posameznika popolna, bi moral odpreti vse spise in jih fizično pregledat ter izpisati zahtevani podatek.

Dne 29. 8. 2023 je organ IP, po elektronski pošti, posredoval zaslonske slike informacijskega sistema za eno od zadev, ki se nanaša na izdajo soglasja, in sicer na način, da je razvidno, katere vse podatke se pri in po prejemu vloge za pridobitev soglasja vodi znotraj informacijskega sistema ter na kakšen način.

 Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je vloga popolna, če vsebuje vse sestavine iz 66. člena ZUP - datum prejema vloge se v tem primeru šteje kot »datum popolne vloge«. Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči, ampak mora organ v takem primeru v predpisanem roku zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. Če stranka pomanjkljivosti odpravi v roku, se šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila vložena vloga, s katero so pomanjkljivosti odpravljene (67. člen ZUP). V tem primeru se torej kot »datum popolne vloge« šteje dan, ko je organ prejel s strani prosilca dopolnjeno vlogo oz. vlogo, s katero so odpravljene vse pomanjkljivosti, zaradi katerih je bila prvotna vloga nepopolna.

Kot izhaja iz pojasnil, ki jih je tekom pritožbenega postopka IP prejel s strani organa, bi moral organ, da bi pridobil podatke o datumih popolnih vlog, kot jih zahteva prosilec, odpreti posamezne zadeve/spise, na katere se nanaša zahteva prosilca in z vpogledom v vsebovano dokumentacijo ugotoviti, kdaj je bila vloga popolna. Organ bi torej, da bi pridobil podatek o »datumu popolne vloge«, v okviru posameznega spisa moral pregledati, ali je bila prvotna vloga popolna oz. ali je bilo vlagatelja potrebno pozvati na njeno dopolnitev. Navedeno je organ utemeljil z zaslonskimi slikami informacijskega sistema, ki jih je tekom pritožbenega postopka posredoval IP in iz katerih izhaja, da organ zahtevanega podatka, torej podatka o datumu popolne vloge, ne vodi ločeno. Organ sicer po prejemu vloge in odprtju nove zadeve v informacijskem sistemu navede datum pod »začetek postopka«, vendar ta datum pomeni datum, ko je organ prejel vlogo, kar pa, kot izhaja iz že zgoraj navedenega, še ne pomeni, da ta datum predstavlja tudi datum popolne vloge. Iz navedenega tako izhaja, da bi moral organ, v kolikor bi želel za vsako posamezno zadevo pridobiti datum, kdaj je bila vloga posameznika popolna, odpreti vse spise in jih fizično pregledat ter izpisati zahtevani podatek oz. podatek, kot to zahteva prosilec, pripisati k že prejeti tabeli, česar pa v okviru obveznosti po ZDIJZ ni dolžan storiti.

Pri tem IP pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi 1. odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje podatke, s katerimi ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa (v tem primeru velja, da jih organ lahko relativno hitro in enostavno prikliče iz sistema). Sicer pa se dolžnost posredovanja informacij nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).

Upoštevaje navedeno IP nima pravne podlage, da bi odločal o nujnosti oz. obveznosti organa, da ustvari in vodi novo evidenco oz. zbirko podatkov, ki ustrezajo kriterijem prosilca. Takšno stališče glede ustvarjanja novih zbirk dokumentov v zadevah dostopa do informacij javnega značaja izhaja tudi iz sodne prakse upravnega sodišča (sodba II U 79/2009-10 z dne 20. 1. 2010). V predmetni sodbi je sodišče ugotovilo, da zbirka dokumentov pri organu - sodišču ne obstaja, ker računalniški sistem, v katerem organ vodi spise, ne omogoča iskanja po kriterijih, kot jih je v zadevi zahteval prosilec, hkrati pa tudi ne obstaja pravna podlaga, ki bi organu nalagala izdelavo takšne zbirke.

Ob tem IP pojasnjuje, da v konkretnem primeru ne gre za vprašanje, katere podatke organ ima oz. s katerimi podatki organ razpolaga, temveč, ali je dolžan na zahtevo prosilca odpreti in vsebinsko analizirati spise, na katere se nanaša zahteva prosilca, da bi ugotovil, kdaj je bila posamezna vloga popolna, te podatke pa nato pripisati k tabeli, ki jo je prosilec, s strani organa, predhodno že prejel. Izdelava zbirke podatkov, kjer je za njeno pripravo potrebna analiza dokumentov, kot je to tudi v konkretnem primeru, pa po presoji IP predstavlja ustvarjanje novega dokumenta.

Glede pritožbenih navedb prosilca, da organ zahtevane podatke nadalje obdeluje (ločeno po posameznih elektrodistributerjih in po različnih časovnih obdobjih) in pripravlja razna poročila, ki jih tudi javno objavlja na svoji spletni strani, pa IP ugotavlja, da so te neutemeljene, saj iz objav na spletni strani organa ne izhaja, da bi organ vodil zahtevane podatke, torej podatke o tem, kdaj je bila posamezna vloga popolna.

Na podlagi navedenega je IP zaključil, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka