prosilec - Sodni svet RS

POVZETEK:

Novinarka je zahtevala dokument, ki vsebuje »odločitev«, vezano na disciplinski postopek zoper določeno sodnico, ki se je zaključil. V času odločanja je organ razpolagal šele z zapisnikom o obravnavi disciplinskega sodišča in dostop zavrnil, ker določba drugega odstavka 44. člena Zakona o Sodnem svetu določa, da je v disciplinskem postopku javnost izključena, razen če sodnik v postopku temu izrecno nasprotuje. Ker je prosilka v pritožbi vztrajala pri odločitvi in razlogih za odločitev v disciplinskem postopku, je IP v pritožbenem postopku odločal o delu zapisnika, ki vsebuje uvod in odločitev, ne pa tudi o zapisniku v preostalem delu. V pritožbenem postopku je IP najprej odločil, da je pravna podlaga za odločanje ZDIJZ in ne ZSSve. Podrejeno se je organ skliceval na izjemo varstva upravnega postopka iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP se je strinjal, da se za disciplinski postopek pred disciplinskim sodiščem lahko uporabi določba 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj se postopek konča z dokončno upravno odločbo. Ker v času odločanja organa odločba disciplinskega sodišča še ni bila izdana, je bil disciplinski postopek še v teku in je tako prvi pogoj izpolnjen. V obravnavani zadevi pa po stališču IP drugi pogoj ni izpolnjen, saj razkritje podatka ne bi moglo škodovati izvedbi upravnega postopka, saj je bila odločitev že sprejeta in sporočena udeležencem. V primeru, da pa je imel organ v mislih pritisk javnosti, ki bi ga imela na pripravljanje pisnega odpravka sklepa disciplinskega sodišča, IP odgovarja, da ta ni pravno upošteven pri ugotavljanju navedene izjeme. IP je odločil, da je organ dolžan posredovati zapisnik, v delu, ki se nanaša na uvod in na odločitev disciplinskega sodišča, pri čemer mora skladno s 7. členom ZDIJZ v teh delih zapisnika, prekriti varovane osebne podatke.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-362/2025/8

Datum: 3. 10. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi novinarke ……. (v nadaljevanju prosilka), z dne 26. 7. 2025, zoper odločbo Sodnega sveta Republike Slovenije, Trdinova ulica 4, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Su 14/2025-7 z dne 11. 7. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O: 

1. Pritožbi prosilke z dne 26. 7. 2025 se delno ugodi in se odločba Sodnega sveta Republike Slovenije, št. Su 14/2025-7 z dne 11. 7. 2025 v 1. točki izreka odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe, v elektronski obliki, posredovati iz Zapisnika disciplinskega sodišča pri Sodnem svetu RS opr. št. Ds-ss 1/2025 z dne 8. 7. 2025 naslednje dele:

- na 1. strani do besedila »Začetek ob« in

- od na 7. strani besedila »Po posvetovanju in glasovanju« do konca zapisnika, pri čemer je organ

dolžan prekriti:

- na 9. strani, v 23. vrstici, za besedo »sklenjene« do v 24. vrstici besede »katerega« in

- na 9. strani, v 27. vrstici, za besedo »zoper« do v 28. vrstici besed »ni izpolnila« in

- navedbo banke v 39. vrstici.

2. Pritožba se v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, določene v 1. točki tega izreka, zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilka je dne 11. 7. 2025 vložila zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri je med drugim zahtevala dokument, ki vsebuje »odločitev«, vezano na postopek zoper sodnico ……., ki je omenjena v izseku iz medijskega članka spletnega portala Necenzurirano: »Kot so nam danes pojasnili v sodnem svetu, ki ga vodi …….., je disciplinsko sodišče v torek »opravilo disciplinsko obravnavo in disciplinski postopek zoper sodnico ……. istega dne zaključilo.« V skladu z zakonom pa odločitve ne morejo posredovati javnosti niti navajati razlogov za sprejeto odločitev.«

(2) Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo št. Su 14/2025-7 z dne 11. 7. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo v celoti zavrnil. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da se organ sklicuje na določbo drugega odstavka 44. člena Zakona o sodnem svetu (Ur. l. RS št. 23/2017, z vsemi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZSSve), ki določa, da je v disciplinskem postopku javnost izključena, razen če sodnik v postopku temu izrecno nasprotuje. V konkretnem disciplinskem postopku sodnica …… ni izrecno nasprotovala izključitvi javnosti, zato informacij, ki se nanašajo na ta postopek, ni dopustno posredovati javnosti. Organ in njegova delovna telesa se zavedajo, da je pri dostopu do informacij javnega značaja s ciljem transparentnega delovanja organov pri opravljanju javnih nalog ključno, da se posamezniku omogoči dostop do podatkov, ki se v taki zbirki nahajajo, vendar le, če temu nasproti ne stojijo dejanske ovire oziroma zakonske omejitve ali prepovedi. V konkretnem primeru ZSSve kot specialni zakon določa popolno izključitev javnosti v disciplinskih postopkih, kar se nanaša tudi na razkritje odločitve disciplinskega sodišča. Izjemoma bi disciplinsko sodišče zaprošeno informacijo lahko posredovalo, če bi sodnica v disciplinskem postopku tako izrecno izjavila, česar pa ni storila. ZSSve je poznejši zakon kot ZDIJZ in v konkretnem primeru predstavlja relevantno pravno podlago. Po načelu lex specialis derogat legi generali nad ZDIJZ prevladajo specialnejši zakoni, ki so bili sprejeti po njegovi uveljavitvi, torej tudi ZSSve. Ob tem organ izpostavlja, da predlog sprememb in dopolnitev ZSSve določbo drugega odstavka 44. člena spreminja na način, da se šteje, da sodnik nasprotuje izključitvi javnosti, če se v javnosti sam izjavlja o zadevi, ki je predmet disciplinskega postopka. Vendar navedeni zakon še ne velja in tudi če se sodnica o izidu postopka sama izjavlja v javnosti, kar je njena pravica, organa navedeno ravnanje v tem trenutku ne odvezuje spoštovanja izključitve javnosti, ki je sicer namenjena varovanju sodnikove neodvisnosti. Organ je tako zahtevo prosilke zavrnil na podlagi druga odstavka 22. člena ZDIJZ v zvezi z drugim odstavkom 44. člena ZSSve.

(3) Dne 26. 7. 2025 je prosilka zoper odločbo št. Su 14/2025-7 z dne 11. 7. 2025 vložila pritožbo, v kateri zaradi nepravilne uporabe prava predlaga, da IP odločbo odpravi in organu naloži posredovanje dokumenta. Navaja, da če je zaradi varstva osebnih podatkov treba, se ji lahko odločba organa posreduje v anonimizirani obliki. Meni, da se določba o izključitvi javnosti nanaša na potek disciplinskega postopka, ne pa na odločbo in njene nosilne razloge. Meni, da je neutemeljeno sklicevanje organa na ZSSve kot na specialen predpis, ki lahko izključi uporabo ZDIJZ. Pri tem navaja prakso IP, da izključitev javnosti iz sodnih obravnav, ne pomeni, da z delnim dostopom ni mogoče dostopati do odločitev sodišč v teh postopkih in na prakso IP glede podatkov o sodnikih. Če bi IP menil, da 44. člen ZSSve predstavlja oviro za dostop do zahtevanega dokumenta predlaga, da IP vloži zahtevo za presojo ustavnosti navedene določbe na podlagi 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču, ker je v nasprotju z načelom demokratičnosti, načelom ljudske suverenosti in pravne države ter ker krši pravico dostopa do informacije javnega značaja. Sodniki razsojajo v imenu ljudstva, zato mora imeti javnost vsaj osnovni vpogled v mehanizme sodniškega nadzora. Disciplinski postopki zoper sodnike zadevajo poklicno integriteto tistih, ki razsojajo v imenu ljudstva. Zaupanje v pravičnost in nepristranskost odločitev temelji na možnosti javnosti, da preveri, kako se je zaključil postopek preverjanja integritete sodnika. Nejavnost odločb disciplinskega sodišča pomeni sistemski umik odgovornosti sodstva iz javnega nadzora, kar ni združljivo z demokratičnimi standardi. Zavrnitev informacije o takih postopkih, brez možnosti vsaj delnega dostopa (npr. do navedbe bistvenih razlogov odločbe), spodkopava legitimnost sodnega sistema in slabijo zaupanje v pravno državo. Gre torej za vprašanje javnega interesa, ki mora imeti prednost pred avtomatičnim sklicevanjem na procesne določbe o izključitvi javnosti. Popolna izključitev javnosti ni v skladu z načelom sorazmernosti. Meni, da razkritje razlogov za odločitev o disciplinski odgovornosti ne predstavlja ovire za delo sodnika in ne nasprotuje načelu sodnikove neodvisnosti. V skladu z Zakonom o sodniški službi so disciplinske sankcije pisni opomin, ustavitev napredovanja, znižanje plače, premestitev na drugo sodišče ali prenehanje sodniške funkcije. Po oceni prosilke seznanitev javnosti z razlogi o ugotovitvi, da sodnik je ali ni disciplinsko odgovoren in z razlogi za določitev sankcije, v primeru disciplinske odgovornosti, ne more predstavljati ovire ali pritiskov na sodnikovo samostojno odločanje. V primeru prenehanja sodniške funkcije, sodnik sploh ne bo izvrševal funkcije sojenja, v primeru neobstoja disciplinske odgovornosti ali ob izreku drugih disciplinskih sankcij pa si je tudi težko predstavljati, da bi razkritje razlogov za blažje sankcioniranje predstavljalo takšno oviro, da bi vplivalo na samostojnost sojenja posameznega sodnika. Določeno stopnjo nelagodja v primeru seznanitve javnosti o okoliščinah naklepne ali malomarne kršitve sodniške dolžnosti ali nerednega opravljanja sodniške službe pa sodnik kot nosilec javne funkcije mora biti sposoben nositi. Ustavodajalec je neodvisnost sodnikov in s tem ugled in avtoriteto sodstva v javnosti postavil na zelo visoko raven, za vsako državo je izjemnega pomena zaupanje državljanov v sodstvo, to pa je v prvi vrsti odvisno od vtisa, ki ga ima javnost o sodstvu. Zdi se, da sodnikova neodvisnost, ki je ključen argument za zavrnitev dostopa do odločbe disciplinskega sodišča, v resnici govori v prid razkritju odločbe: s tem, ko je javnost seznanjena z razlogi za odločitev disciplinskega sodišča, se neodvisnost sodnika krepi in se poveča zaupanje v sodstvo. Prosilka se sklicuje na 23. člen Ustave RS o pravici do neodvisnega, nepristranskega sodnega varstva in z zakonom ustanovljenega sodišča in navaja, da je za to pravico bistveno, da ima javnost vpogled v to, kdo in pod kakšnimi pogoji izvršuje oblast. Prikrivanje ugotovitev o disciplinski odgovornosti sodnikov že samo po sebi vzbuja vtis, da je nekaj narobe ali celo nezakonito, kar je nenazadnje zaznati tud v medijskem poročanju. Pri tem se prosilka sklicuje na odločbe Ustavnega sodišča RS, iz katerih med drugim izhaja, da pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja zagotovljena, temveč se mora ta odražati tudi navzven, gre za t. i. videz nepristranskosti sojenja. Pomembno je torej, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. V nasprotnem primeru je lahko ogroženo tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost v konkretni zadevi (OdlUS XV, 93, Up-365/05, Ur. l. 76/06). Ugled sodniške službe in posledično tudi nepristranskost in neodvisnost sojenja, ki sta temelj pravne države v demokratični družbi, varuje transparentnost delovanja sodstva in prepoznavanje morebitnih kršitev sodniških dolžnosti ali nerednega opravljanje službe, zlasti pa zmožnost hitre, zakonite, poštene in transparentne reakcije nanje. Izpodbijana določba 44. člen ZSSve pa posega tudi v ustavno varovano pravico javnosti do obveščenosti iz 39. člena Ustave RS. Popolna izključitev javnosti iz disciplinskih postopkov in odločb pomeni, da javnost ne more uresničevati svoje vloge nadzora nad delovanjem sodne veje oblasti, kar je še posebej problematično v primerih, ko se odločbe nanašajo na ravnanje sodnikov pri opravljanju njihove funkcije. Da gre pri disciplinskem postopku sodnice za pomembno zadevo v interesu javnosti, kažejo tudi medijski prispevki, objavljeni v zvezi s to zadevo v zadnjih mesecih. Pri tem je treba upoštevati, da je zadeva povezana s sodnimi spori o bančnih posojilih v švicarskih frankih, v katerih je udeleženo veliko število deležnikov. Kako zelo nerazkrivanje informacij o odločitvah, povezanih z disciplinskimi postopki, škoduje ugledu sodstva v javnosti, kažejo tudi prispevki zainteresiranih subjektov, kot je Združenje bank Slovenije, ki v svojem odzivu na odločbo disciplinskega sodišča že v naslovu neposredno spodkopava integriteto sodišč in širi dvom v nepristranskost njihovega delovanja. Prikrivanje informacij je plodno polje za širjenje neresničnih, špekulativnih, zavajajočih in interesno motiviranih informacij, česar se zlasti v zvezi s položajem in delovanjem sodstva ne sme dopustiti. Prilaga številne članke v zvezi z disciplinskim postopkom sodnice in odzivom na njegov izid.

(4) Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 11. 8. 2025, odstopil IP v pristojno reševanje. Po prejemu pritožbe je IP dne 12. 8. 2025 organ pozval na dostavo dokumentacije in podajo pojasnil. Organ je dne 14. 8. 2025 dostavil zahtevo prosilke, popis spisa disciplinske zadeve in zapisnik disciplinskega sodišča opr. št. Ds-ss 1/2025 z dne 8. 7. 2025. Ob tem je navedel, da disciplinski postopek zoper sodnico še ni zaključen, saj v zadevi še ni bila izdana in vročena odločba strankam postopka. Zaključena je bila zgolj obravnava disciplinskega sodišča. Disciplinsko sodišče je v ugotovitvenem postopku ugotavljalo dejansko stanje ob smiselni uporabi določb zakona, ki ureja kazenski postopek. Obravnavo je sicer zaključilo, a še ni izdalo odločbe, s katero bo dokončno oblikovalo svojo voljo in ki pomeni temeljni zaključek odločanja v upravnem postopku. Stanje postopka 14. 8. 2025 je enako kot na dan vložitve zahteve prosilke. Organ še navaja, da če IP ni bi štel, da je 44. člen ZSSve ustreza pravna podlaga za zavrnitev zahteve, da je podana tudi izjema po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre namreč za podatek, ki je bil sestavljen zaradi upravnega postopka in bi njegovo razkritje pred izdajo odločbe zaradi izjemnega zanimanja javnosti in možnosti vnaprejšnjega opredeljevanja in izrekanja lahko škodilo izvedbi postopka. Organ prav tako navaja, da velja izključitev javnosti po 44. členu ZSSve tudi za izrek (odločitev disciplinskega sodišča) in tudi v tem delu ni podlage za razkritje podatkov po ZDIJZ. Ni namreč mogoče uporabiti določbe četrtega odstavka 360. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) glede javnosti izreka sodbe (smiselno odločbe). Glede komunikacije s sodnico je organ pojasnil, da ker je bil suspenz sodniške službe zoper sodnico odpravljen, komunikacija poteka nemoteno preko službenega elektronskega naslova.

(5) IP je dne 28. 8. 2025 sodnico ……. (v nadaljevanju stranska udeleženka) na podlagi 143. člena ZUP obvestil o teku pritožbenega postopka in jo seznanil s pisanji v postopku ter jo pozval na morebitno vključitev v postopek. Stranska udeleženka je dne 4. 9. 2025 priglasila udeležbo v postopku in navedla, da je disciplinsko sodišče pri Sodnem svetu RS dne 8. 7. 2025 opravilo disciplinsko obravnavo, na kateri je bil voden zapisnik, ki je bil v času izdaje izpodbijane odločbe edini dokument v materializirani obliki. Odločbo in prepis zaslišanj je stranska udeleženka prejela šele 1. 9. 2025. Meni, da zapisnik sam ne predstavlja celovite informacije o disciplinskem postopku, poleg tega vsebuje njene osebne podatke, osebne podatke priče in podatke o njenem kreditnem razmerju, kar ne predstavlja informacije javnega značaja. Objava zapisnika, iz katerega ne izhajajo razlogi, ki so podlaga za odločitev, temveč gre zgolj za podatek, sestavljen zaradi disciplinskega postopka, ne bi pripomogel k demokratičnemu nadzoru nad delovanjem sodne veje oblasti, niti ne bi nudil vpogleda v mehanizem sodniškega nadzora, na kar se sklicuje prosilka v pritožbi. Stranska udeleženka meni, da je objava golega zapisnika, ki ne predstavlja odločbe, v nasprotju z drugim odstavkom 44. člena ZSSve, odločitev pa prepušča IP.

(6) IP je dne 8. 9. 2025 z odgovorom organa in stranske udeleženke seznanil prosilko in jo pozval, da v roku petih delovnih dni sporoči svoj odziv. Na seznanitev se prosilka do izdaj te odločbe ni odzvala.

Pritožba je delno utemeljena.

(7) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(8) IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

(9) IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ. Prav tako je organ kot zahtevani dokument prepoznal zapisnik disciplinskega sodišča pri Sodnem svetu RS opr. št. Ds-ss 1/2025 z dne 8. 7. 2025. Sporno pa je, ali dokument ustreza zahtevi prosilke in v kakšnem delu ter če je prosto dostopna informacija javnega značaja.

(10) IP ugotavlja, da je organ na zahtevo prosilke z dne 11. 7. 2025 po dokumentu, ki ustreza »»odločitvi« v zvezi s katero je organ javnosti pojasnil, da je disciplinsko sodišče opravilo disciplinsko obravnavo in disciplinski postopek zoper stransko udeleženko istega dne zaključilo«, odločil o zapisniku disciplinskega sodišča pri Sodnem svetu RS opr. št. Ds-ss 1/2025 z dne 8. 7. 2025 (v nadaljevanju zapisnik). Iz pritožbenih navedb prosilke med drugim izhaja, da meni, da bi se morala »odločba organa posredovati«, izraža svoje nestrinjanje z nejavnostjo »odločb disciplinskega sodišča« in da bi morali biti javno dostopni vsaj bistveni razlogi odločbe in razlogi za blažje sankcioniranje. IP iz navedenega zaključuje, da prosilka v pritožbi vztraja pri odločitvi disciplinskega sodišča v disciplinskem postopku zoper stransko udeleženko in pri razlogih za njegovo odločitev. V času izdaje izpodbijane odločbe dne 11. 7. 2025 je organ glede na popis spisa v zadevi Ds-ss 1/2025 razpolagal le z zapisnikom o obravnavi disciplinskega sodišča, ne pa še s pisnim odpravkom »odločitve«. Iz popisa spisa z dne 14. 8. 2025, ki ga je organ posredoval IP v pritožbenem postopku, ne izhaja, da bi bil pisni odpravek »odločitve« že izdan. IP tako ugotavlja, da organ z drugim dokumentom, kot je zapisnik disciplinskega sodišča pri Sodnem svetu RS opr. št. Ds-ss 1/2025 z dne 8. 7. 2025, v času, ko je odločal o zahtevi prosilke ni razpolagal. Z vpogledom v zapisnik disciplinskega sodišča pri Sodnem svetu RS opr. št. Ds-ss 1/2025 z dne 8. 7. 2025 IP ugotavlja, da ta vsebuje, na kar opozarja v svoji vlogi tudi stranska udeleženka, popis procesnega dejanja obravnave skupaj z dokazovanjem, odločitev o disciplinskem očitku, ne pa tudi razlogov za odločitev. Ker je prosilka v pritožbi vztrajala pri odločitvi in razlogih za odločitev v disciplinskem postopku, je IP v pritožbenem postopku odločal o delu zapisnika, ki vsebuje uvod in odločitev, ne pa tudi o zapisniku v preostalem delu.

(11) Organ je zahtevo prosilke zavrnil, ker določba drugega odstavka 44. člena ZSSve določa, da je v disciplinskem postopku javnost izključena, razen če sodnik v postopku temu izrecno nasprotuje. Organ stoji na stališču, da ker je ZSSve poznejši in specialnejši zakon kot ZDIJZ, v konkretnem primeru predstavlja relevantno pravno podlago za zavrnitev dostopa do zapisnika. Hkrati organ navaja, da se v disciplinskem postopku do izdaje odločbe disciplinskega sodišča smiselno uporabljajo določbe Zakona, ki ureja kazenski postopek (v nadaljevanju ZKP), ki veljajo za skrajšani postopek pred okrajnim sodiščem, razen določb, ki se nanašajo na oškodovanca. Ob tem v pritožbenem postopku organ navaja, da pa se ne uporablja določba četrtega odstavka 360. člena ZKP, ki določa, da tudi če je bila javnost glavne obravnave izključena, se izrek sodbe vselej prebere na javnem zasedanju. Senat odloči, ali naj se in koliko izključi javnost pri razglasitvi razlogov sodbe.

(12) IP se s stališčem organa, glede odnosa specialnosti, ne strinja. IP najprej ugotavlja, da ZSSve in ZDIJZ nista v razmerju lex specialis derogat legi generali, ker ne urejata iste pravice. ZSSve ureja delovanje Sodnega sveta RS in v relevantnem delu ureditev postopkovnih pravil disciplinskega postopka, ZDIJZ pa ureja pravico vsakogar, da dostopa do različnih dokumentov - informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo organi zavezanci. Postopek dostopa do informacij javnega značaja je postopek, v katerem se odloča o dostopu do informacij javnega značaja, disciplinski postopek po ZSSve pa ureja postopkovna pravila teka disciplinskega postopka pred Sodnim svetom RS, ter pravice in obveznosti udeležencev tega postopka. Gre torej za različni pravni podlagi in za urejanje dveh različnih pravic. ZDIJZ je na področju dostopa do informacij javnega značaja nedvomno specialnejši zakon (lex specialis) v odnosu do vseh ostalih zakonov (tudi ZSSve), kar seveda velja tudi glede ureditve omejitve pravice dostopa do informacij javnega značaja. IP navaja, da lahko zakonodajalec posamezna vprašanja v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja v drugem zakonu izrecno uredi vsebinsko drugače kot v ZDIJZ, vendar v takšnem primeru ZDIJZ postane splošni zakon (lex generalis) le v odnosu do materije, ki jo ureja takšna konkretna določba drugega zakona, ki se izrecno nanaša na dostop do informacij javnega značaja. V zadevnem primeru pa določbe ZSSve, na katere se sklicuje organ, v ničemer ne urejajo materije pravice dostopa do informacij javnega značaja ter ne posegajo v to materijo. Temu stališču je pritrdilo Vrhovno sodišče v sodbi X Ips 252/2009 z dne 27. 8. 2009, ko je odločalo o omejitvah, ki jih je za dostop do podatkov določal Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) v 50. členu in v 14. točki obrazložitve sprejelo stališče, da »le v primeru, če bi se zahteva prosilca nanašala na podatke, ki v skladu s 6. členom ZDIJZ pomenijo izjeme od prosto dostopnih informacij, bi moral organ prosilcu zavrniti dostop do zahtevane informacije«. Tako na primer 45a. člen Zakona o zunanjih zadevah v drugem odstavku posebej ureja postopek odločanje o dostopu do informacij javnega značaja.[1] Posebnosti urejajo še Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki v drugem odstavku 23. člena določa, da se za dokumente, dosjeje, evidence in drugo dokumentarno gradivo iz postopka, ki ga komisija izvaja v zvezi s prijavo suma korupcije, do zaključka postopka pred komisijo, ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Smiselno enako pa tudi četrti odstavek 35. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-3), ki pravi, da se do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, ne uporabljajo. Upravno sodišče RS je v sodbi I U 1876/2017-18 z dne 3. 4. 2019, in sicer v 13. točki obrazložitve v zvezi s sklicevanjem Agencije za trg vrednostnih papirjev na posebnosti določb Zakona o trgu finančnih inštrumentov navedlo: »da bi bil izrecno ZDIJZ glede na ZTFI izvzet, namreč ZTFI izrecno ne določa Kolikor bi namreč ZTFI želel izključiti uporabo določb ZDIJZ v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja v teh postopkih, bi to moral izrecno določiti.«. Ker po stališču IP ZSSve posebne določbe, ki bi izključevala uporabo ZDIJZ ne vsebuje, se tudi za disciplinske postopke uporablja ZDIJZ in tam navedene izjeme.

(13) IP prav tako ne more slediti stališču organa, da so določbe ZSSve kasnejše in tako razveljavijo prej veljavni zakon (lex posterior derogat legi priori). Iz zgodovinske razlage izhaja, da je institut disciplinskega postopka in sankcije zanj pred nastankom ZSSve določal Zakon o sodniški službi (Ur. l. RS, št. 19/94). Ta je v določbi 91. člena določal, da »disciplinski postopek do pravnomočnosti sodne odločbe ni javen«. Navedena ureditev je veljala do novele Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodniški službi (ZSS-D, Ur. l. RS, št. 67/02 z dne 26. 7. 2022). Z navedeno spremembo je bil spremenjen 90. člen zakona, ki je uredil materijo na način kot izhaja iz 44. člena ZSSve (z razliko, da je izključeval tudi uporabo določb skrajšanega ugotovitvenega postopka še za napoved pritožbe, zahtevo za varstvo zakonitosti in izredno omilitev kazni). Iz predloga novele ZSS-D ne izhaja, zakaj je prišlo do spremembe (glej Poročevalec DZ št. 15, z dne 18. 2. 2002, strani 23 in nasl.), določbe na način, da se je izpustilo besedilo, da je javnost izključena »do pravnomočnosti odločbe«. Kot je razvidno iz Predloga Zakon o sodnem svetu (ZSodS, EVA 2015-2030-0019) je ureditev 44. člena ZSSve glede na določbo 90. člena ZSS nespremenjena. Iz predloga zakona izhaja, da je bil namen zakonodajalca, da se postopkovne določbe disciplinskega postopka uredi v ZSSve, materialno pravne določbe npr. o disciplinskih sankcijah pa ostanejo v ZSS. Ob tem ni razvidno, da bi se zakonodajalec ob sprejemu ZSSve, ki bi bil glede na kronologijo, eventualno lahko kasnejši predpis glede na ZDIJZ, posebej ukvarjal z izključitvijo določb ZDIJZ, ampak je šlo zgolj za prepis določbe. Po mnenju IP je šlo pri določbi 44. člena ZSSve za kontinuiteto s prejšnjo ureditvijo, tako da ni mogoče govoriti, da gre v tem primeru za kasnejši predpis glede na ZDIJZ.

(14) Zgoraj navedeno stališče, da se v postopku odločanja o dostopu do dokumentov, ki so nastali v disciplinskem postopku, ki se je vodil zoper sodnike, odloča na podlagi ZDIJZ in ne da je javnost v celoti izključena sledi tudi iz dosedanje prakse IP. Iz zadeve IP št. 090-158/2019 z dne 8. 12. 20219 izhaja, da je IP odločil, da se prosilcu omogoči dostop do pobude za uvedbo disciplinskega postopka zoper sodnika in do pravnomočnega sklepa o zavrženju pobude, razen do varovanih osebnih podatkov. Iz odločbe IP št. 090-234/2018 z dne 2. 12. 20218 izhaja, da je IP ugodil pritožbi in odločil, da se prosilcu omogoči dostop do odločbe o suspenzu, izrečenem sodniku v disciplinskem postopku, pri čemer so se prekrili varovani osebni podatki predvsem v delu, ki se nanaša na opis kršitev, ki so očitane sodniku in način storitve kršitev, saj niso neposredno povezani z opravljanjem javne funkcije. Iz odločbe IP št. 090-246/2019 z dne 21. 11. 2019 pa izhaja, da je IP zavrnil pritožbo sodnika kot stranskega udeleženca, ki se je pritožil zoper odločitev Vrhovnega sodišča RS, da se delno ugodi zahtevi za dostop do sklepov disciplinskega sodišča prve in druge stopnje.

(15) Neutemeljeno pa je sklicevanje organa na 44. člen ZSSve tud z vidika mednarodnih zavez Republike Slovenije. V Uradnem listu št. 16/2023 z dne 7. 2. 2023 je bil objavljen Ukaz o razglasitvi zakona o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov. Državni zbor je Zakon o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov (v nadaljevanju Konvencija) sprejel 24. 1. 2023, zakon je začel veljati 22. 2. 2023. Konvencija predstavlja prvi zavezujoči mednarodni instrument, ki ureja splošno pravico dostopa do uradnih dokumentov, ki jih hranijo javni organi. Po določbah Konvencije so vsi uradni dokumenti načeloma javni in se od tega odstopa samo zaradi varovanja drugih pravic in legitimnih interesov. Med javne organe Konvencija šteje: vlado in upravne organe na državni, regionalni in lokalni ravni, zakonodajne in pravosodne organe, kadar izvajajo upravne funkcije v skladu z notranjim pravom in fizične ali pravne osebe, kadar opravljajo naloge upravnega organa. Konvencija določa, da lahko s posebno izjavo država podpisnica določi, da »javni organi« vključuje tudi: zakonodajne organe v zvezi z njihovimi drugimi dejavnostmi, pravosodne organe v zvezi z njihovimi drugimi dejavnostmi ter fizične ali pravne osebe, kadar izvajajo javne funkcije ali poslujejo z javnimi sredstvi v skladu z notranjim pravom. Iz Zakona o ratifikaciji izhaja, da je Republika Slovenija podala posebno izjavo, ki vključuje vse tri točke. To pomeni, da Republika Slovenija zakonodajnih in pravosodnih organov ni zavezala le k posredovanju dokumentov, ki se nanašajo na upravne funkcije, ampak na vse dokumente, ki jih imajo. Za slovensko prakso dostopa do informacij javnega značaja pomeni zavezanost k ratificirani mednarodni pogodbi z vidika ustavnopravne hierarhije aktov nadrejenost slovenskim zakonom in neposredno uporabljivost. Iz 8. člena Ustave RS in iz prakse US namreč izhaja, da je človekovim pravicam in temeljnim svoboščinam, ki so opredeljene in zagotovljene v ratificiranih mednarodnih pogodbah, priznan ustavni rang. V obravnavanem primeru je organ spregledal določbe ratificirane Konvencije, ki pravosodne organe zavezujejo k posredovanju vseh dokumentov, s katerimi razpolagajo.

(16) V pritožbenem postopku je organ navedel, da disciplinski postopek še ni bil zaključen, odločba še ni bila izdelana niti vročena strankam postopka. Podrejeno se organ sklicuje na izjemo varstva upravnega postopka iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter navaja, da zaradi izjemnega zanimanja javnosti in možnosti vnaprejšnjega opredeljevanja in izrekanja javnosti o zadevi, bi to lahko škodovalo postopku. Za izjemo varstva upravnega postopka po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:

- upravni postopek, v zvezi s katerim je bil sestavljen zahtevan podatek, je v teku ter

- razkritje podatka bi škodovalo izvedbi upravnega postopka.

Namen citirane izjeme je namreč v zagotovitvi nemotene izvedbe upravnega postopka. Disciplinski postopek ni izrecno naveden v nobeni od izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Kot izhaja iz prvega odstavka 44. člena ZSSve, se v disciplinskem postopku do izdaje odločbe disciplinskega sodišča smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, ki veljajo za skrajšani postopek pred okrajnim sodiščem, razen določb, ki se nanašajo na oškodovanca. Kljub temu pa ni mogoče za obravnavani disciplinski postopek uporabiti izjeme iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki sicer velja za postopke kazenskega pregona. V disciplinskem postopku pred disciplinskim sodiščem namreč sodišče izda odločbo, zoper katero je dopustno sodno varstvo po 36. členu ZSSve. Slednji določa, da je zoper odločbe in sklepe sodnega sveta dovoljen upravni spor na Vrhovno sodišče RS. IP se strinja, da se za disciplinski postopek pred disciplinskim sodiščem lahko uporabi določba 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj se postopek konča z dokončno upravno odločbo. Ker v času odločanja organa odločba disciplinskega sodišča še ni bila izdana, je bil disciplinski postopek še v teku in je tako prvi pogoj izpolnjen.

(17) Za izpolnitev izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti izpolnjene oba pogoja, tudi drugi, ki določa, da bi razkritje podatka škodovalo izvedbi upravnega postopka. V zvezi z drugim pogojem organ navaja, da zaradi izjemnega zanimanja javnosti in možnosti vnaprejšnjega opredeljevanja in izrekanja javnosti o zadevi, bi to lahko škodovalo postopku. Kot je razvidno iz zapisnika, ki je predmet zahteve, je disciplinsko sodišče zaključilo z dokazovanjem, sprejelo odločitev, predsednica senata pa je na kratko obrazložila odločitev. Stranska udeleženka in disciplinski tožilec sta bila tako seznanjena z odločitvijo in s kratko obrazložitvijo odločitve. Iz navedenega izhaja, da so bila vsa ključna dejanja v postopku že izvedena, disciplinsko sodišče mora le še pripraviti pisni odpravek sklepa in ga vročiti udeležencem postopka. Namen varstva teka upravnega postopka je med drugim v tem, da bi na primer razkritje zbranih dokumentov, v fazi, ko ugotovitveni postopek še poteka, lahko ogrozilo nadaljnje zbiranje, izvedbo in obstoj dokazov. Zavezanci ali druge osebe, ki bi v teh postopkih lahko nudile koristne informacije, bi lahko prikrile ali uničile določene dokumente, pomembne za odločanje. Ogrožena bi lahko bila izvedba posameznih procesnih dejanj ipd., posledično pa bi to vplivalo na ugotovitev dejanskega stanja in na odločitev. V obravnavani zadevi po stališču IP drugi pogoj ni izpolnjen, saj razkritje podatka ne bi moglo škodovati izvedbi upravnega postopka, saj je bila odločitev že sprejeta in sporočena udeležencem. V primeru, da pa je imel organ v mislih pritisk javnosti, ki bi ga imela na pripravljanje pisnega odpravka sklepa disciplinskega sodišča, IP odgovarja, da ta ni pravno upošteven pri ugotavljanju navedene izjeme kot je že odločilo Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. I U 930/2019-18 z dne 20. 5. 2020 v zvezi z delom tožilcev v kazenskih zadevah (glej točki 49 in 50 obrazložitve).

(18) IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane druge izjeme po 5.a členu in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4(1) določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. IP je ugotovil, da zapisnik v delu, ki je predmet zahteve vsebuje osebne podatke, ki že sami po sebi ter v kombinacijah omogočajo določljivost posameznikov (npr. ime in priimek stranske udeleženke in senata ter zapisnikarice disciplinskega sodišča in njihova funkcija, nadalje vloga, ki jo je imela stranska udeleženka v sklepu navedenih pritožbenih postopkih Višjega sodišča v Ljubljani, ipd.).

(19) IP je ugotovil, da zapisnik v uvodnem delu in v delu, ki se nanaša na odločitev disciplinskega sodišča le delno vsebuje informacije, ki so varovane po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, npr. podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). Tako mora organ omogočiti dostop do zahtevanega dokumenta na način, da prekrije besedilo, ki je opredeljeno v 1. točki izreka te odločbe. Navedeno besedilo vsebuje informacije o banki, kjer ima stranska udeleženka sklenjeno kreditno razmerje in druge podrobnosti tega razmerja, ki jih je IP štel kot varovane osebne podatke, saj ni našel pravne podlage za njihovo razkritje. Na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ pa so prosto dostopni sledeči osebni podatki: ime in priimek sodnice, o kateri je odločalo disciplinsko sodišče, ime in priimek ter funkcije sodnikov, ki so bili člani disciplinskega sodišča in zapisnikarice, ker so izvajali svoje naloge in so v zahtevanem dokumentu navedeni v kontekstu opravljanja svoje funkcije oziroma delovnega razmerja ter podpis, navedba o odločitvi v zvezi z disciplinskim očitkom, navedbe pravnih podlag, ključnih za odločitev, navedba opravilnih številk in povzetkov relevantnih pravnih dejanskih stanov zadev Višjega sodišča v Ljubljani. Za vse navedene dele dokumenta je IP štel, da so v neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije in kot taki prosto dostopni. Pri dostopu do teh podatkov je treba upoštevati načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Tako so na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ razkriti le tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ.

(20) Sodniki so javni funkcionarji in tako deležni posebnega nadzora s strani javnosti, ki ima pravico spremljati njihovo delo, ker kot predstavniki sodne veje oblasti sodijo v javnem interesu. Temeljno načelo ZDIJZ je načelo transparentnosti, pri čemer iz 2. člena tega zakona izhaja, da si morajo organi tudi aktivno prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. V konkretnem primeru je sodnica javna oseba, ki mora biti vredna javnega zaupanja in je zato v interesu javnosti, da je seznanjena tako z njenim delom kot tudi z odločitvijo disciplinskega postopka, ki je zoper imenovano sodnico nedvomno tekel v zvezi z opravljanjem njenega dela.

(21) V konkretnem primeru je tudi po oceni IP treba tehtati med interesom stranske udeleženke do varstva osebnih podatkov in pravico javnosti, da je seznanjena z objektivnimi informacijami, na podlagi katerih bo mogoča javna razprava o disciplinskem postopku, ki je tekel zoper imenovano sodnico. Pri tehtanju teh dveh pravic tudi IP ni mogel mimo dejstva, da je bil predmetni disciplinski postopek v javnosti večkrat izpostavljen, o njem sta se izrekla tako predsednik Vrhovnega sodišča RS, kot tudi predsednik Višjega sodišča v Ljubljani. Izhajajoč iz določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri niso varovani osebni podatki, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca ali v povezavi z opravljanjem javne funkcije javnega funkcionarja, je treba tehtati obe pravici tudi z vidika načela sorazmernosti. IP ob tem opozarja na t.i. doktrino pričakovane zasebnosti, kot se je uveljavila v skladu s prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. To je v primeru Halford proti Združenemu kraljestvu (25. 6. 1997, Reports 1997-III) zavzelo stališče, da je treba tehtati dva elementa: pričakovanje zasebnosti in upravičenost pričakovanja. Iz citirane sodbe izhaja, da je Evropsko sodišče za človekove pravice razdelilo javne osebe na absolutno javne osebe »par excellence« (kar so po mnenju sodišča tudi nosilci uradnih javnih funkcij) in druge javne osebe. Osebe, ki opravljajo javno funkcijo, tudi sodniki, imajo posledično bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Na tej teoretični podlagi temelji tudi določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. V konkretnem primeru tudi po stališču IP javna funkcionarka nima upravičenega pričakovanja zasebnosti glede posredovanja o odločitvi v disciplinskem postopku, ki je zoper njo tekel v zvezi z opravljanjem javne funkcije.

(22) IP je zaključil, da je pritožba prosilke delno utemeljena, zato je na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo. Organ je prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe dolžan posredovati zapisnik, v delu, ki se nanaša na uvod in na odločitev disciplinskega sodišča, saj je bilo le to predmet zahteve prosilke, pri čemer mora skladno s 7. členom ZDIJZ v teh delih zapisnika, prekriti varovane osebne podatke, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pritožbe, tj. v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke je IP na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP v tej odločbi navedel pravilne razloge (dostop se zavrne zaradi varstva osebnih podatkov) in pritožbo zavrnil kot neutemeljeno (2. točka izreka te odločbe).

(23) Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(24) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločitev ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila :

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] »Dostop do podatkov iz dokumentov iz prvega odstavka tega člena, ki v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, niso opredeljeni kot tajni, se zavrne, če se pri odločanju o posredovanju informacij javnega značaja v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, ugotovi, da bi njihovo razkritje škodovalo mednarodnim odnosom ali interesom Republike Slovenije.«