prosilec - SODO d.o.o.
+ -Številka: 090-344/2022
Kategorije: Osebni podatek, Poslovna skrivnost
POVZETEK:
V obravnavani zadevi je organ prosilcu posredoval številčni podatek po mesecih glede pridobitve merilnih mest, zavrnil pa dostop do podatkov o vključitvi novih odjemalcev električne energije v bilančno skupino oziroma shemo pri dobavitelju električne energije za konkretno podjetje za določeno obdobje, in sicer glede podatkov o novih odjemalcih in glede dostopa do pogodb, na podlagi katerih so se ti odjemalci vpisali v bilančno skupino oziroma shemo konkretnega podjetja. V pritožbenem postopku se je IP primarno opredelil do zahtevanih informacij, glede katerih je organ zavrnil dostop, v povezavi s pritožbo prosilca. Glede izjeme varstva osebnih podatkov je IP poudaril, da zakona, na katera se sklicuje prosilec (ZOEE in SONDSEE), izrecno ne določata javnosti evidence enotnih merilnih mest, kar pomeni, da ne predstavljata zakonite podlage za prost dostop do osebnih podatkov, ki jih evidenca vsebuje. Prav tako IP ni našel druge zakonske podlage, ki bi omogočala prost dostop do zahtevanih osebnih podatkov iz pogodb o dobavi električne energije. Glede na navedeno so posamezniki, torej odjemalci električne energije, ki so sklenili zasebnopravno pogodbo z dobaviteljem, v obravnavanem primeru utemeljeno pričakovali varstvo osebnih podatkov, saj neposredna zakonska podlaga za razkritje oz. prost dostop do zahtevanih informacij ne obstaja, kar pomeni, da je v tem delu podana izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odst. 6. čl. ZDIJZ. Glede zatrjevane izjeme varstva poslovne skrivnosti, na katero sta se sklicevala organ in stranski udeleženec je IP ugotovil, da sta izpolnjeni prva in tretja alineja prvega odstavka 2. člena ZPosS, torej, da gre za informacije, ki niso splošno znane, saj gre za dvostransko pogodbo, in da so zagotovljeni ukrepi, da se zaupnost ohrani (pisna opredelitev poslovne skrivnosti, ki je dostopna na spletni strani stranskega udeleženca). Prav tako je IP sledil obrazložitvi organa, da imajo zahtevane informacije tudi »tržno vrednost«. Predmet zahtevanih pogodb je namreč dobava električne energije, ki je blago, za katero veljajo tržne zakonitosti ponudbe in povpraševanja. Po oceni IP sta organ in stranski udeleženec s svojimi navedbami utemeljeno izkazala, da je v konkretnem primeru izpolnjena tudi zahteva, da bi razkritje zahtevanih pogodb in nazivov pogodbenih partnerjev, ki so poslovni subjekti, škodovalo poslovnim in finančnim interesom ter konkurenčni sposobnosti stranskega udeleženca, kar pomeni, da ima ta dokumentacija tudi tržno vrednost, zaradi česar trditve prosilca, da odločitev v tem delu ni obrazložena, ne držijo. IP je nadalje ugotovil, da niso podani razlogi po tretjem odstavku 2. člena ZPosS, na podlagi katerega se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne. Po oceni IP same zasebnopravne narave zahtevanih pogodb tako ne spremeni niti dejstvo, da z njimi razpolaga tudi organ (ne zgolj pogodbeni stranki, op. IP), kot izvajalec javne službe, kar zmotno zatrjuje prosilec, saj razlog razpolaganja organa s pogodbami, kot je bilo pojasnjeno, temelji izključno zaradi obveznosti uporabnika plačevati omrežnino za uporabo omrežja, ki temelji na Pogodbi o uporabi sistema z vsakim uporabnikom sistema, le ta pa na obstoju zahtevanih pogodb, na vsebino katerih pa organ nima nobenega vpliva niti niso predmet regulacije s strani organa, zato zahtevanim pogodbam tudi ni mogoče pripisati neposredne povezave z javnopravnim delovanjem organa. Prav tako pravna podlaga za razkritje ne more biti splošna trditev prosilca, da je za razkritje zahtevanih informacij podan javni interes, saj ni pojasnjeno, kako bi razkritje vsebine zahtevanih pogodb, ki so bile nedvomno sklenjene prosto na trgu električne energije, pripomogle k ugotavljanju konkurenčnosti distribucijskega omrežja z električno energijo, kar sicer zatrjuje prosilec. IP je torej sledil odločitvi organa, da v obravnavanem primeru niso podani zakonski razlogi, ki bi narekovali javnost vsebine zahtevanih pogodb. Tudi ne v obliki delnega dostopa, kot je predlagal prosilec, saj je IP sledil odločitvi organa, da je izjema poslovne skrivnosti podana za celotno vsebino zahtevanih pogodb, ne glede na to, da vsebujejo tudi določbe oz. podatke, ki jih kot obvezne sestavine pogodb določa 15. čl. ZOEE, saj slednje ni razlog za javnost teh določb, tega zakon ne določa, zato ni podlage za poseg v avtonomijo stranskega udeleženca glede pravice do varstva poslovne skrivnosti.
ODLOČBA:
Številka: 090-344/2022/21
Datum: 16. 1. 2023
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 28. 10. 2022, (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 12. 10. 2022, št.: 0599-4/2022-10, SODO sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, d.o.o., Minařikova ulica 5, 2000 Maribor (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 28. 10. 2022 se zavrne.
2. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 10. 6. 2022 na organ naslovil pisno zahtevo za posredovanje (v elektronski obliki) informacij javnega značaja, in sicer za podatke o vključitvi novih odjemalcev električne energije v bilančno skupino oziroma shemo pri dobavitelju električne energije za obdobje od 1. 9. 2021 do 1. 1. 2022:
- podatke o novih odjemalcih;
- pogodbe, na podlagi katerih so se ti odjemalci vpisali v bilančno skupino oziroma shemo.
Organ je z odločbo št. 0599-4/2022-2 z dne 27. 6. 2022 ugodil zahtevi prosilca o podatku o številu o pridobljenih merilnih mestih za obdobje 1.9.2021 do 1.1.2022 (prva alineja zahteve), zahtevo za posredovanje podatkov o novih odjemalcih in pogodbah (druga in tretja alineja zahteve) pa je zavrnil. Na podlagi pritožbe prosilca je IP z odločbo št. 090-232/2022/3 z dne 1. 9. 2022 izpodbijano odločbo v zavrnilnem delu odpravil in jo v tem delu vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.
V ponovljenem postopku je organ z odločbo št. 0599-4/2022-10 z dne 12. 10. 2022 v prvi točki izreka zahtevi prosilca za posredovanje podatkov o vključitvi novih odjemalcev električne energije v bilančno skupino oziroma shemo, in sicer pri dobavitelju električne energije za obdobje od 1.9.2021 do 1.1.2022, podatkov o novih odjemalcih in pogodb, na podlagi katerih so se ti odjemalci vpisali v bilančno skupino oziroma shemo, delno ugodil, tako, da se prosilcu posredujejo: podatki o vključitvi novih odjemalcev električne energije v bilančno skupino oziroma shemo, in sicer pri dobavitelju električne energije, V obdobju od 1.9.2021 do 1.1.2022 je dobavitelj pridobil 524 merilnih mest (septembra 115 merilnih mest, oktobra 168 merilnih mest, novembra 127 merilnih mest in decembra 114 merilnih mest). V drugi točki izreka odločbe je organ zahtevo prosilca v preostalem delu zavrnil. Posebni stroški niso nastali.
V obrazložitvi odločbe je organ povzel zahtevo prosilca in predhodni postopek ter navedel, da je v skladu z napotkom IP pozval prosilca, da bolj natančno opredeli, s katerimi podatki se želi seznaniti. V postopek pa je pozval tudi dobavitelja (dalje stranski udeleženec), da kot subjekt s pravnim interesom v navedeni zadevi v postopek vstopi kot stranki udeleženec, in sicer da za vsak podatek, ki predstavlja poslovno skrivnost ali drugo izjemo iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ga je iz dokumentov morebiti potrebno izločiti oziroma prekriti, tudi obrazloži, zakaj predstavlja poslovno skrivnost in da priloži tudi ustrezna dokazila za uveljavljanje poslovnih skrivnosti z obrazložitvijo, kakšna škoda bi z razkritjem zahtevanih informacij nastala. Prosilec je v pojasnilu, ki ga je organ prejel po elektronski pošti 21. 9. 2022, navedel, da organ posreduje prosilcu:
- naziv, naslov in davčno številko pogodbenih strank iz pogodb o dobavi elektrike,
- zavezanca za plačilo omrežnine in prispevkov (uporabnika sistema ali dobavitelja), elektronsko obliko pogodbo o dobavi elektrike z vsemi zahtevanimi podatki, oziroma kopije teh pogodb in
- datume prijave novih odjemalcev za zahtevano obdobje.
Organ je 6. 10. 2022 prejel odgovor stranskega udeleženca, da so podatki, ki jih zahteva prosilec, poslovne skrivnosti stranskega udeleženca in njegovih odjemalcev - pogodbenih partnerjev. Nadalje pripominja, da naziv (ime in priimek), naslov, davčna številka in številka merilnega mesta gospodinjskih odjemalcev predstavljajo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. V odgovoru je navedel, da zahtevane informacije predstavljajo poslovno skrivnost dobavitelja, saj izpolnjujejo vse pogoje iz 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti. Podatki, ki so navedeni v sklenjenih pogodbah, so namreč zasebne poslovne informacije, ki niso splošno znane niti niso dosegljive drugemu krogu oseb, saj gre za civilno pravna razmerja, v katera tretje osebe nimajo vpogleda in imajo tržno vrednost. Pogodbe, ki jih sklepa stranski udeleženec ter podatki, pravice in obveznosti, navedene le tam, so predmet poslovnih pogajanj in usklajevanj, nato pa se o njih sklepajo individualne pogodbe civilnopravnega značaja; to je eden izmed glavnih prednosti na zadevnem konkurenčnem trgu, kjer vsak izmed ponudnikov določa drugačne pogoje za sklenitev pogodb, ki niso javno dostopni. Ker imajo podatki, ki so zapisani v pogodbah med odjemalci in stranskim udeležencem komercialno vrednost, bi nastala visoka škoda stranskemu udeležencu, če bi se s komercialnimi pogoji neomejeno seznanil kdorkoli. Vse pogodbe, ki jih sklepa stranski udeleženec s svojimi odjemalci, vsebujejo določbo, da bosta odjemalec in dobavitelj vse podatke iz pogodbe in prilog pogodbe ali v zvezi z izvrševanjem pogodbe obravnavala kot poslovno skrivnost (16. člen Splošnih pogojev o dobavi električne energije za gospodinjske in male poslovne odjemalce: Enako določilo pa vsebujejo tudi pogodbe, sklenjene z velikimi poslovnimi odjemalci. Z razkritjem kateregakoli dela pogodbe bi se nedopustno poseglo v integriteto poslovanja stranskega udeleženca in njegovih odjemalcev ter predstavljajo kršitve njihovih poslovnih skrivnosti. Nadalje je organ navedel, da je zahtevo prosilca po podatkih o novih odjemalcih in po pogodbah, na podlagi katerih so se ti odjemalci vpisali v bilančno skupino oz. shemo (druga in tretja alineja zahteve): z nazivom, naslovom in davčno številko pogodbenih strank iz pogodb o dobavi elektrike, zavezanca za plačilo omrežnine in prispevkov (uporabnika sistema ali dobavitelja), elektronsko obliko pogodbo o dobavi elektrike z vsemi zahtevanimi podatki, oziroma kopije teh pogodb in datume prijave novih odjemalcev za zahtevano obdobje, zavrnil. Navedeni zahtevani podatki izpolnjujejo pogoje za eno izmed izjem od dostopa do informacije javnega značaja po 6. členu ZDIJZ (2. in 3. točka ZDIJZ). Po 2. in 3. točki ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na: 1. podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe in 2. osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Podatki, ki jih zahteva prosilec so poslovne skrivnosti stranskega udeleženca in njegovih odjemalcev - pogodbenih partnerjev. Po pridobljenem odgovoru stranskega udeleženca je organ ugotovil, da pogodbe, ki jih sklepa stranski udeleženec s svojimi odjemalci, vsebujejo določbo, da bosta odjemalec in dobavitelj vse podatke iz pogodbe in prilog pogodbe ali v zvezi z izvrševanjem pogodbe obravnavala kot poslovno skrivnost (16. člen Splošnih pogojev o dobavi električne energije za gospodinjske in male poslovne odjemalce, zato je ta dolžan posredovane podatke varovati kot zaupne in jih ni mogoče razkriti prosilcu. Enako določilo pa vsebujejo tudi pogodbe, sklenjene z velikimi poslovnimi odjemalci. Organ je tudi ocenil, da zahtevani podatki in pogodbe po vsebini predstavljajo njihove poslovne podatke, iz česar izhaja, da imajo zahtevane informacije zanje tržno vrednost. Z razkritjem navedenih informacij bi po oceni organa stranskemu udeležencu nedvomno nastala škoda, saj bi razkritje teh podatkov neposredno škodovalo njihovim poslovnim in finančnim interesom ter konkurenčni sposobnosti. Glede opredeljenih poslovnih skrivnosti je organ torej ugotovil, da so izpolnjeni pogoji za obstoj poslovne skrivnosti v skladu z 2. členom ZPosS. Nadalje organ ugotavlja, da naziv (ime in priimek), naslov, davčna številka in številka merilnega mesta gospodinjskih odjemalcev predstavljajo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov na podlagi Splošne uredbe o varstvu podatkov (EU) in Zakona o varstvu osebnih podatkov, kar pa tudi na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavlja izjemo, ko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Z razkritjem kateregakoli dela pogodbe bi se tako nedopustno poseglo v integriteto poslovanja stranskega udeleženca in njegovih odjemalcev ter predstavljajo kršitve njihovih poslovnih skrivnosti. Organ je še odločil, da v predmetnem postopku niso nastali posebni stroški.
Zoper navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 28. 10. 2022, v kateri je predlagal, da IP pritožbi ugodi in prosilcu posreduje zahtevane informacije javnega značaja, ki jih je prosilec zahteval v svoji zahtevi z dne 10.06.2022, in sicer:
- podatke o novih odjemalcih, ki so se vključili v bilančno skupino oziroma shemo, in sicer pri dobavitelju električne energije: za obdobje od 01.09.2021 do 01.01.2022;
- pogodbe oziroma druge listine oziroma podatke, ki so bili družbi SODO d.o.o. predloženi za vknjižbo v bilančno skupino, oziroma na podlagi katerih so se ti odjemalci vpisali v bilančno skupino oziroma shemo; oziroma podredno, da odločbo vrne nazaj družbi SODO d.o.o. v ponovni postopek, v vsakem primeru pa prosilcu povrne vse stroške predmetnega postopka, hkrati pa prosilec odstopa od zahteve za dostop do imen sopogodbenikov ter vseh ostalih osebnih ali kakšnih drugih podatkov, ki bi lahko pomenili kršitev po Zakonu o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1), prosi, da organ podatke zakrije. V nadaljevanju pritožbe je prosilec povzel odločitev organa in se glede varstva osebnih podatkov ne strinja s stališčem organa. Meni, da zahtevani podatki ne izpolnjujejo pogojev za eno izmed izjem do dostopa do informacije javnega značaja po 6. členu ZDIJZ, saj podatki v obliki, kot jih zahteva prosilec, ne predstavljajo kršitev varovanja osebnih podatkov. Po ZVOP-1 je osebni podatek opredeljen kot katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Prosilec izpostavlja, da tudi v kolikor bi obveljala takšna razlaga, bi lahko podatke, ki predstavljajo osebne podatke po tem zakonu, organ v danih okoliščinah ustrezno prekril in prosilcu posredoval zahtevano dokumentacijo. S tovrstnim postopanjem organ ne bi ravnal v nasprotju z določbami o varovanju osebnih podatkov, s tem pa tudi ne kratil pravic prosilcu, ki mu za zavarovanje svojih pravic in interesov v gospodarskem sporu, kot je bilo navedeno zgoraj, v takšni obliki nedvomno pripadajo. Organ z napačno interpretacijo pravnih institutov po ZVOP-1 in ZDIJZ prosilcu ni dal niti možnosti, da bi s tovrstnim postopanjem lahko vseeno pridobil podatke, ki so predmet njegove pisne zahteve za posredovanje informacij javnega značaja. Prosilec zato vztraja na stališču ter zaključuje, da posredovanje informacij na dokumentih s prekritimi podatki ne predstavlja kršitve varstva osebnih podatkov na podlagi Uredbe ter ZVOP-1. Glede varstva poslovne skrivnosti se prosilec ne strinja s stališčem organa in izpostavlja, da se organ zgolj pavšalno sklicuje na odgovor stranskega udeleženca v tem postopku. S tem, ko odgovora stranskega udeleženca organ ni vročal prosilcu, je v postopku prekršil pravico prosilca do seznanjenosti in izjave v postopku. Iz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS med drugim izhaja tudi pravica stranke do seznanjenosti v postopku. Iz te pravice izhaja, da mora biti stranki zagotovljena pravica, da se lahko seznani in izjavi o celotnem procesnem gradivu, ki je v spisu in ki lahko vpliva na odločitev organa. Stranke lahko namreč učinkovito sodelujejo in se učinkovito izjavljajo takrat, ko se zanesejo na ravnanja organa v postopku. Navedena zahteva je tudi vsebina načela pravne varnosti kot podnačela pravne države. Ker organ odgovora stranskega udeleženca ni vročal v izjavo prosilca, je s tem zagrešil bistveno kršitev določb upravnega postopka. V zvezi s tem prosilec pojasnjuje, da je poslovna skrivnost informacija, ki jo podjetje obravnava kot zaupno, ker njena vsebina, skupaj z omejenim dostopom, imetniku zagotavlja konkurenčno prednost. ZPosS, ki opredeljuje poslovno skrivnost, v tretjem odstavku 2. člena določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne. Da je podatek obravnavan kot poslovna skrivnost po drugem odstavku 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) morata biti izpolnjeni-dve- merili: da je potreba po varstvu očitna (subjektivno merilo) in da bi z razkritjem nastala občutna škoda (objektivno merilo). Pri subjektivnem merilo se kot »razumen ukrep« šteje pisni zapis, da je določena informacija poslovna skrivnost, vendar to pomeni izpolnitev le enega od meril za opredelitev poslovne skrivnosti. Celotne pogodbe ne morejo veljati kot poslovna skrivnost. Po subjektivnem kriteriju bi lahko predstavljala poslovno skrivnost celotna pogodba, če bi bila kot taka določena, vendar je potrebno upoštevati, da se za poslovno skrivnost lahko štejejo le tiste informacije, ki morajo ostati zaupne zaradi varstva konkurence na trgu. Tako se za poslovno skrivnost ne morejo šteti podatki, kjer gre v osnovi za splošne določbe, ki jih ureja npr. Obligacijski zakonik. To, da so zahtevani dokumenti poimenovani kot poslovna skrivnost, samo po sebi ne zadošča, ampak je potrebno upoštevati še dodatne okoliščine, kot so smisel in namen poslovne skrivnosti (tako tudi UPRS sodba I U 764/2015). Prosilec opozarja na to, da je vsem pogodbenim strankam, torej tako organu kot stranskemu udeležencu in njegovim pogodbenim partnerjem, jasno, da je potrebno predložiti pogodbo organu, ki se šteje kot zavezanec po ZDIJZ. Četudi bi šlo pri omenjenih podatkih za poslovno skrivnost, je potrebno upoštevati določbo tretjega odstavka 2. člena ZPosS in tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, po kateri se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni. Pogodbene stranke bi se s sklicevanjem na poslovno tajnost lahko tako vedno izognile posredovanju podatkov, ki so sicer javni. Poslovna tajnost tako lahko veže le pogodbeni stranki, ne pa tudi organa ZDIJZ, če očitno ne gre za nekaj, kar je poslovna skrivnost v pravem pomenu besede. Če bi bilo stališče organa pravilno, bi se tako pogodbene stranke s sklicevanjem na poslovno tajnost lahko vedno izognile temu, da predložijo da podatke, ki so sicer javni po določilih ZDIJZ, to pa bi privedlo do nevzdržnih situacij in do izigravanja določil ZDIJZ. Glede na zgoraj opisano takšno stališče organa ne drži. Tudi, če bi se štelo, da so določeni komercialni pogoji poslovna tajnost, lahko organ uporabi institut delnega dostopa in te podatke zakrije ter posreduje preostanek podatkov oziroma pogodb, nikakor pa ne more zavrniti dostopa do vseh podatkov, samo iz razloga, ker je notri vsebovan en tajen oziroma osebni podatek. Kot je bilo pojasnjeno že zgoraj, prosilec umika svojo zahtevo za dostop do imen sopogodbenikov ter vseh ostalih osebnih ali kakšnih drugih podatkov, ki bi lahko pomenili kršitev po ZVOP-1. Prosilec izpostavlja, da se stranski udeleženec tu ni opredelil do tega, kakšna škoda bi nastala z razkritjem. Zgolj pavšalne navedbe, da bi z razkritjem katerega koli dela pogodbe nedopustno poseglo v integriteto poslovanja stranskega udeleženca ter njegovih odjemalcev, ne zadostujejo. Podjetja s sklicevanjem na poslovno skrivnost ne morejo v razmerju do države in javnosti absolutno preprečiti dostopa do podatkov o podjetniškem delovanju in poslovnih transakcijah. To, da ima poslovna skrivnost tržno vrednost, pa pomeni, da je ta vrednost vezana na njeno tajnost. Organ zavrnitve zahtevane informacije za posredovanje zaprošenih podatkov zaradi nastanka škode ni prepričljivo utemeljil. Sklicuje se le na izjavo stranskega udeleženca, ki poleg tega prosilcu niti ni bila posredovana, da bi se glede nje lahko izjavil, nikjer pa ne izhaja, da se je do omenjenih trditev organ tudi sam opredelil in poskušal sam ugotoviti, ali njihova pojasnila res utemeljujejo zavrnitev dostopa do podatkov. Prav tako organ ni poskušal ugotoviti, kaj res šteje kot poslovna skrivnost, če so izpolnjeni vsi pogoji zanjo ter, najpomembnejše, ali navedene pogodbe sploh ustrezajo temu. Organ je v odločbi zgolj povzel navedbe stranskega udeleženca in zapisal svojo odločitev, brez kakršne koli obrazložitve. Zato na tem mestu prosilec opozarja na to, da organ obrazložitve razlogov, na podlagi katerih je sprejel svojo odločitev, ni opredelil na konkreten način in z zadostno jasnostjo, vsled temu pa zagrešil bistveno kršitev določb upravnega postopka.
IP je dne 8. 12. 2022 prejel dopis št. 0599-4/2022-15 z dne 5. 12. 2022, s katerim je organ poslal pritožbo prosilca s prilogami v odločanje IP. Pri tem je organ ugotovil, da je pritožba dovoljena in vloženi s strani upravičene osebe. Glede pravočasnosti pritožbe je organ presojo prepustil IP, saj ni prejel podpisane vročilnice o vročitvi odločbe, zato je izvedel postopek sledenja pošiljki, pri čemer je na podlagi dveh poizvednic prejel različne datume vročitve. Ob tem je organ še poudaril, da 37. čl. Direktive (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. 6. 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU določa zahtevo, da distribucijski operaterji zagotovijo zaupnost poslovno občutljivih podatkov. Določilo se glasi: »Brez poseganja v člen 55 ali druge pravne obveznosti razkritja podatkov, mora vsak operater distribucijskega sistema ohraniti zaupnost poslovno občutljivih podatkov, ki jih pridobi med izvajanjem svoje poslovne dejavnosti, in preprečiti, da bi se podatki o njegovih dejavnostih, ki bi lahko bili poslovno koristni, na diskriminatoren način razkrili«. Določilo direktive je bilo preneseno v prvi odst. 84. čl. Zakona o oskrbi z električni energijo in se glasi: »Distribucijski operater je dolžan varovati zaupnost poslovno občutljivih podatkov, ki jih pridobi med izvajanjem svoje poslovne dejavnosti in preprečiti, da bi se poslovno koristni podatki o njegovih dejavnostih razkrili na diskriminatoren način«.
V skladu s 4. odst. 246. čl. ZUP je organ druge stopnje, torej IP, dolžan poslati pritožbo v odgovor morebitnim strankam z nasprotnim interesom in ji določiti rok za odgovor, če tega ne stori organ prve stopnje. Ker v obravnavanem primeru organ prve stopnje tega ni storil, je IP z dopisom z dne 12.12. 2022, št. 090-344/2022/2 poslal pritožbo v izjasnitev stranskemu udeležencu, da se v roku osmih dni izreče o pritožbi in morebitnih novih dejstvih in dokazih.
Prav tako je IP z dopisom z dne 12. 12. 2022, št.: 090-344/2022/3, na podlagi 9. čl. ZUP, prosilcu posredoval vlogo družbe z dne 5. 10. 2022, s katero je ta priglasila stransko udeležbo in zatrjevala izjemi poslovno skrivnost in varstva osebnih podatkov. Prosilec je namreč v pritožbi zatrjeval kršitev načela kontradiktornosti, saj mu organ navedene vloge ni posredoval v seznanitev.
Prosilec je odgovoril z dopisom z dne 22. 12. 2022 in navedel, da je naziranje stranskega udeleženca nepravilno. Poudaril je, da določitev nekega podatka kot poslovno skrivnost ni absolutno. Predmetne pogodbe, čeprav domnevno vsebujejo določbo o poslovni skrivnosti, so bile razkrite javnosti. Namreč, Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem električne energije (v nadaljevanju: SONDSEE), v 256. členu določajo, da mora uporabnik sistema ali novi dobavitelj po pooblastilu uporabnika sistema in na osnovi sklenjene pogodbe o dobavi elektrike z uporabnikom sistema vložiti zahtevo za menjavo dobavitelja pri distribucijskem operaterju. Ta zahteva po citiranem členu SONDSEE mora biti pravočasna, popolna in pravilna ter mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
- številko obračunske merilne točke;
- identifikator distribucijskega območja;
- naziv, naslov in davčna številka pogodbene stranke iz pogodbe o dobavi elektrike;
- zavezanec za plačilo omrežnine in prispevkov (uporabnik sistema ali dobavitelj);
- naziv in EIC identifikator izbranega dobavitelja odjema; naziv in EIC identifikator izbranega dobavitelja oddaje;
- elektronsko obliko pogodbe o dobavi elektrike, iz katere morajo biti razvidni najmanj pogodbene stranke, obdobje veljavnosti pogodbe, številka obračunske merilne točke in številka merilnega mesta, ki je predmet pogodbe, in podpisi pogodbenih strank, predvsem za namen razreševanja naknadnih sporov.
Z vložitvijo takšne zahteve, ki kot prilogo vsebuje tudi podatek, ki ga zahteva prosilec, tj. elektronska oblika pogodbe o dobavi elektrike, je le-ta izgubila lastnost poslovne skrivnosti, saj je bila razkrita javnosti. Organ od katerega prosilec zahteva podatke, je dolžan, skladno s 155. členom SONDSEE, voditi enotno evidenco merilnih mest. Zakon o oskrbi z električno energijo (v nadaljevanju: ZOEE) in SONDSEE ne določata, da ta evidenca ni javno dostopna, kar pomeni, da ima vsakdo pravico vpogledati vanjo in se seznaniti z njeno vsebino. Navedeno pomeni, da so vsi podatki, ki so del te evidence, kot npr. zahtevane pogodbe, javni in kot taki ne predstavljajo poslovne skrivnosti, zato jih je organ dolžan razkriti prosilcu. Prosilec je nadalje navedel, da je stranski udeleženec zgolj pavšalno za vse pogodbe navedel, da kot celota izpolnjujejo zakonske pogoje, kar pa ne zadostuje, saj pavšalne navedbe niso konkretizirane. Dolžnost stranskega udeleženca je, da za vsak podatek utemelji, da ta predstavlja poslovno skrivnost. Ker stranski udeleženec tega ni storil, je po mnenju prosilca potrebno njegovo zahtevo za zavrnitev razkritja zavrniti kot neutemeljeno tudi iz tega razloga. Prosilec je nadalje prepričan, da gre v konkretnem primeru za situacijo, da prevladala pravica javnosti vedeti nad pravico do varovanja poslovne skrivnosti. Organ, tj. družba SODO d.o.o., je sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo. Ustanovljen je bil s strani Vlade RS na podlagi 23. člena Energetskega zakona (v nadaljevanju: EZ-l). Njegova glavna naloga je opravljanje dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. Licenco za opravljanje energetske dejavnosti za dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije mu je izdala Javna agencija Republike Slovenije za energijo na podlagi 6. členu EZ-1 (licenca št.0686-08-015/002/07, z dne 8. 6. 2007). Nadalje mu je Vlada RS s sklepom št. 36001-4/2007/5, z dne 14. 6. 2007 podelila koncesijo za obdobje petdeset let od datuma sklenitve koncesijske pogodbe (Uredba o koncesiji gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije). Temeljni cilji družbe SODO d.o.o., v skladu z energetsko politiko Evropske Unije in Republike Slovenije, so naslednji: konkurenčnost, zanesljivost oskrbe z električno energijo, okoljska sprejemljivost. Prosilec je navedel strateške cilje družbe SODO d.o.o. in zaključil, da iz navedenega izhaja, da razkritje podatkov, ki jih zbira v svoji evidenci SODO d.o.o., predstavljajo splošen interes. Ti podatki ne služijo zgolj interesom peščice, temveč splošni interes predstavlja tisto, kar koristi javnemu vedenju in njihovo razkritje omogoča javni nadzor in njeno sodelovanje pri diskurzu o tistih temah, nad katerimi bi morala bdeti z vso skrbnostjo. In ravno energetski sektor, zlasti v luči trenutne energetske krize, je tisti sektor, od katerega javnost zahteva in ima pravico preveriti, ali deluje pregledno, odprto, nepristransko in omogoča pošteno konkurenco (kar je temeljni cilj SODO d.o.o.)- SODO d.o.o. zraven tega uporablja in upravlja državno premoženje, kar pomeni, da mora ravnati odgovorno in skrbno pri odločanju o pomembnih javnih zadevah in pri porabi javnih sredstev. Tako ima javnost in z njo vsak posameznik ustavno zagotovljeno pravico do obveščenosti, kar pomeni, da ima pravico, da je seznanjen, kako SODO d.o.o. izpolnjuje svoje cilje, še predvsem, kako zagotavlja konkurenčnost. Zgolj seznanjenost javnosti s temi podatki, tej omogoča, da ima dovolj informacij, da lahko sodeluje v odprti javni razpravi o tako pomembni temi, kot je konkurenčnost energetske politike, še posebej v luči trenutne situacije, ko je splošno znano dejstvo, da energetski trg obvladujejo špekulanti. Pri tem prosilec ne trdi, da je stranski udeleženec špekulant, vendar ima pravico to preveriti. Zavrnitev razkritja zahtevanih podatkov, je v nasprotju s pravico javnosti, da preveri, ali eden od ključnih členov nacionalnega energetskega stebra opravlja svoje naloge, za katere je bil ustanovljen, tj. zagotavlja konkurenčnost na trgu. Gre za podatke, ki bi javnosti omogočili, da preveri, ali nacionalni sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo skrbi, da na trgu ne prihaja do špekulacij, ki povzročajo škodo tako posameznikom, kot tudi javnim sredstvom. Nadalje razkritje teh podatkov bo pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost, tj. ugotavljanje konkurenčnosti distribucijskega omrežja z električno energijo. Vse to dokazuje, da je nedvomno v interesu širše družbene skupnosti transparentno poslovanje in izpolnjevanje ciljev SODO d.o.o., ki na področju države na področju upravljanja z distribucijskim omrežjem z električno energijo opravlja dejavnost, od katere so, zlasti v času trenutne energetske krize, odvisni premoženje, varnost, zdravje in socialna varnost vseh prebivalcev Republike Slovenije. Tako je ključnega pomena, da je nadzor nad poslovanjem energetskega sektorja transparenten, pravilen, zakonit in zlasti, da omogoča pošteno konkurenčnost kot enega od temeljnih postulatov gospodarstva. Ravno iz vseh navedenih razlogov je potrebno zagotoviti nadzor in sodelovanje javnosti. Namreč, nadzor javnosti zmanjšuje možnost neodgovornega ravnanja in sprejemanje nestrokovnih odločitev.
Stranski udeleženec se je izrekel o pritožbi prosilca z dopisom z dne 30. 12. 2022, ki ga je IP prejel 3. 1. 2023. Glede varstva osebnih podatkov je navedel, da je upravljalec osebnih podatkov, ki podatke upravlja in obdeluje, posledično pa mora pri svojem delu upoštevati oziroma je zakonsko zavezan k varovanju osebnih podatkov. Kot sledi v nadaljevanju, so pogodbe o dobavi električne energije, katere želi pridobiti, v celoti zaupne narave in vsebujejo osebne podatke fizičnih oseb, direktorjev, zastopnikov, in drugih oseb navedenih v pogodbah (kontaktne osebe in njihovi kontaktni podatki) - to pomeni, da bi se z razkritjem pogodb neupravičeno poseglo v te osebne podatke. Nadalje je stranski udeleženec poudaril, da so Pogodbe o dobavi električne energije poslovna skrivnost in v celoti zaupne narave. Vse pogodbe sklenjene stranskim udeležencem ter gospodinjskimi, malimi in velikimi poslovnimi odjemalci (kakor izhaja tudi iz splošnih pogojev poslovanja stranke) vsebujejo izrecno določbo, da odjemalec in dobavitelj vse podatke in informacije iz pogodbe in njenih prilog ali v zvezi z izvrševanjem pogodbe, obravnavata kot poslovno skrivnost. Ne samo, da so zaupne narave podatki o datumu prijave posameznega odjemalca v bilančno skupino. Za poslovno skrivnost se torej ne štejejo zgolj podatki o strankah (naziv firme, ime, priimek, naslov, davčna številka, številka merilnega mesta) in cenah, pač pa tudi podatki o morebitnih popustih, plačilnih rokih, trajanju pogodb, odpovednih rokih in drugih komercialnih pogojih dobave električne energije, ki so jih individualno izpogajali stranski udeleženec in njegovi odjemalci. je po svojem pooblaščencu v preteklosti od organa že zahteval t.i. "anonimizirane" verzije pogodb o dobavi elektrike, vendar dejstva, da so vse pogodbe s posameznimi odjemalci poslovne in zaupne narave, ni mogoče zaobiti na način, da bi se zagotovil le »del« pogodb, ki jih zahteva. Kot že izpostavljeno, bi razkrivanje kateregakoli dela pogodb, ki predstavljajo celoto, ki so v celoti zaupne narave in ki so kot takšne tudi izrecno opredeljene (kar se lahko IP ali organ neposredno prepriča z vpogledom v same pogodbe), namreč nedopustno poseglo v integriteto poslovanja stranskega udeleženca in njegovih odjemalcev ter predstavljalo kršitve njihovih poslovnih skrivnosti. Že razkrivanje posameznih pogodbenih klavzul, informacije o sami dolžini (število strani), strukturi (naslovi členov, njihova razporeditev v pogodbi) pogodb in podobno, bi torej pomenilo poseg v integriteto poslovanja, in bi veščim tretjim osebam omogočilo rekonstruiranje komercialnih pogojev. v pritožbi nadalje navaja, da se stranski udeleženec ni opredelil do tega, kakšna škoda bi z razkritjem zahtevanih podatkov nastala. Stranski udeleženec je poudaril, da škode kot takšne seveda ni mogoče vnaprej zneskovno opredeliti (tj. pred njenim nastankom), saj je obseg dejansko nastale škode seveda odvisen od vsakokratnega posameznega primera in ga ni mogoče kar vnaprej zneskovno izračunati. Še več, vprašanje, ali bi z razkritjem sploh nastala kakršnakoli škoda, niti ni relevantno, saj ne vpliva na status podatkov kot poslovne skrivnosti (prim. 2. člen Zakona o poslovni skrivnosti). Važno je zgolj, da imajo podatki tržno vrednost (kar pa jo pogodbe, ki kažejo na način in komercialne pogoje poslovanja stranskega udeleženca, nedvomno imajo, gre namreč za njegov poslovni know-how). Ne glede na to pa je sicer jasno, da bi takšna škoda nedvomno nastala - kar je glede na zaupno naravo pogodb in posegov v zasebnopravna pogodbena razmerja stranskega udeleženca očitno. V zvezi s tem stranski udeleženec poudarja na nevzdržnost navedb prosilca, ki v pritožbi na več mestih navaja, češ, da naj bi bila vsebina pogodb (tj. podatki iz pogodb, ki jih zahteva) po zakonu javna (?!). Takšno stališče je očitno pretirano in nevzdržno. Vsebina pogodb je zasebne, civilnopravne narave in je bila predmet zasebnih individualnih pogajanj z vsako pogodbeno stranko - ter se kot takšna prosilca prav nič ne tiče. Edini razlog, zakaj so pogodbe sploh bile posredovane organu oz. so mu dostopne, je status organa kot regulatorja trga električne energije. Slednje pa ne pomeni, da so pogodbe same po zakonu javne - zgolj dejstvo, da ima organ pogodbe v svoji posesti oz. so mu dostopne, takšne narave pogodb ne menja. Tudi v primeru, da bi se dostop do anonimiziranih verzij pogodb o dobavi elektrike omogočil, je potrebno poudariti, da je tudi IP v preteklosti (v odločbi št. 090-232/2022 z dne 1. 9. 2022) že zavzel stališče, da je v postopkih glede dostopa do informacij javnega značaja potrebno upoštevati erga omnes učinek, kar pomeni, da odobritev dostopa ne učinkuje le proti konkretnemu prosilcu, temveč proti javnosti na splošno. Če bi torej katera druga oseba od organa zahtevala dostop do istih dokumentov, bi se moral dostop dovoliti (oziroma zavrniti) pod enakimi pogoji, kot konkretnemu prosilcu. Pravna podlaga za dostop javnosti do informacij v pogodbah pa seveda ne obstaja - podatki, navedeni v sklenjenih pogodbah, namreč predstavljajo zasebne poslovne informacije, ki niso splošno znane, niti dosegljive krogu tretjih oseb. Gre namreč za gospodarske pogodbe civilnega prava in s tem zasebna civilnopravna razmerja, v katera tretje osebe nimajo pravice vpogleda. V primeru, da bi se odobrila zahteva za pridobitev anonimiziranih pogodb, bi moral organ obdelati vseh 524 pogodb in iz njih izbrisati vse podatke, ki se so individualno dogovorjeni z vsakim posameznim odjemalcem (podatke o strankah, cenah, rokih in drugih plačilnih pogojih, odpovednih rokih itd) - takšna zahteva bi bila nesmiselna. bi v primeru ugoditve prejel 524 »lupin« pogodb (brez vseh poslovnih skrivnosti oziroma brez vseh komercialnih pogojev), s postopkom redakcije pa bi se organu povzročilo nepotrebno in dolgotrajno delo - gre za ogromno število pogodb o dobavi elektrike, kjer je potrebno vsako posamezno pogodbo skrbno in natančno prebrati ter iz nje izbrisati poslovne skrivnosti in individualno dogovorjene komercialne pogoje (kot povedano, celotne pogodbe predstavljajo poslovno skrivnost, tj. ne zgolj stranke in cene, pač pa tudi morebitni popusti, plačilni roki in pogoji, možnosti odpovedi in drugi komercialni pogoji). Poleg zgoraj navedenega je vse podatke, ki jih je mogoče razkriti brez negativnih posledic za ostale udeležence, že prejel - organ je namreč z dne 27. 6. 2022 že izdal odločbo in posredoval podatke o vključitvi novih odjemalcev električne energije v bilančno skupino za obdobje od 1. 9. 2021 do 1. 1. 2022, s čemer je pridobil informacijo o številu merilnih mest (Odločba IP št. 090-232/2022 z dne 1. 9. 2022). Ne glede na navedeno pa je stranski udeleženec opozoril tudi na dejstvo, da po njegovem mnenju niti ni mogoče »anonimizirati« pogodb do te mere, da ne bi več predstavljale poslovne skrivnosti. Iz kateregakoli dela pogodb ali dela klavzul bi namreč prosilec pridobil vpogled v zasebna civilnopravna razmerja stranskega udeleženca in njegovih sopogodbenikov, ki se ga ne tičejo in ki jih namerava zgolj zlorabljati za potrebe vlaganja šikanoznih in očitno fabriciranih tožb proti stranskemu udeležencu ali celo njegovim poslovnim partnerjem in jih na ta način nadlegovati. Zato predlaga pritožbenemu organu, da tovrstnih nelegitimnih in neupravičenih teženj (ki jih prosilec niti ne skriva) ne podpira. Stranski udeleženec je zaključil, da zahtevane informacije predstavljajo poslovne skrivnosti ter tako spadajo v eno izmed izjem prostega dostopa do informacij javnega značaja. Te poslovne skrivnosti niso zgolj poslovne skrivnosti stranskega udeleženca, temveč tudi poslovne skrivnosti njegovih pogodbenih partnerjev. Omogočen dostop do anonimiziranih verzij sklenjenih pogodb o dobavi elektrike med stranko in njenimi odjemalci bi pomenil kršitev poslovne skrivnosti, saj so sklenjene pogodbe v celoti izrecno opredeljene kot poslovna skrivnost in v celoti zaupne narave. Stranski udeleženec je še navedel, da je navedena pritožba samo ena izmed mnogih vsebinsko enaka in funkcionalno povezana z zahtevami, naslovljenih na organ, s strani prosilca, ki več kot očitno zlorablja pravico dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ, iz česar izhaja, da so zahteve prosilca šikanoznega značaja, z očitnim namenom pridobitve poslovnih skrivnosti stranskega udeleženca, razkritje katerih bi neposredno škodovalo njegovemu poslovnemu potencialu, poslovnim in finančnim interesom ter njegovi konkurenčni sposobnosti na trgu dobaviteljev električne energije.
Pritožba ni utemeljena.
IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
IP primarno ugotavlja, da organ ni izvedel preizkusa pravočasnosti pritožbe, ker ni imel podatkov o vročitvi odločbe. Na podlagi naknadnega dopisa organa z dne 9. 12. 2022, IP ugotavlja, da je Pošta Slovenije organu predložila poizvednico z dne 14. 11. 2022, iz katere izhaja, da je bila pooblaščencu prosilca odločba organa vročena 13. 10. 2022, med tem ko je bila pritožba vložena na pošto 28. 10. 2022, kar pomeni, da je pritožba, poleg tega, da je dovoljena in vložena s strani upravičene osebe, tudi pravočasna.
Prosilec v pritožbi vztraja pri dostopu do:
- podatkov o novih odjemalcih, ki so se vključili v bilančno skupino oziroma shemo, in sicer pri dobavitelju električne energije:, za obdobje od 1. 9. 2021 do 1. 1. 2022;
- pogodb oziroma drugih listin oziroma podatkov, ki so bili družbi SODO d.o.o. predloženi za vknjižbo v bilančno skupino oziroma na podlagi katerih so se ti odjemalci vpisali v bilančno skupino, pri čemer naknadno v pritožbi umika zahtevo za dostop do imen sopogodbenikov ter vseh ostalih osebnih ali kakšnih drugih podatkov, ki bi pomenile kršitev po ZVOP-1.
Glede na to, da je organ v drugi točki izreka izpodbijane odločbe »v preostalem delu« na splošno zavrnil dostop, je IP z dopisom z dne 12. 12. 2022 pozval organ, da posreduje dokumente, do katerih je zavrnil dostop in so predmet pritožbenega postopka. Organ je na poziv odgovoril dne 20. 12. 2022 in posredoval tabelo, ki vsebuje podatke o pogodbenih strankah in je izvzeta iz evidence merilnih mest ter cca 10% skenov tipskih pogodb o dobavi elektrike dobavitelja z odjemalci.
IP je naknadno z dopisom z dne 5. 1. 2022 organ ponovno pozval, da natančno pojasni, kateri dokumenti ustrezajo posamezni alineji zahteve prosilca in se do teh dokumentov tudi opredeli z vidika vloge, da s temi dokumenti razpolaga. Prav tako je IP pozval organ, da pojasni, kakšno vlogo ima SODO pri teh pogodbah, tudi z vidika zakonske podlage in ali lahko vpliva na njihovo vsebino, na ceno ter ali gre za regulirane zadeve (v katerem delu) s strani države.
Organ je odgovoril dne 9. 1. 2023 (kot je razvidno v nadaljevanju te odločbe) ter dodatno še dne 13. 1. 2023 ter pojasnil:
- glede zahteve prosilca po pridobitvi informacij, ki se nanašajo na zavezanca za plačilo omrežnine in prispevkov (uporabnika sistema ali dobavitelja): je organ pojasnil, da gre za informacije oziroma podatke, ki pomenijo istovrstne podatke, saj gre za iste odjemalce, kot sklenitelje pogodbe o dobavi električne energije. Pogodbena stranka - odjemalec pri sklenitvi pogodbe o dobavi električne energije je enaka pogodbeni stranki sklenjene Pogodbe o uporabi sistema, ki je vsakokratni zavezanec za plačilo omrežnine in prispevkov, saj je pri distribucijskem operaterju (oz. njegovih pogodbenih izvajalcih) za sklenitev Pogodbe o uporabi sistema predpogoj že sklenjena pogodba o dobavi električne energije.
- glede datuma prijave novih odjemalcev za zahtevano obdobje: organ je pojasnil, da je že prosilec v zahtevi sam postavil obdobje, za katero želi zahtevane podatke, za katere mu je organ tudi že posredoval število merilnih mest po mesecih tega obdobja. Organ z datumom pričetka »prijave novega odjemalca pri dobavitelju« ne razpolaga neposredno (informacijski sistem namreč ne omogoča direktnega vpogleda na tovrsten način, ampak je treba vsako sklenjeno pogodbo o dobavi električne energije odpreti in preveriti datum začetka veljavnosti te pogodbe, kar pa ni nujno enako z datumom »prijave« novega odjemalca, ker sistem beleži datum oddaje popolne vloge za evidentiranje spremembe dobavitelja, lastnika, plačnika in tudi datum prvega priklopa na posameznem merilnem mestu) in bi zagotavljanje tovrstnega podatka za organ pomenilo ustvarjanje nove zbirke osebnih podatkov.
- Organ je še dodatno predložil primere sklenjenih pogodb o dobavi električne energije, za vsako vrsto odjemalca za zahtevano obdobje (1. 9. 2021-1. 1. 2022), in sicer: za gospodinjski odjem (fizična oseba) - izvedena spremembe menjave dobavitelja na.; samooskrba gospodinjski odjem (samooskrba fizična oseba) - izvedena sprememba menjave dobavitelja na.; samooskrba poslovni odjemalec (samooskrba pravna oseba) - izvedena sprememba menjave dobavitelja na.; poslovni odjem (pravna oseba) - izvedena sprememba menjave dobavitelja na. Ob tem je še dodal, da so datumi sklenitve pogodbe o dobavi razvidni iz pogodb o dobavi, datumi, ki so praviloma datumi pred realizacijo datuma »prijave novega odjemalca pri dobavitelju« in ni enak datumu oddaje popolne vloge za evidentiranje spremembe dobavitelja.
- Organ je še dodatno oziroma ponovno posredoval seznam merilnih mest – pridobljeni odjemalci dobavitelja. po nazivu, naslovu in davčni številki pogodbenih strank iz pogodbe o dobavi električne energije (excel tabelo).
Glede na pojasnilo organa in posredovane dokumente, ob upoštevanju prosilca v pritožbi glede katerih informacij vztraja pri dostopu, IP ugotavlja, da so predmet presoje IP pogodbe o dobavi električne energije, za vsako vrsto odjemalca ter seznam merilnih mest, vse za zahtevano obdobje od 1. 9. 2021 do 1. 1. 2022.
- Glede izjeme varstva osebnih podatkov
Z vpogledom v tabelo oz. seznam merilnih mest, ki vsebuje podatke o pogodbenih strankah in z vpogledom v same pogodbe, IP ugotavlja, da tabela vsebuje: naziv merilnega mesta in naziv plačnika (imena in priimke ter naslove fizičnih oseb, ki so odjemalci električne energije) ter davčne številke plačnika, na pogodbah pa je poleg tega navedeno še: davčna številka, telefonska številka, elektronski naslov, številka merilnega mesta ter naziv in naslov merilnega mesta. Nobenega dvoma ni, da so osebe na podlagi teh podatkov določljive, kar pomeni, da gre za osebne podatke.
Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna), med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Tako zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v postopku z zahtevo po ZDIJZ, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi določba prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se, ne glede na obstoj izjeme (osebni podatek, notranje delovanje organa) dostop dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca ali v zvezi z opravljanjem javne funkcije ali če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Organ torej lahko obdeluje (prost dostop) osebne podatke le, če za obdelavo oziroma razkritje osebnih podatkov obstaja izrecna zakonska podlaga. Povedano drugače, organ kot upravljavec osebnih podatkov mora za prost dostop do zahtevanih informacij imeti neposredno podlago v zakonu. Če tega nima, nezakonito obdeluje osebne podatke. Trditev prosilca, da ZOEE in SONDSEE ne določata, da evidenca enotnih merilnih mest ni javno dostopa, iz česar zmotno sklepa, da ima vsak pravico vpogledati vanjo in se seznaniti z njeno vsebino, je v direktnem nasprotju s pravico do varstva osebnih podatkov. Pri obdelavi osebnih podatkov je namreč široka razlaga zakonskih določb nedopustna, saj mora biti posameznik vnaprej seznanjen, kdo vse bo njegove osebne podatke obdeloval, katere osebne podatke in za kakšen namen[1]. Gre za tako imenovano »pričakovano zasebnost«, ki izhaja iz načela zakonitosti in poštenosti. Ustava RS v drugem odstavku 38. člena določa, da zbiranje, obdelovanje (npr. prost dostop, pripomba IP), namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Gre za tako imenovani »obdelovalni model«, ki pomeni, da je na področju obdelave osebnih podatkov prepovedano vse, razen tistega kar je z zakonom izrecno dovoljeno. Glede na to, da zakona, na katera se sklicuje prosilec, izrecno ne določata javnosti evidence enotnih merilnih mest, pomeni, da ne predstavljata zakonite podlage za prost dostop do osebnih podatkov, ki jih evidenca vsebuje. Prav tako IP ni našel druge zakonske podlage, ki bi omogočala prost dostop do zahtevanih osebnih podatkov iz pogodb o dobavi električne energije.
Glede na navedeno so posamezniki, torej odjemalci električne energije, ki so sklenili zasebnopravno pogodbo z dobaviteljem, v obravnavanem primeru utemeljeno pričakovali varstvo osebnih podatkov, saj neposredna zakonska podlaga za razkritje oz. prost dostop do zahtevanih informacij ne obstaja, kar pomeni, da je v tem delu podana izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odst. 6. čl. ZDIJZ, zato se pritožba prosilca zavrne.
- Glede izjeme poslovne skrivnosti
Nadalje je IP presojal dostop do podatkov o pogodbenih strankah v tabeli oz. seznamu merilnih mest, v delu, ki se nanaša na poslovne subjekte in glede vsebine zahtevanih pogodb za obdobje od 1. 9 .2021 do 1. 1. 2022. Organ in stranski udeleženec sta zatrjevala obstoj izjeme poslovne skrivnosti po drugi točki prvega odst. 6. čl. ZDIJZ.
Za poslovno skrivnost, kot izjemo iz 2. točke prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti (ZPosS). Pojem poslovne skrivnosti po 2. členu ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:
- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;
- ima tržno vrednost;
- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.
Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Glede na navedeno so poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so vse tri zgoraj naštete zahteve kumulativno izpolnjene. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona[2], poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne.
IP je v nadaljevanju presojal vsebino zahtevanih pogodb za obdobje od 1. 9. 2021 do 1. 1. 2022 in nazive poslovnih subjektov, kot sopogodbenikov stranskega udeleženca, v povezavi z navedenimi pogodbami, z vidika obstoja zgoraj navedenih treh zahtev, ki opredeljujejo poslovno skrivnost.
IP ugotavlja, da same zahtevane pogodbe niso označene kot poslovna skrivnost, vsebujejo pa določbo, da se pogodbenika (dobavitelj in odjemalec) dogovorita, da se pogodba sklepa skladno z vsakokrat veljavnimi Splošnimi pogoji o dobavi električne energije[3], ki so proste dostopne na spletni strani stranskega udeleženca in ki v 13. členu določajo, da bosta odjemalec in dobavitelj vse podatke iz pogodbe in prilog pogodbe ali v zvezi z izvrševanjem pogodbe obravnavala kot poslovno skrivnost, na kar je opozoril tudi stranski udeleženec v svojem dopisu z dne 10. 5. 2022.
Glede na navedeno in ob upoštevanju domneve iz drugega odstavka 2. člena ZPosS, IP ugotavlja, da sta izpolnjeni prva in tretja alineja prvega odstavka 2. člena ZPosS, torej, da gre za informacije, ki niso splošno znane, saj gre za dvostransko pogodbo, in da so zagotovljeni ukrepi, da se zaupnost ohrani (pisna opredelitev poslovne skrivnosti, ki je dostopna na spletni strani organa).
Informacije pa morajo poleg navedenega imeti še »tržno vrednost«, kot tretji pogoj za obstoj poslovne skrivnosti. Predmet zahtevanih pogodb je dobava električne energije, ki je blago, za katero veljajo tržne zakonitosti ponudbe in povpraševanja, pri čemer je za odjemalce izredno pomembno, kakšen bo strošek oskrbe z električno energijo, plačilni pogoji in kakovost storitev dobave električne energije. S pogodbo o dobavi električne energije se uredijo razmerja med odjemalci in dobavitelji električne energije. Kot je določeno v 13. čl. ZOEE »vsak končni odjemalec prosto izbira dobavitelja, od katerega bo kupoval iz omrežja prevzeto električno energijo«. Nadalje je v 6. členu istega zakona določeno, da se na trgu električne energije udeleženci svobodno dogovarjajo o količini in ceni dobavljene električne energije. Med dobavitelji mora biti zagotovljena učinkovita konkurenca. IP je zato sledil pojasnilu stranskega udeleženca in odločitvi organa, da gre za pogodbe, na podlagi katerih je stranski udeleženec dogovoril komercialne pogoje, ki so rezultat poslovnih pogajanj in usklajevanj, zato bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti, finančnim in poslovnim interesom stranskega udeleženca, kar pomeni, da so predmet presoje informacije, ki imajo tudi »tržno vrednost«. Ker je stranski udeleženec eden izmed dobaviteljev električne energije na trgu, bi razkritje konkretnih pogodb o dobavi električne energije omogočilo ostalim ponudnikom vpogled v poslovni know-how stranskega udeleženca, kar bi lahko zmanjšalo njegovo konkurenčnost, oziroma bi mu bil odvzet manevrski prostor za uspešna pogajanja pri prodaji električne energije. Po oceni IP sta organ in stranski udeleženec s svojimi navedbami utemeljeno izkazala, da je v konkretnem primeru izpolnjena tudi zahteva, da bi razkritje zahtevanih pogodb in nazivov pogodbenih partnerjev, ki so poslovni subjekti, škodovalo poslovnim in finančnim interesom ter konkurenčni sposobnosti stranskega udeleženca, kar pomeni, da ima ta dokumentacija tudi tržno vrednost, zaradi česar trditve prosilca, da odločitev v tem delu ni obrazložena, ne držijo.
Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da so v konkretnem primeru izpolnjene vse zahteve, ki za opredelitev poslovne skrivnosti izhajajo iz ZPosS, kar pomeni, da je podana izjema poslovne skrivnosti po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
IP pa nadalje ugotavlja, da niso podani razlogi po tretjem odstavku 2. člena ZPosS, na podlagi katerega se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne.
V odgovoru z dne 9. 1. 2023 je organ pojasnil, da je njegova vloga urejena v energetski zakonodaji, in sicer v ZOEE, ki določa, da je družba SODO d.o.o. sistemski operater distribucijskega omrežja (distribucijski operater), ki je odgovoren za obratovanje, zagotavljanje vzdrževanja in za razvoj distribucijskega sistema na območju v njegovi pristojnosti, za medsebojne povezave z drugimi sistemi in za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti sistema za zadovoljitev razumnih potreb po distribuciji električne energije in izvaja s strani države RS, kot gospodarsko javno službo, regulirano dejavnost. Organ je zadolžen za sklepanje Pogodbe o uporabi sistema z uporabnikom sistema, na podlagi katere se uporabnik sistema zaveže plačevati omrežnino za uporabo omrežja, distribucijski operater pa se uporabniku zaveže omogočiti oddajo električne energije v sistem oziroma odjem električne energije iz sistema. Skladno s tem izhaja, da je vsak uporabnik sistema lahko priključen na omrežje, če ima sklenjeno Pogodbo o uporabi sistema, za katero pa je predhodni pogoj, da ima sklenjeno že Pogodbo o dobavi električne energije, ki pa jo odjemalci sklepajo prosto na trgu z dobavitelji električne energije, ki opravljajo tržno dejavnost. Distribucijskemu operaterju mora vsak odjemalec izkazati, da ima sklenjeno pogodbo o dobavi električne energije. Skladno z navedenim organ razpolaga s predmetnimi Pogodbami o dobavi električne energije zaradi posledične sklenitve Pogodbe o uporabi sistema z vsakim uporabnikom sistema in nima nikakršnega vpliva ne na vsebino Pogodb o dobavi električne energije in ne na ceno električne energije, saj jih končni odjemalci sami prosto sklepajo na trgu z dobavitelji, razen v zadnjem obdobju (druga polovica leta 2022-2023), ko je distribucijski operater, glede na višino cene električne energije, skladno z Uredbami Vlade RS[4], dolžan preverjati, katere skupine upravičencev- kot končni odjemalci, so na osnovi posamezne Uredbe, upravičeni do določene »zamejene« cene električne energije, kar pa ni predmet presoje v konkretnem primeru. Pogodbe o dobavi električne energije sklepajo dobavitelji električne energije, torej tudi, v okviru svoje tržne dejavnosti in sami prosto oblikujejo vsebino pogodb (morajo biti sklenjene v pisni ali elektronski obliki skladno s predpisi o elektronskem poslovanju – prvi odstavek 15. čl. ZOEE) in so omejeni z vsebino, ki jo pogodbe morajo najmanj vsebovati in je določena z energetsko zakonodajo (12.- 15. člen ZOEE) ter v skladu z njihovimi Splošnimi pogoji. Po drugi strani pa se, kot navedeno zgoraj, tudi odjemalci sami odločajo, s katerim podjetjem, ki deluje na energetskem trgu, bodo sklenili pogodbo o dobavi električne energije, zaradi česar gre za povsem zasebnopravno pogodbo, ki nima nobenih elementov javnosti. Po oceni IP same zasebnopravne narave zahtevanih pogodb tako ne spremeni niti dejstvo, da z njimi razpolaga tudi organ (ne zgolj pogodbeni stranki, op. IP), kot izvajalec javne službe, kar zmotno zatrjuje prosilec, saj razlog razpolaganja organa s pogodbami, kot je bilo pojasnjeno zgoraj, temelji izključno zaradi obveznosti uporabnika plačevati omrežnino za uporabo omrežja, ki temelji na Pogodbi o uporabi sistema z vsakim uporabnikom sistema, le ta pa na obstoju zahtevanih pogodb, na vsebino katerih pa organ nima nobenega vpliva niti niso predmet regulacije s strani organa, zato zahtevanim pogodbam tudi ni mogoče pripisati neposredne povezave z javnopravnim delovanjem organa.
Prav tako pravna podlaga za razkritje ne more biti splošna trditev prosilca v odgovoru z dne 22. 12. 2022 na izjavo stranskega udeleženca z dne 5. 10. 2022, da je za razkritje zahtevanih informacij podan javni interes po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, saj ni pojasnjeno, kako bi razkritje vsebine zahtevanih pogodb, ki so bile nedvomno sklenjene prosto na trgu električne energije, pripomogle k ugotavljanju konkurenčnosti distribucijskega omrežja z električno energijo, kar sicer zatrjuje prosilec. Organ je prosilcu posredoval konkretne podatke o vključitvi novih odjemalcev električne energije pri dobavitelju, in sicer številke pridobljenih merilnih mest po mesecih za zahtevano obdobje, kar omogoča razpravo o vprašanju konkurenčnosti pri dejavnosti dobave električne energije. Iz argumentov, ki jih navaja prosilec, pa ni mogoče ugotoviti, zakaj je za »javno razpravo« potreben tudi dostop do same vsebine zahtevanih pogodb. Zgolj splošno zatrjevanje, da je potreben nadzor nad delom organa, zlasti v času trenutne energetske krize, ne zadošča za utemeljitev prevladujočega javnega interesa za razkritje zahtevanih informacij, še zlasti, ker organ v okviru svojih pristojnosti ne more vplivati na vsebino zahtevanih pogodb, niti ne na dejstvo njihovega obstoja, saj je to, kot rečeno, stvar prostega trga električne energije in posledica, na eni strani ponudbe dobavitelja električne energije, torej njegovih komercialnih pogojev, na drugi strani pa svobodne odločitve odjemalca, s katerim dobaviteljem bo vstopil v pogodbeno razmerje glede dobave električne energije. Po oceni IP se zato z dostopom do vsebine zahtevanih pogodb ne bi v ničemer pripomoglo k ugotavljanju, ali organ opravlja svoje naloge, za katere je bil ustanovljen, kar je lahko v javnem interesu.
IP je torej sledil odločitvi organa, da v obravnavanem primeru niso podani zakonski razlogi, ki bi narekovali javnost vsebine zahtevanih pogodb. Tudi ne v obliki delnega dostopa, kot predlaga prosilec, saj je IP sledil odločitvi organa, da je izjema poslovne skrivnosti podana za celotno vsebino zahtevanih pogodb, ne glede na to, da vsebujejo tudi določbe oz. podatke, ki jih kot obvezne sestavine pogodb določa 15. čl. ZOEE, saj slednje ni razlog za javnost teh določb, tega zakon ne določa, zato ni podlage za poseg v avtonomijo stranskega udeleženca glede pravice do varstva poslovne skrivnosti[5].
Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena in jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ.
Glede povrnitve priglašenih stroškov postopka zahteva prosilca ni utemeljena. Na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na pritožbo (oziroma zahtevo) prosilca, zato prosilec sam nosi svoje stroške postopka. Upoštevaje navedeno je IP odločil, da se zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
samostojna svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka
[1] V konkretnem primeru je v 13. čl. Splošnih pogojev, ki so del zahtevanih pogodb določeno, da se »dobavitelj po tej pogodbi zavezuje, da bo osebne podatke odjemalca zbiral, obdeloval, uporabljal in varoval v skladu z veljavno zakonodajo ter jih bo uporabljal zgolj za sklepanje, podaljšanje, izvajanje, spreminjanje ali odpoved pogodbenega razmerja«.
[2] https://www.findinfo.si/download/razno/761d313c27b5103dc7b8.pdf
[4] Uredbe o določanju cen električne energije za posamezne skupine končnih odjemalcev (Uredba o določitvi cene električne energije za mikro, mala in srednja podjetja (Ur. l. RS, št. 167/2022), Uredba o določitvi cene električne energije za nekatere pravne osebe javnega prava, za izvajalce javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanje ter za izvajalce socialno varstvenih storitev, socialnovarstvenih programov in programov v podporo družini (Ur. l. RS, št. 162/2022) Uredba o določitvi mehanizma oblikovanja cene električne energije za poslovne odjemalce (Ur. l. RS, št. 147/2022, 154/2022), Uredba o določitvi cen električne energije (Ur. l. RS, št. 95/2022, 98/2022)).
[5] Smiselno podobno o tem Upravno sodišče RS v sodbi št IU 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016