prosilec - SODO d.o.o.

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je  organ  prosilcu  posredoval številčni podatek po mesecih glede pridobitve merilnih mest, zavrnil pa dostop do podatkov o vključitvi novih odjemalcev električne energije  v bilančno skupino oziroma shemo pri dobavitelju električne energije za konkretno podjetje za določeno obdobje, in sicer glede podatkov o novih odjemalcih in glede dostopa do pogodb, na podlagi katerih so se ti odjemalci vpisali v bilančno skupino oziroma shemo konkretnega podjetja.  V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da gre praktično za identično zahtevo, o kateri je že vodil pritožbeni postopek pod št. 090-344/2022, zato se je IP glede presoje dejanskega stanja oprl na ugotovitve, v omenjeni zadevi. IP namreč ni videl utemeljenega razloga, slednje pa bi bilo tudi v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka, da bi ponavljal celotni ugotovitveni postopek, zaradi česar je dokumente iz zadeve št. 090-344/2022, zavedel tudi v omenjeno zadevo. To, kar je IP ugotovil v navedenem pritožbenem postopku, je namreč povsem ustrezalo dejanskemu stanju v obravnavani zadevi, saj zahtevano drugo časovno obdobje ne spremeni same narave zahtevanih dokumentov, tako z vidika izjeme poslovne skrivnosti, varstva osebnih podatkov, delnega dostopa in javnega interesa. IP je torej odločil enako kot v predhodni zadevi in pritožbo zavrnil, saj niso podani zakonski razlogi, ki bi narekovali javnost vsebine zahtevanih pogodb.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-40/2023/2

Datum: 2. 3. 2023

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št.  100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 4. 1. 2023, (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 14. 12. 2022, št.: 0599-6/2022-6, SODO sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, d.o.o., Minařikova ulica 5, 2000 Maribor (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 4. 1. 2023 se zavrne.

2.     Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 4. 11. 2022 na organ naslovil pisno zahtevo z dne 28. 10. 2022 za posredovanje (v elektronski obliki) informacij javnega značaja, in sicer za:

- podatke o vključitvi novih odjemalcev električne energije v bilančno skupino oziroma shemo pri dobavitelju električne za obdobje od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020 ter za obdobje od 1. 1. 2021 do 31. 8. 2021, specifično za vsak mesec posebej, :

- podatke o priklopu na svojega dobavitelja oz. bilančno skupino koga drugega za obdobje od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020, specifično za vsak mesec posebej;

- podatke o novih odjemalcih,

- pogodbe, na podlagi katerih so se ti odjemalci vpisali v bilančno skupino oziroma shemo.

Organ je z dopisom z dne 8. 11. 2022, št. 0599-6/2022-2 prosilca pozval, da zahtevo dopolni (v skladu z odločbo IP št. 090-232/2022/3 z dne 1. 9. 2022) in natančno opredeli, s katerimi podatki se želi seznaniti.  Prosilec je v pojasnilu, ki ga je organ prejel po elektronski pošti 16. 11. 2022, navedel, da organ posreduje prosilcu:

-       elektronsko obliko pogodb o dobavi elektrike s prečrtanimi podatki, ki predstavljajo osebne podatke ali poslovno tajnost oziroma kopije teh pogodb s prečrtanimi deli osebnih oziroma tajnih podatkov,

-       datume prijave novih odjemalcev za zahtevano obdobje.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 0599-6/2022-6 z dne 14. 12. 2022, tako da je v prvi točki izreka zahtevi prosilca delno godil, tako, da se prosilcu posredujejo:

1.1  Podatki o vključitvi novih odjemalcev električne energije v bilančno skupino oziroma shemo, in sicer pri dobavitelju električne energije za obdobje od 1.1.2020 do 31.12.2020 ter za obdobje od 1.1.2021 do 31.8.2021, specifično za vsak mesec posebej: V obdobju od 1.1.2020 do 31.12.2020 in 1.1.2021 do 31.8.2021 je dobavitelj. pridobil naslednje število merilnih mest, izkazanih po mesecih, kot sledi iz spodnje tabele:

1.2. Podatki o priklopu na svojega dobavitelja oz. bilančno skupino koga drugega za obdobje od 1.1.2020 do 31.12.2021, specifično za vsak mesec posebej: V letu 2020 in letu 2021 ni bilo novih merilnih mest ali spremembe dobavitelja na odjemalca pri dobavitelju. V drugi točki izreka odločbe je organ zahtevo prosilca v preostalem delu zavrnil. Posebni stroški niso nastali. V obrazložitvi odločbe je organ povzel zahtevo prosilca ter predhodni postopek in navedel, da je v postopek pozval tudi dobavitelja (dalje stranski udeleženec), da kot subjekt s pravnim interesom v navedeni zadevi v postopek vstopi kot stranki udeleženec, in se opredeli do zahteve prosilca. Organ je 30. 11. 2022 prejel odgovor stranskega udeleženca, da so podatki, ki jih zahteva prosilec, poslovne skrivnosti stranskega udeleženca in njegovih odjemalcev - pogodbenih partnerjev. Nadalje pripominja, da so pogodbe o dobavi električne energije v celoti zaupne narave, in da odjemalec in dobavitelj vse podatke in informacije iz pogodbe in njenih prilog ali v zvezi z izvrševanjem pogodbe, obravnavata kot poslovno skrivnost. Dodatno še navaja, da bi razkrivanje kateregakoli dela pogodb, ki predstavljajo celoto, ki so v celoti zaupne narave in ki so kot takšne tudi izrecno opredeljene, nedopustno poseglo v integriteto poslovanja stranskega udeleženca in njegovih odjemalcev ter predstavljajo kršitve njihovih poslovnih skrivnosti. V nadaljevanju je stranski udeleženec še navedel, da je zahteva prosilca že druga zahteva, ki je vsebinsko enaka in funkcionalno povezana z zahtevo z dne 10. 6. 2022, zato meni, da so zahteve prosilca šikanoznega značaja, z očitnim namenom pridobitve njihovih poslovnih skrivnosti, razkritje katerih pa bi neposredno škodovalo njihovim poslovnim in finančnim interesom ter konkurenčni sposobnosti na trgu dobaviteljev električne energije. Organ je v nadaljevanju navedel, da je treba zavrniti zahtevo prosilca po podatkih o novih odjemalcih in po pogodbah, na podlagi katerih so se ti odjemalci vpisali v bilančno skupino oz. shemo (tretja in četrta alineja zahteve): podatke o novih odjemalcih, pogodbe, na osnovi katerih so se ti odjemalci vpisali v bilančno skupino oziroma shemo, saj izpolnjujejo pogoje za eno izmed izjem od dostopa do informacije javnega značaja po 6. členu ZDIJZ, in sicer po 2. in 3. točka ZDIJZ (poslovna skrivnost in varovani osebni podatki). Po pridobljenem odgovoru stranskega udeleženca je organ ugotovil, da pogodbe, ki jih sklepa stranski udeleženec s svojimi odjemalci vsebujejo določbo, da bosta odjemalec in dobavitelj vse podatke iz pogodbe in prilog pogodbe ali v zvezi z izvrševanjem pogodbe obravnavala kot poslovno skrivnost (16. člen Splošnih pogojev o dobavi električne energije za gospodinjske in male poslovne odjemalce: zato je ta dolžan posredovane podatke varovati kot zaupne, in jih ni mogoče razkriti prosilcu. Enako določilo pa vsebujejo tudi pogodbe, sklenjene z velikimi poslovnimi odjemalci. Organ je tudi ocenil, da zahtevani podatki in pogodbe po vsebini predstavljajo njihove poslovne podatke, iz česar izhaja, da imajo zahtevane informacije zanje tržno vrednost. Z razkritjem navedenih informacij bi po oceni organa stranskemu udeležencu nedvomno nastala škoda, saj bi razkritje teh podatkov neposredno škodovalo njihovim poslovnim in finančnim interesom ter konkurenčni sposobnosti. Glede opredeljenih poslovnih skrivnosti je organ torej ugotovil, da so izpolnjeni pogoji za obstoj poslovne skrivnosti v skladu z 2. členom zakona o poslovni skrivnosti. Nadalje organ ugotavlja, da naziv (ime in priimek), naslov, davčna številka in številka merilnega mesta gospodinjskih odjemalcev predstavljajo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov na podlagi Uredbe (ELJ) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES in Zakona o varstvu osebnih podatkov, kar pa tudi na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavlja izjemo, ko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Z razkritjem kateregakoli dela pogodbe bi se tako nedopustno poseglo v integriteto poslovanja stranskega udeleženca in njegovih odjemalcev ter predstavljajo kršitve njihovih poslovnih skrivnosti. Organ je še dodal, da 37. člen Direktive (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU določa zahtevo, da distribucijski operaterji zagotovijo zaupnost poslovno občutljivih podatkov. Določilo se glasi: »Brez poseganja v člen 55 ali druge pravne obveznosti razkritja podatkov mora vsak operater distribucijskega sistema ohraniti zaupnost poslovno občutljivih podatkov, ki jih pridobi med izvajanjem svoje poslovne dejavnosti, in preprečiti, da bi se podatki o njegovih dejavnostih, ki bi lahko bili poslovno koristni, na diskriminatoren način razkrili.« Določilo direktive je bilo preneseno v prvi odstavek 84. člena Zakona o oskrbi z električno energijo (Ur. I. RS. ŠT. 172/21) in se glasi: »Distribucijski operater je dolžan varovati zaupnost poslovno občutljivih podatkov, ki jih pridobi med izvajanjem svoje poslovne dejavnosti, in preprečiti, da bi se poslovno koristni podatki o njegovih dejavnostih razkrili na diskriminatoren način.«. Organ je še odločil, da v predmetnem postopku niso nastali posebni stroški.

Zoper drugo točko izreka navedene odločbe je prosilec vložil pritožbo z dne 4. 1. 2023, v kateri je predlagal, da IP pritožbi ugodi in prosilcu posreduje zahtevane informacije javnega značaja, ki jih je prosilec zahteval v svoji zahtevi z dne 28. 10. 2022 oz. dopolnjeni z dne 16. 11. 2022. Prosilec je v nadaljevanju povzel postopek z zahtevo ter nadalje primarno očital kršitev pravice do enakega varstva pravic in načela zaslišanja stranke, da mu organ ni dal možnosti izjasniti se do odgovora stranskega udeleženca, na katerega je organ oprl svojo odločitev, s čimer je v postopku prekršil pravico prosilca do seznanjenosti in izjave v postopku. Nadalje je glede poslovne skrivnosti prosilec navedel, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da naj bi stranski udeleženec v odgovoru organu navedel, da vse pogodbe, ki jih ima stranski udeleženec sklenjene s svojimi odjemalci, vsebujejo pogodbeno določbo, da se vsi podatki in informacije iz teh pogodb in prilog ali v zvezi z izvrševanjem pogodbe, obravnavajo kot poslovna skrivnost. Ali navedena trditev drži, prosilec ne more preveriti, saj s temi pogodbami ni seznanjen. Prav tako mu odgovor stranskega udeleženca ni bil vročen in se do v njem podanih navedb stranskega udeleženca niti ne more ustrezno opredeliti. Pod pogojem, da navedena trditev organa drži, potem velja, da stranski udeleženec lahko katerekoli podatke, ki izpolnjuje z zakonom določene pogoje, določi za poslovno skrivnost, razen tistih, ki jih kot javne določa zakon (tretji odstavek 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: »ZPosS«). Vendar določitev nekega podatka kot poslovno skrivnost ni absolutna. Namreč, prvi odstavek 2. člena ZPosS določa, da kot poslovno skrivnost ni mogoče določiti podatka, ki zajema razkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije. In v konkretnem primeru, tj. glede problematiziranih pogodb, gre ravno za to – za razkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije. Predmetne pogodbe, čeprav (domnevno) vsebujejo določbo o poslovni skrivnosti, so bile razkrite javnosti. Namreč Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem električne energije (v nadaljevanju: »SONDSEE«), v 256. členu določajo, da mora uporabnik sistema ali novi dobavitelj po pooblastilu uporabnika sistema in na osnovi sklenjene pogodbe o dobavi elektrike z uporabnikom sistema vložiti zahtevo zamenjavo dobavitelja pri distribucijskem operaterju. Z vložitvijo takšne zahteve, ki kot prilogo vsebuje tudi podatek, ki ga zahteva prosilec, tj. elektronska oblika pogodbe o dobavi elektrike, je le-ta izgubil lastnost poslovne skrivnosti, saj je bil prostovoljno razkrit javnosti. Organ, od katerega prosilec zahteva podatke, je dolžan, skladno s 155. členom SONDSEE, voditi enotno evidenco merilnih mest. Zakon o oskrbi z električno energijo ,(v nadaljevanju: »ZOEE«) in SONDSEE ne določata, da ta evidenca ni javno dostopna, kar pomeni, da ima vsako pravico vpogledati vanjo in se seznaniti z njeno vsebino. SONDSEE v 256. členu določa, kaj najmanj mora vsebovati elektronska oblika pogodbe, in sicer pogodbene stranke, obdobje veljavnosti pogodbe, številka obračunske merilne točke in številka merilnega mesta, ki je predmet pogodbe, in podpisi pogodbenih strank. To pomeni, da so lahko drugi podatki prikriti, če predstavljajo poslovno skrivnost. Stranski udeleženec je tako imel možnost prikriti podatke, ki naj bi po njegovo predstavljali poslovno skrivnost. Če tega ni storil in je organu posredoval neprikrito pogodbo pomeni, da celotne pogodbe več ne šteje za poslovno skrivnost in jo je v celoti dal na voljo javnosti. Gre za njegovo izrecno in samostojno ravnanje, ki kot tako predstavlja razkritje strokovnega znanja, izkušenj in poslovnih informacij. Te podatki so tako postali del javnega registra in kot taki brez omejitev dostopni javnosti. Navedeno tako pomeni, da so vsi podatki, ki so del te evidence, kot tudi npr. zahtevane pogodbe, javni in kot taki ne predstavljajo poslovne skrivnosti, zato jih je organ dolžan razkriti prosilcu, saj kot taki ne izpolnjujejo izjeme iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prav tako je po oceni prosilca napačno domnevno tolmačenje stranskega udeleženca, da lahko celotno pogodbo in njeno vsebino določi kot poslovno skrivnost. ZPosS v 2. členu zelo natančno določa, kaj je poslovna skrivnost in katere podatke je mogoče označiti kot poslovno skrivnost. Iz navedenega tako izhaja, da je napačno tolmačenje organa, da lahko šteje celotno pogodbo za poslovno skrivnost, kar pomeni, da je organ ravnal napačno in nezakonito, ko je odločil, da je izpolnjena izjema iz 2. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec nadalje meni, da je treba zahtevane podatke razkriti tudi na podlagi javnega interesa po drugem odstavku 6. čl. ZDIJZ. Organ je sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo. Ustanovljen je bil s strani Vlade RS na podlagi 23. člena Energetskega zakona (v nadaljevanju: »EZ-1«). Njegova glavna naloga je opravljanje dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. Licenco za opravljanje energetske dejavnosti za dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije mu je izdala Javna agencija Republike Slovenije za energijo podlagi 6. členu EZ-1 (licenca št.0686-08- 015/002/07, z dne 8. 6. 2007). Nadalje mu je Vlada RS s sklepom št. 36001-4/2007/5, z dne 14. 6. 2007 podelila koncesijo za obdobje petdeset let od datuma sklenitve koncesijske pogodbe (Uredba o koncesiji gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije). Temeljni cilji družbe SODO d.o.o., v skladu z energetsko politiko Evropske Unije in Republike Slovenije, so naslednji: konkurenčnost, zanesljivost oskrbe z električno energijo, okoljska sprejemljivost. Strateški cilj družbe SODO d.o.o. je podpora k doseganju ciljev slovenske energetske strategije na področju distribucije električne energije, in sicer zagotoviti enakopravne pogoje na trgu z električno energijo tako za dobavitelje, uporabnike kot tudi proizvajalce električne energije,…itd. Po oceni prosilca iz navedenega izhaja, da razkritje podatkov, ki jih organ zbira v svoji evidenci, predstavljajo splošni interes. Energetski sektor, zlasti v luči trenutne energetske krize, je tisti sektor, od katerega javnost zahteva in ima pravico preveriti ali le-ta deluje pregledno, odprto, nepristransko in omogoča pošteno konkurenco (kar je temeljni cilj organa). Organ zraven tega uporablja in upravlja državno premoženje, kar pomeni, da mora ravnati odgovorno in skrbno pri odločanju o pomembnih javnih zadevah in pri porabi javnih sredstev. Tako ima javnost in z njo vsak posameznik ustavno zagotovljeno pravico do obveščenosti, kar pomeni, da ima pravico, da je seznanjen, kako organ izpolnjuje svoje cilje, še predvsem, kako zagotavlja konkurenčnost. Zgolj seznanjenost javnosti s temi podatki, le-tej omogoča, da ima dovolj informacij, da lahko sodeluje v odprti javni razpravi o tako pomembni temi kot je konkurenčnost energetske politike, še posebej v luči trenutne situacije, ko je splošno znano dejstvo, da energetski trg obvladujejo špekulanti. Pri tem prosilec ne trdi, da je stranski udeleženec špekulant, vendar ima pravico to preveriti. Gre za pravico javnosti, da preveri, ali eden od ključnih členov nacionalnega energetskega stebra opravlja svoje naloge, za katere je bil ustanovljen, tj. zagotavlja konkurenčnost na trgu. Gre za podatke, ki bi javnosti omogočilo, da preveri, ali nacionalni sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, skrbi, da na trgu ne prihaja do špekulacij, ki povzročajo škodo tako posameznikom, kot tudi javnim sredstvom. Razkritje teh podatkov bo pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost, tj. ugotavljanje konkurenčnosti distribucijskega omrežja z električno energijo. Ker organ ni opravil testa javnega interesa, je tako kršil določbo drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede ne obrazloženosti izpodbijane odločbe je prosilec navedel, da je organ ravnal napačno, ko je štel, da celotne pogodbe stranskega udeleženca predstavljajo poslovno skrivnost, kar je v nasprotju z določbo 2. člena ZPosS, ki točno določa, kaj se lahko šteje za poslovno skrivnost. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe tako ne izhaja, kateri podatki v zahtevanih pogodbah predstavljajo poslovno skrivnost, ki izpolnjuje pogoje iz 2. člena ZPosS, zato je izpodbijana odločba v tem delu neobrazložena. Organ, da bi zadostil standardu obrazložene odločbe, bi moral za vsak podatek utemeljiti, zakaj šteje, da le-ta predstavlja poslovno skrivnost. Glede varstva osebnih podatkov je prosilec navedel, da če organ meni, da zahtevane pogodbe vsebujejo osebne podate, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa, potem je dolžan te podatke izločiti, tj. jih prekriti, in prosilcu omogočiti dostop do preostalega dela dokumenta (delni dostop), ne pa v celoti zavrniti dostopa do zahtevanih pogodb.

Po prejemu pritožbe prosilca je organ le to z dopisom z dne 9. 1. 2023, št. 0599-6/2022-8 posredoval stranskemu udeležencu, da se v skladu s prvim odst. 241. čl. ZUP izreče o pritožbi in morebitnih novih dejstvih in dokazih. Stranski udeleženec je odgovoril z dopisom z dne 29. 1. 2023 v katerem je poudaril, da prosilcu v postopku nikakor niso bile kršene kakršnekoli pravice do izjave. Nasprotno, prosilec se je v postopku imel pravico in se je glede materije večkrat vsebinsko opredelil, poleg tega pa pred organom vlaga vsebinsko identične vloge ter zlorablja svoje pravice. Navedbe prosilca, češ da so mu bile v postopku kršene pravice do enakega varstva pravic (22. člen URS) ter glede načela zaslišanja stranke (9. člen ZUP) je treba odločno zavrniti kot neresnične in zavajajoče. Prosilcu je bila v postopku dana vsa možnost, da se o svojem zahtevku obrazloženo in v celoti izjavi, prav tako je bil pozvan oz. mu je bila v nadaljevanju dana celo dodatna možnost, da se o svojem zahtevku še bolj podrobno opredeli, česar se je prosilec tudi poslužil. Dodatno je stranski udeleženec opozoril, da je organ o praktično enaki zahtevi prosilca, ki se vsebinsko prekriva s predmetno zahtevo tako po vsebini (ključno - prosilec zahteva razkritje pogodb, na podlagi katerih so se odjemalci vpisali v bilančno skupino oz. shemo stranskega udeleženca) kot tudi po časovnem okviru (prva zahteva se nanaša na obdobje med 1. 9. 2021 in 1. 1. 2022, medtem ko se predmetna zahteva nanaša na obdobje 1. 1. 2020 do 31.12. 2020), že odločil, in sicer z odločbo št. 0599-4/2022-10 z dne 12.10.2022. Prosilec se je na navedeno odločbo pritožil, nakar je pritožbeni organ z odločbo št. 090-344/2022/21 z dne 16. 1. 2023 njegovo pritožbo v celoti zavrnil. Na podlagi navedenega stranski udeleženec ugotavlja, da prosilec z vlaganjem vsebinsko praktično identičnih (oz. vsebinsko prekrivajočih se) zahtev in vlaganjem pritožb o vprašanjih, ki so bila dejansko že rešena, zlorablja svoje pravice in po nepotrebnem obremenjuje tako SODO, kot tudi stranskega udeleženca ter pritožbeni organ. V nadaljevanju se je stranski udeleženec, glede razlogov, zaradi katerih je treba zavrniti pritožbo prosilca, v celoti skliceval na odločbo pritožbenega organa opr. št. 090-344/2022/21 z dne 16. 1. 2023, v kateri je pritožbeni organ že obravnaval vsebinsko praktično identične pritožbene razloge prosilca, v zvezi z vsebinsko praktično identično zahtevo (glede razkritja pogodb), ki se poleg tega nanaša na isto (oz. prekrivajoče se) časovno obdobje. Z utemeljitvijo pritožbenega organa v navedeni že rešeni zadevi se stranski udeleženec v celoti strinja in predlaga, da pritožbo zavrne tudi v tem postopku. Ob tem je še dodal, da je upravljavec osebnih podatkov, ki podatke upravlja in obdeluje, posledično pa mora pri svojem delu upoštevati oziroma je zakonsko zavezan k varovanju osebnih podatkov. Kot sledi v nadaljevanju so pogodbe o dobavi električne energije, katere želi prosilec pridobiti, v celoti zaupne narave in vsebujejo osebne podatke direktorjev, zastopnikov, in drugih oseb stranke »naše Stranke« - to pomeni, da bi se z razkritjem pogodb neupravičeno poseglo v le-te. Poleg tega so pogodbe o dobavi električne energije poslovna skrivnost in v celoti zaupne narave. Vse pogodbe sklenjene s stranskim udeležencem ter gospodinjskimi, malimi in velikimi poslovnimi odjemalci (kakor izhaja tudi iz splošnih pogojev poslovanja stranke) vsebujejo izrecno določbo, da odjemalec in dobavitelj vse podatke in informacije iz pogodbe in njenih prilog ali v zvezi z izvrševanjem pogodbe, obravnavata kot poslovno skrivnost. Ne samo, da so zaupne narave podatki o datumu prijave posameznega odjemalca v bilančno skupino. Za poslovno skrivnost se torej ne štejejo zgolj podatki o strankah (naziv firme, ime, priimek, naslov, davčna številka merilnega mesta) in cenah, pač pa tudi podatki o morebitnih popustih, plačilnih rokih, trajanju pogodb, odpovednih rokih in drugih komercialnih pogojih dobave električne energije, ki so jih individualno izpogajali stranski udeleženec in njegovi odjemalci. Celo če posamezne pogodbene klavzule sledijo dispozitivnim določilom OZ, o čemer špekulira prosilec, predstavljajo konkretne klavzule, ki sta jih izbrali stranki in jih vključili v svojo pogodbo (ki sta izbrali točno te klavzule, ne pa katerih drugih) poslovno skrivnost glede vsebine zasebnopravnih, dvostranskih pogodbenih razmerij. Prosilec je v preteklosti od organa že zahteval t.i. »anonimizirane« verzije pogodb o dobavi elektrike, vendar dejstva, da so vse pogodbe s posameznimi odjemalci poslovne in zaupne narave, ni mogoče zaobiti na način, da bi si prosilec zagotovil le »del« pogodb, ki jih zahteva. Stranski udeleženec vztraja, da bi razkrivanje kateregakoli dela pogodb, ki predstavljajo celoto, ki so v celoti zaupne narave in ki so kot takšne tudi izrecno opredeljene (kar se lahko IP ali organ neposredno prepriča z vpogledom v same pogodbe), nedopustno poseglo v integriteto poslovanja stranskega udeleženca in njegovih odjemalcev ter predstavljalo kršitve njihovih poslovnih skrivnosti. Že razkrivanje posameznih pogodbenih klavzul, informacije o sami dolžini (število strani), strukturi (naslovi členov, njihova razporeditev v pogodbi) pogodb in podobno, bi torej pomenilo poseg v integriteto poslovanja, in bi veščim tretjim osebam omogočilo rekonstruiranje komercialnih pogojev. Glede trditve prosilca, da ni izkazana škoda, je stranski udeleženec navedel, da škode kot takšne seveda ni mogoče vnaprej zneskovno opredeliti (tj. pred njenim nastankom), saj je obseg dejansko nastale škode seveda odvisen od vsakokratnega posameznega primera. Važno je zgolj, da bi takšna škoda nastala - kar je glede na zaupno naravo pogodb in posegom v zasebnopravna pogodbena razmerja stranskega udeleženca očitno. Nevzdržne so tudi navedbe prosilca, da naj bi bila vsebina pogodb (tj. podatki iz pogodb, ki jih zahteva) po zakonu javna (?!). Takšno stališče je očitno pretirano in nevzdržno. Vsebina pogodb je zasebne, civilnopravne narave, in je bila predmet zasebnih individualnih pogajanj z vsako pogodbeno stranko - ter se kot takšna prosilca prav nič ne tiče. Edini razlog, zakaj so pogodbe sploh bile posredovane organu oz. so mu dostopne, je status organa kot regulatorja trga električne energije. Slednje pa ne pomeni, da so pogodbe same »po zakonu javne« - zgolj dejstvo, da ima organ pogodbe v svoji posesti oz. so mu  dostopne, takšne narave pogodb ne menja. Stranski udeleženec vztraja, da pogodb niti ni mogoče anonimizirati do te mere, da ne bi več predstavljale poslovne skrivnosti. Glede javnega interesa, stranski udeleženec ugotavlja, da se prosilec sklicuje na splošne dikcije, kot so konkurenčnost ter zagotovitev enakopravne pogoje na trgu električne energije, ki jih prepisuje iz ustanovitvenih in strateških aktov SODO, pri čemer pa zatrjevanega »močnejšega«  javnega interesa sploh v ničemer ne konkretizira niti ne pojasni, kako bi bil podan v konkretnem primeru. Ravno nasprotno, v predmetni zadevi je mogoče konstatirati dejstvo, da prosilec seveda prav v ničemer ne zasleduje javnega interesa, pač pa svoje lastne (zasebnopravne) cilje, ki so povrh vsega nedopustni ter jih je mogoče prepoznati kot nadlegovanje stranskega udeleženca, njegovih poslovnih partnerjev in odjemalcev, odvračanje odjemalcev od poslovanja s stranskim udeležencem, oviranje tržnih dejavnosti stranskega udeleženca in vlaganje nesmiselnih in neutemeljenih tožb ter (morebitnih ponovnih) zahtev za dostop do informacij javnega značaja, s tem pa tudi zlorabo procesnih pravic in nedopustno obremenjevanje organov in vseh ostalih udeleženih in prizadetih subjektov. Predlaga, da se pritožba v celoti zavrne.

Organ je z dopisom z dne 6. 2. 2023, št. 0599-6/2022-10 posredoval pritožbo prosilca s prilogami v odločanje IP. Pri tem je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

-       Glede predmeta presoje

Prosilec se pritožuje zoper drugo točko izreka izpodbijane odločbe, s katero je organ »v preostalem delu« zahtevo zavrnil, kar glede na odločitev organa v prvi točki izreka izpodbijane odločbe in glede na postavljeno zahtevo pomeni, da so predmet presoje IP naslednje informacije:

-       podatki o novih odjemalcih, ki so se vključili v bilančno skupino oziroma shemo, in sicer pri dobavitelju električne energije:, za obdobje od 1. 1. 2020 do 31. 1. 2020 ter od 1. 1. 2021 do 31. 8. 2021;

-       pogodbe, na podlago katerih so se ti odjemalci vpisali v bilančno skupino oz. shemo

-       elektronsko obliko pogodb o dobavi elektrike s prečrtanimi podatki, ki predstavljajo osebne podatke ali poslovno tajnost oziroma kopije teh pogodb s prečrtanimi deli osebnih oziroma tajnih podatkov,

-       datume prijave novih odjemalcev za zahtevano obdobje.

V tej zvezi IP ugotavlja, da je o praktično enaki zahtevi s strani istega prosilca, razlika je zgolj časovno obdobje zahtevanih informacij, odločal v okviru pritožbenega postopka pod št. 090-344/2022, zato se bo IP glede presoje dejanskega stanja oprl na ugotovitve, v omenjeni zadevi. Dejstvo je namreč, da sta se prosilec in stranski udeleženec v svojih vlogah sklicevala na praktično identične ugotovitve in razloge, kot sta jih navajala v predhodnem pritožbenem postopku, ki ga je že obravnaval IP, prav tako pa je tudi organ sprejel identično odločitev o razlogih za delno zavrnitev dostopa do zahtevanih informacij, kot je to storil v svoji odločbi št. 0599-4/2022-10 z dne 12. 10. 2022. Zato IP ne vidi utemeljenega razloga, slednje pa bi bilo tudi v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka, da bi ponavljal celotni ugotovitveni postopek, zaradi česar je dokumente iz zadeve št. 090-344/2022, od listinske dokumentacije št. 6 do št. 20, zavedel tudi v omenjeno zadevo. To, kar je IP ugotovil v navedenem pritožbenem postopku, namreč povsem ustreza dejanskemu stanju v obravnavani zadevi, saj zahtevano drugo časovno obdobje ne spremeni same narave zahtevanih dokumentov, tako z vidika izjeme poslovne skrivnosti, varstva osebnih podatkov, delnega dostopa in javnega interesa, do česar se bo IP opredelil v nadaljevanju te odločbe. Poleg tega pa je organ v navedeni zadevi po pomoti posredoval tudi seznam pogodbenih strank in pogodbe, ki so se nanašale na obdobje, ki je predmet tega postopka, prav zaradi okoliščine, ker je bila vložena nova zahteva za drugo obdobje, ki jo je presojal.

-       Glede kršitve pravice do enakega varstva pravic in načela zaslišanja strank

IP se strinja, da mora imeti vsaka stranka možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke, zato je IP v pritožbenem postopku v zadevi št. 090-344/2022 sledil pritožbeni navedbi prosilca, da mu organ ni dal možnosti, da se izreče do navedb stranskega udeleženca, posledično je to storil IP v pritožbenem postopku. Po oceni IP pa slednje ne velja v obravnavanem primeru, saj so bila vsa dejstva in okoliščine, ki jih je zatrjeval stranski udeleženec, prosilcu že poznane iz predhodnega postopka, zaradi česar ni bilo razloga, da bi moral organ ali pa IP z njimi seznanjati prosilca. Da je temu tako, izhaja tudi iz obravnavane pritožbe prosilca z dne 4. 1. 2023, ki je v svojih argumentih in navedbah vsebinsko enaka odgovoru, ki ga je prosilec podal v predhodnem pritožbenem postopku do navedb stranskega udeleženca. Očitek prosilca, da je bilo kršeno načelo kontradiktornosti, zato ni utemeljen, saj organ svoje odločitve ni oprl na dejstva, ki prosilcu ne bi bila že znana oz. se do njih ne bi že izjavil.

-       Opredelitev do zahtevanih informacij

·         Glede pogodb, na podlago katerih so se ti odjemalci vpisali v bilančno skupino oz. shemo, je organ v svojem odgovoru z dne 9. 1. 2023 (kot je razvidno v nadaljevanju te odločbe) ter dodatno še dne 13. 1. 2023 pojasnil, da gre za informacije oziroma podatke, ki pomenijo istovrstne podatke, saj gre za iste odjemalce, kot sklenitelje pogodbe o dobavi električne energije. Pogodbena stranka - odjemalec pri sklenitvi pogodbe o dobavi električne energije je enaka pogodbeni stranki sklenjene Pogodbe o uporabi sistema, ki je vsakokratni zavezanec za plačilo omrežnine in prispevkov, saj je pri distribucijskem operaterju (oz. njegovih pogodbenih izvajalcih) za sklenitev Pogodbe o uporabi sistema predpogoj že sklenjena pogodba o dobavi električne energije.

·         Glede datuma prijave novih odjemalcev za zahtevano obdobje: je organ pojasnil, da je že prosilec v zahtevi sam postavil obdobje, za katero želi zahtevane podatke, za katere mu je organ tudi že posredoval število merilnih mest po mesecih tega obdobja. Organ z datumom pričetka »prijave novega odjemalca pri dobavitelju« ne razpolaga neposredno (informacijski sistem namreč ne omogoča direktnega vpogleda na tovrsten način, ampak je treba vsako sklenjeno pogodbo o dobavi električne energije odpreti in preveriti datum začetka veljavnosti te pogodbe, kar pa ni nujno enako z datumom »prijave« novega odjemalca, ker sistem beleži datum oddaje popolne vloge za evidentiranje spremembe dobavitelja, lastnika, plačnika in tudi datum prvega priklopa na posameznem merilnem mestu) in bi zagotavljanje tovrstnega podatka za organ pomenilo ustvarjanje nove zbirke osebnih podatkov.

·         Organ je predložil primere sklenjenih pogodb o dobavi električne energije, za vsako vrsto odjemalca za zahtevano obdobje, in sicer: za gospodinjski odjem (fizična oseba) - izvedena spremembe menjave dobavitelja na.; samooskrba gospodinjski odjem (samooskrba fizična oseba) - izvedena sprememba menjave dobavitelja na.; samooskrba poslovni odjemalec (samooskrba pravna oseba) - izvedena sprememba menjave dobavitelja na.; poslovni odjem (pravna oseba) - izvedena sprememba menjave dobavitelja na Ob tem je še dodal, da so datumi sklenitve pogodbe o dobavi razvidni iz pogodb o dobavi, datumi, ki so praviloma datumi pred realizacijo datuma »prijave novega odjemalca pri dobavitelju« in ni enak datumu oddaje popolne vloge za evidentiranje spremembe dobavitelja.

·         Organ je posredoval seznam merilnih mest – pridobljeni odjemalci dobavitelja. po nazivu, naslovu in davčni številki pogodbenih strank iz pogodbe o dobavi električne energije (excel tabelo).

Glede na pojasnilo organa in posredovane dokumente, ob upoštevanju prosilca v pritožbi glede katerih informacij vztraja pri dostopu, IP ugotavlja, da so predmet presoje IP pogodbe o dobavi električne energije, za vsako vrsto odjemalca ter seznam merilnih mest, vse za zahtevano obdobje od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020 ter za obdobje od 1. 1. 2021 do 31. 8. 2021.

-       Glede izjeme varstva osebnih podatkov

Z vpogledom v tabelo oz. seznam merilnih mest, ki vsebuje podatke o pogodbenih strankah in z vpogledom v same pogodbe, IP ugotavlja, da tabela vsebuje:  naziv merilnega mesta in naziv plačnika (imena in priimke ter naslove fizičnih oseb, ki so odjemalci električne energije)  ter davčne številke plačnika, na pogodbah pa je poleg tega navedeno še: davčna številka, telefonska številka, elektronski naslov, številka merilnega mesta ter naziv in naslov merilnega mesta. Nobenega dvoma ni, da so osebe na podlagi teh podatkov določljive, kar pomeni, da gre za osebne podatke.  

Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna), med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Tako zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v postopku z zahtevo po ZDIJZ, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi določba prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se, ne glede na obstoj izjeme (osebni podatek, notranje delovanje organa) dostop dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca ali v zvezi z opravljanjem javne funkcije ali če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Organ torej lahko obdeluje (prost dostop) osebne podatke le, če za obdelavo oziroma razkritje osebnih podatkov obstaja izrecna zakonska podlaga. Povedano drugače, organ kot upravljavec osebnih podatkov mora za prost dostop do zahtevanih informacij imeti neposredno podlago v zakonu. Če tega nima, nezakonito obdeluje osebne podatke. Trditev prosilca, da ZOEE in SONDSEE ne določata, da evidenca enotnih merilnih mest ni javno dostopa, iz česar zmotno sklepa, da ima vsak pravico vpogledati vanjo in se seznaniti z njeno vsebino, je v direktnem nasprotju s pravico do varstva osebnih podatkov. Pri obdelavi osebnih podatkov je namreč široka razlaga zakonskih določb nedopustna, saj mora biti posameznik vnaprej seznanjen, kdo vse bo njegove osebne podatke obdeloval, katere osebne podatke in za kakšen namen[1]. Gre za tako imenovano »pričakovano zasebnost«, ki izhaja iz načela zakonitosti in poštenosti. Ustava RS v drugem odstavku 38. člena določa, da zbiranje, obdelovanje (npr. prost dostop, pripomba IP), namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Gre za tako imenovani »obdelovalni model«, ki pomeni, da je na področju obdelave osebnih podatkov prepovedano vse, razen tistega kar je z zakonom izrecno dovoljeno. Glede na to, da zakona, na katera se sklicuje prosilec, izrecno ne določata javnosti evidence enotnih merilnih mest, pomeni, da ne predstavljata zakonite podlage za prost dostop do osebnih podatkov, ki jih evidenca vsebuje. Prav tako IP ni našel druge zakonske podlage, ki bi omogočala prost dostop do zahtevanih osebnih podatkov iz pogodb o dobavi električne energije.

Glede na navedeno so posamezniki, torej odjemalci električne energije, ki so sklenili zasebnopravno pogodbo z dobaviteljem, v obravnavanem primeru utemeljeno pričakovali varstvo osebnih podatkov, saj neposredna zakonska podlaga za razkritje oz. prost dostop do zahtevanih informacij ne obstaja, kar pomeni, da je v tem delu podana izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odst. 6. čl. ZDIJZ, zato se pritožba prosilca zavrne.

-       Glede izjeme poslovne skrivnosti

Nadalje je IP presojal dostop do podatkov o pogodbenih strankah v tabeli oz. seznamu merilnih mest, v delu, ki se nanaša na poslovne subjekte in glede vsebine zahtevanih pogodb za obdobje od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020 ter za obdobje od 1. 1. 2021 do 31. 8. 2021. Organ in stranski udeleženec sta zatrjevala obstoj izjeme poslovne skrivnosti po drugi točki prvega odst. 6. čl. ZDIJZ.

Za poslovno skrivnost, kot izjemo iz 2. točke prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti (ZPosS). Pojem poslovne skrivnosti po 2. členu ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Glede na navedeno so poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so vse tri zgoraj naštete zahteve kumulativno izpolnjene. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona^[2], poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne.

IP je v nadaljevanju presojal vsebino zahtevanih pogodb za obdobje od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020 ter za obdobje od 1. 1. 2021 do 31. 8. 2021 in nazive poslovnih subjektov, kot sopogodbenikov stranskega udeleženca, v povezavi z navedenimi pogodbami, z vidika obstoja zgoraj navedenih treh zahtev, ki opredeljujejo poslovno skrivnost.

IP ugotavlja, da same zahtevane pogodbe niso označene kot poslovna skrivnost, vsebujejo pa določbo, da se pogodbenika (dobavitelj in odjemalec) dogovorita, da se pogodba sklepa skladno z vsakokrat veljavnimi Splošnimi pogoji o dobavi električne energije, ki so proste dostopne na spletni strani stranskega udeleženca in ki v 13. členu določajo, da bosta odjemalec in dobavitelj vse podatke iz pogodbe in prilog pogodbe ali v zvezi z izvrševanjem pogodbe obravnavala kot poslovno skrivnost.

Glede na navedeno in ob upoštevanju domneve iz drugega odstavka 2. člena ZPosS, IP ugotavlja, da sta izpolnjeni prva in tretja alineja prvega odstavka 2. člena ZPosS, torej, da gre za informacije, ki niso splošno znane, saj gre za dvostransko pogodbo, in da so zagotovljeni ukrepi, da se zaupnost ohrani (pisna opredelitev poslovne skrivnosti, ki je dostopna na spletni strani stranskega udeleženca).

Informacije pa morajo poleg navedenega imeti še »tržno vrednost«, kot tretji pogoj za obstoj poslovne skrivnosti. Predmet zahtevanih pogodb je dobava električne energije, ki je blago, za katero veljajo tržne zakonitosti ponudbe in povpraševanja, pri čemer je za odjemalce izredno pomembno, kakšen bo strošek oskrbe z električno energijo, plačilni pogoji in kakovost storitev dobave električne energije. S pogodbo o dobavi električne energije se uredijo razmerja med odjemalci in dobavitelji električne energije. Kot je določeno v 13. čl. ZOEE »vsak končni odjemalec prosto izbira dobavitelja, od katerega bo kupoval iz omrežja prevzeto električno energijo«. Nadalje je v 6. členu istega zakona določeno, da se na trgu električne energije udeleženci svobodno dogovarjajo o količini in ceni dobavljene električne energije. Med dobavitelji mora biti zagotovljena učinkovita konkurenca. IP je zato sledil pojasnilu stranskega udeleženca in odločitvi organa, da gre za pogodbe, na podlagi katerih je stranski udeleženec dogovoril komercialne pogoje, ki so rezultat poslovnih pogajanj in usklajevanj, zato bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti, finančnim in poslovnim interesom stranskega udeleženca, kar pomeni, da so predmet presoje informacije, ki imajo tudi »tržno vrednost«. Ker je stranski udeleženec eden izmed dobaviteljev električne energije na trgu, bi razkritje konkretnih pogodb o dobavi električne energije omogočilo ostalim ponudnikom vpogled v poslovni know-how stranskega udeleženca, kar bi lahko zmanjšalo njegovo konkurenčnost, oziroma bi mu bil odvzet manevrski prostor za uspešna pogajanja pri prodaji električne energije. Po oceni IP sta organ in stranski udeleženec s svojimi navedbami utemeljeno izkazala, da je v konkretnem primeru izpolnjena tudi zahteva, da bi razkritje zahtevanih pogodb in nazivov pogodbenih partnerjev, ki so poslovni subjekti, škodovalo poslovnim in finančnim interesom ter konkurenčni sposobnosti stranskega udeleženca, kar pomeni, da ima ta dokumentacija tudi tržno vrednost, zaradi česar trditve prosilca, da odločitev v tem delu ni obrazložena, ne držijo.

Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da so v konkretnem primeru izpolnjene vse zahteve, ki za opredelitev poslovne skrivnosti izhajajo iz ZPosS, kar pomeni, da je podana izjema poslovne skrivnosti po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. 

IP pa nadalje ugotavlja, da niso podani razlogi po tretjem odstavku 2. člena ZPosS, na podlagi katerega se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne.

V odgovoru z dne 9. 1. 2023 je organ pojasnil, da je njegova vloga urejena v energetski zakonodaji, in sicer v ZOEE, ki določa, da je družba SODO d.o.o. sistemski operater distribucijskega omrežja (distribucijski operater), ki je odgovoren za obratovanje, zagotavljanje vzdrževanja in za razvoj distribucijskega sistema na območju v njegovi pristojnosti, za medsebojne povezave z drugimi sistemi in za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti sistema za zadovoljitev razumnih potreb po distribuciji električne energije in izvaja s strani države RS, kot gospodarsko javno službo, regulirano dejavnost. Organ je zadolžen za sklepanje Pogodbe o uporabi sistema z uporabnikom sistema, na podlagi katere se uporabnik sistema zaveže plačevati omrežnino za uporabo omrežja, distribucijski operater pa se uporabniku zaveže omogočiti oddajo električne energije v sistem oziroma odjem električne energije iz sistema. Skladno s tem izhaja, da je vsak uporabnik sistema lahko priključen na omrežje, če ima sklenjeno Pogodbo o uporabi sistema, za katero pa je predhodni pogoj, da ima sklenjeno že Pogodbo o dobavi električne energije, ki pa jo odjemalci sklepajo prosto na trgu z dobavitelji električne energije, ki opravljajo tržno dejavnost. Distribucijskemu operaterju mora vsak odjemalec izkazati, da ima sklenjeno pogodbo o dobavi električne energije. Skladno z navedenim organ razpolaga s predmetnimi Pogodbami o dobavi električne energije zaradi posledične sklenitve Pogodbe o uporabi sistema z vsakim uporabnikom sistema in nima nikakršnega vpliva ne na vsebino Pogodb o dobavi električne energije in ne na ceno električne energije, saj jih končni odjemalci sami prosto sklepajo na trgu z dobavitelji, razen v zadnjem obdobju (druga polovica leta 2022-2023), ko je distribucijski operater, glede na višino cene električne energije, skladno z Uredbami Vlade RS^[3], dolžan preverjati, katere skupine upravičencev- kot končni odjemalci, so na osnovi posamezne Uredbe, upravičeni do določene »zamejene« cene električne energije, kar pa ni predmet presoje v konkretnem primeru. Pogodbe o dobavi električne energije sklepajo dobavitelji električne energije, torej tudi, v okviru svoje tržne dejavnosti in sami prosto oblikujejo vsebino pogodb (morajo biti sklenjene v pisni ali elektronski obliki skladno s predpisi o elektronskem poslovanju – prvi odstavek 15. čl. ZOEE) in so omejeni z vsebino, ki jo pogodbe morajo najmanj vsebovati in je določena z energetsko zakonodajo (12.- 15. člen ZOEE) ter v skladu z njihovimi Splošnimi pogoji. Po drugi strani pa se, kot navedeno zgoraj, tudi odjemalci sami odločajo, s katerim podjetjem, ki deluje na energetskem trgu, bodo sklenili pogodbo o dobavi električne energije, zaradi česar gre za povsem zasebnopravno pogodbo, ki nima nobenih elementov javnosti. Po oceni IP same zasebnopravne narave zahtevanih pogodb tako ne spremeni niti dejstvo, da z njimi razpolaga tudi organ (ne zgolj pogodbeni stranki, op. IP), kot izvajalec javne službe, kar zmotno zatrjuje prosilec, saj razlog razpolaganja organa s pogodbami, kot je bilo pojasnjeno zgoraj, temelji izključno zaradi obveznosti uporabnika plačevati omrežnino za uporabo omrežja, ki temelji na Pogodbi o uporabi sistema z vsakim uporabnikom sistema, le ta pa na obstoju zahtevanih pogodb, na vsebino katerih pa organ nima nobenega vpliva niti niso predmet regulacije s strani organa, zato zahtevanim pogodbam tudi ni mogoče pripisati neposredne povezave z javnopravnim delovanjem organa.

-       Glede javnega interesa

Prav tako pravna podlaga za razkritje ne more biti splošna trditev prosilca v pritožbi, da je za razkritje zahtevanih informacij podan javni interes po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, saj ni pojasnjeno, kako bi razkritje vsebine zahtevanih pogodb, ki so bile nedvomno sklenjene prosto na trgu električne energije, pripomogle k ugotavljanju konkurenčnosti distribucijskega omrežja z električno energijo, kar sicer zatrjuje prosilec. Organ je prosilcu posredoval konkretne podatke o vključitvi novih odjemalcev električne energije pri dobavitelju, in sicer številke pridobljenih merilnih mest po mesecih za zahtevano obdobje, kar omogoča razpravo o vprašanju konkurenčnosti pri dejavnosti dobave električne energije. Iz argumentov, ki jih navaja prosilec, pa ni mogoče ugotoviti, zakaj je za »javno razpravo« potreben tudi dostop do same vsebine zahtevanih pogodb. Zgolj splošno zatrjevanje, da je potreben nadzor nad delom organa, zlasti v času trenutne energetske krize, ne zadošča za utemeljitev prevladujočega javnega interesa za razkritje zahtevanih informacij, še zlasti, ker organ v okviru svojih pristojnosti ne more vplivati na vsebino zahtevanih pogodb, niti ne na dejstvo njihovega obstoja, saj je to, kot rečeno, stvar prostega trga električne energije in posledica, na eni strani ponudbe dobavitelja električne energije, torej njegovih komercialnih pogojev, na drugi strani pa svobodne odločitve odjemalca, s katerim dobaviteljem bo vstopil v pogodbeno razmerje glede dobave električne energije. Po oceni IP se zato z dostopom do vsebine zahtevanih pogodb ne bi v ničemer pripomoglo k ugotavljanju, ali organ opravlja svoje naloge, za katere je bil ustanovljen, kar je lahko v javnem interesu.

-       Zaključek

IP je torej sledil odločitvi organa, da v obravnavanem primeru niso podani zakonski razlogi, ki bi narekovali javnost vsebine zahtevanih pogodb. Tudi ne v obliki delnega dostopa, kot predlaga prosilec, saj je IP sledil odločitvi organa, da je izjema poslovne skrivnosti podana za celotno vsebino zahtevanih pogodb, ne glede na to, da vsebujejo tudi določbe oz. podatke, ki jih kot obvezne sestavine pogodb določa 15. čl. ZOEE, saj slednje ni razlog za javnost teh določb, tega zakon ne določa, zato ni podlage za poseg v avtonomijo stranskega udeleženca glede pravice do varstva poslovne skrivnosti[4].

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena in jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ.

Glede povrnitve priglašenih stroškov postopka zahteva prosilca ni utemeljena. Na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na pritožbo (oziroma zahtevo) prosilca, zato prosilec sam nosi svoje stroške postopka. Upoštevaje navedeno je IP odločil, da se zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke

[1] V konkretnem primeru je v 13. čl. Splošnih pogojev, ki so del zahtevanih pogodb določeno, da se »dobavitelj po tej pogodbi zavezuje, da bo osebne podatke odjemalca zbiral, obdeloval, uporabljal in varoval v skladu z veljavno zakonodajo ter jih bo uporabljal zgolj za sklepanje, podaljšanje, izvajanje, spreminjanje ali odpoved pogodbenega razmerja«.

[2] https://www.findinfo.si/download/razno/761d313c27b5103dc7b8.pdf

[3] Uredbe o določanju cen električne energije za posamezne skupine končnih odjemalcev (Uredba o določitvi cene električne energije za mikro, mala in srednja podjetja (Ur. l. RS, št.  167/2022), Uredba o določitvi cene električne energije za nekatere pravne osebe javnega prava, za izvajalce javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanje ter za izvajalce socialno varstvenih storitev, socialnovarstvenih programov in programov v podporo družini (Ur. l. RS, št. 162/2022) Uredba o določitvi mehanizma oblikovanja cene električne energije za poslovne odjemalce (Ur. l. RS, št.  147/2022,  154/2022),  Uredba o določitvi cen električne energije (Ur. l. RS, št.  95/2022,  98/2022)).

[4] Smiselno podobno o tem Upravno sodišče RS v sodbi št IU 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016