prosilec - Sodni svet RS

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za vpogled v spis dotične sodnice ter fotokopijo njenega PDI. Organ je z odločbo zavrnil dostop do PDI, ker z zahtevnim dokumentom ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ v izreku izpodbijane odločbe odločil zgolj o PDI za dotično sodnico, pri čemer se v nobenem delu izreka (ali obrazložitve) izpodbijane odločbe ni opredelil do vpogleda v spis, ki je bil prav tako predmet zahteve prosilca. Ker organ ni obravnaval vseh zahtevkov prosilca in se do njih ni opredelil, se odločbe v tem delu ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve pravil postopka na prvi stopnji (7. točka 2. odstavka 237. člena ZUP). V pritožbenem postopku je IP, na podlagi 1. odstavka 251. člena ZUP, odpravil omenjeno pomanjkljivost, sam izvedel ugotovitveni postopek in ugotovi, da organ razpolaga z dvema dokumentoma (predlog Sodnega sveta za imenovanje in odločbo Sodnega sveta o uvrstitvi imenovane sodnice v plačilni razred). IP je organu naložil, da mora v prej omenjena dokumenta prosilcu omogočiti vpogled, pri čemer mora na obeh dokumentih prekriti osebne podatke. Glede PDI dotične sodnice, pa je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-310/2022/5          

Datum: 29. 11. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZDIJZ), 1. odstavka 248. člena ter 1. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 30. 9. 2022, zoper odločbo Sodnega Sveta RS, Trdinova ulica 4, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. Su 14/2022-20 z dne 8. 9. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilci z dne 30. 9. 2022 zoper odločbo Sodnega Sveta RS, št. Su 14/2022-20 z dne 8. 9. 2022, se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe omogočiti vpogled v:

-       Dokument št. 2/06-1269 z dne 26. 10. 2006;

-       Dokument št. 1/06-37 z dne 7. 9. 2006, pri čemer je dolžan prekriti sledeče podatke:

·         Dan, mesec ter kraj rojstva, naslov prebivališča, naziv oz. »kraj« pravne fakultete, na kateri je sodnica diplomirala in povprečno oceno, s katero je sodnica končala pravno fakulteto;

·         Celotni prvi in tretji odstavek na drugi strani dokumenta.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 7. 9. 2022 pri organu, ustno na zapisnik, podal zahtevo za:

1.     vpogled v spis sodnice …., iz leta 2006, ko se je odločalo o sodnici in njenem vstopu v sistem javnega prava v RS ter

2.     fotokopijo opravljenega pravniškega državnega izpita (PDI).

Organ je z odločbo, št. Su 14/2022-20 z dne 8. 9. 2022, zavrnil zahtevo prosilca, ki se nanaša na fotokopijo potrdila o pravniškem državnem izpitu (PDI) za sodnico ….. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ dodatno navedel, da ni razpisoval in ne razpisuje sodniških mest in je vso razpisno dokumentacijo prejel le posredno, tj. od organa, ki je sodniško mesto razpisal. Organ je torej s celotno razpisno dokumentacijo razpolagal v času vodenja postopka in odločanja o izbiri najprimernejših kandidatov. Celotnega razpisnega gradiva za toliko let nazaj, prosilec zahteva informacije iz leta 2006, organ ne hrani.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 30. 9. 2022 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa, saj je mnenja, da bi organ z zahtevnim potrdilom moral razpolagati. Organ izbira kandidate za prosto sodniško mesto in predlaga te kandidate v izvolitev v sodniško funkcijo, zato mora zagotovo, od leta 1991, voditi personalne mape sodnikov. Del te personalne mape mora vsebovati tudi zahtevano potrdilo, ki je pogoj za zasedbo delovnega mesta. Po mnenju prosilca organ tako nedvomno razpolaga z zahtevanim potrdilom. Dodatno prosilec navaja, da je želel vpogled v celotni spis, kopirati zapisnike in predloge organa za izvolitev kandidatke v sodniško funkcijo, o čemer pa organ ni odločal. Prosilec predlaga skrbni pregled organa v zvezi vodenja spisovne dokumentacije ter zahteva odgovore, vpogled v spis in kopijo vseh dokumentov iz spisovne dokumentacije, ki se nanaša na sodnico ….

IP je dne 7. 10. 2022 prejel dopis organa, št. Su 14/2022-24 z dne 7. 11. 2022, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo prosilca v pristojno reševanje.

Na podlagi poziva IP, št. 090-310/2022/3 z dne 8. 11. 2022, je organ IP posredoval dopis, št. Su 14/2022-28 z dne 9. 11. 2022, v katerem je uvodoma pojasnil, da razpolaga le z delno dokumentacijo izbirnega postopka, v katerem je bila za mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Ljubljani izbrana …. (javni razpis, objavljen v Ur. l. RS št. 46 z dne 5. 5. 2006). Prijave je zbiralo Ministrstvo za pravosodje, ki je na podlagi takrat veljavnega 2. odstavka 16. člena Zakona o sodniški službi prijavam kandidatov, ki so kandidirali prvič, priložilo tudi podatke o sodniškem pripravništvu in pravniškem državnem izpitu. Potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu za imenovano sodnico organ ne hrani več. V času izvedbe omenjenega izbirnega postopka oz. izvolitve …. v sodniško funkcijo je bil v veljavi Pravilnik o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest Sodnega sveta RS (objavljen v Ur. l. št. 8 z dne 28. 1. 2005, v nad. Pravilnik), ki je v 16. členu določal, da se spis vloži v arhiv (med drugim) takrat, ko je v zadevi izdana odločba in so izvršena vsa opravila. V istem členu je bilo predpisano, da se kandidacijskim postopkom priložena dokumentacija hrani eno leto od dokončne odločitve Sodnega sveta, v primeru sprožitve sodnega postopka pa trajno. Na tej pravni podlagi je bilo po poteku predpisanih rokov tovrstno dokumentarno gradivo uničeno, vendar organ s pisnim dokazilom o tem ne razpolaga. Dopisu je organ priložil vso dokumentacijo, s katero razpolaga in se nanaša na dotično sodnico, in sicer fotokopijo predloga Sodnega sveta za imenovanje …. na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Ljubljani (dokument št. 1/06-37 z dne 7. 9. 2006) in fotokopijo odločbe Sodnega sveta o uvrstitvi imenovane sodnice v plačilni razred (dokument št. 2/06-1269 z dne 26. 10. 2006).

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

Prosilec v pritožbi navaja, da:

- organ ni odločil o vpogledu in fotokopijah celotne spisovne dokumentacije, ki se nanaša na dotično sodnico (prva točka zahteve prosilca);

- ne verjame, da organ ne razpolaga z zahtevanim PDI (druga točka zahteve prosilca).

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ v izreku izpodbijane odločbe odločil zgolj o potrdilu o pravniškem državnem izpitu (PDI) za sodnico …. (druga točka zahteve prosilca), pri čemer se v nobenem delu izreka (ali obrazložitve) izpodbijane odločbe ni opredelil do vpogleda v spis, ki se nanaša na predmetno sodnico, ki je bil prav tako predmet zahteve prosilca z dne 7. 9. 2022 (prva točka zahteve prosilca). Ker organ ni obravnaval vseh zahtevkov prosilca in se do njih ni opredelil, se odločbe v tem delu ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve pravil postopka na prvi stopnji (7. točka 2. odstavka 237. člena ZUP). Takšna odločba organa je tudi v nasprotju s 1. odstavkom 213. člena ZUP, ki določa, da mora organ v izreku odločbe odločiti o vseh zahtevkih stranke.

V pritožbenem postopku je IP, na podlagi 1. odstavka 251. člena ZUP, odpravil omenjeno pomanjkljivost, sam izvedel ugotovitveni postopek in ugotovil oz. odločil, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

Prva točka zahteve prosilca

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ razpolaga z dokumenti, ki ustrezajo zahtevi prosilca oz. so predmet zahteve prosilca, in sicer s/z:

-       predlogom Sodnega sveta za imenovanje …. na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Ljubljani (dokument št. 1/06-37 z dne 7. 9. 2006);

-       odločbo Sodnega sveta o uvrstitvi imenovane sodnice v plačilni razred (dokument št. 2/06-1269 z dne 26. 10. 2006).

Obstoj izjeme varstva osebnih podatkov (3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ)

Uvodoma je IP presojal, ali je v konkretnem primeru podana izjema varstva osebnih podatkov. ZDIJZ v 3. točki 1. odstavka 6. člena namreč določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nad. besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ pa sam po sebi ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (1. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (2. odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

IP dodatno pojasnjuje, da so sodniki kot javni funkcionarji sicer podvrženi širši transparentnosti, vendar pa to ne pomeni, da nimajo pravice do zasebnosti in varstva osebnih podatkov. O informacijah javnega značaja, ki se nanašajo na posameznega sodnika, je torej mogoče govoriti le v delu, ki ustreza opredelitvi, da gre za podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije, skladno s 1. alinejo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, v preostalem delu pa je treba dostop zavrniti.

-       Dokument št. 1/06-37 z dne 7. 9. 2006 (Predlog Sodnega sveta za imenovanje …. na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Ljubljani)

Po vsebinskem pregledu dotičnega dokumenta je IP ugotovil, da ta vsebuje vrsto osebnih podatkov, vprašanje pa je, ali ti podatki predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja:

-       Dan, mesec, kraj rojstva ter naslov prebivališča: Glede na definicijo osebnega podatka podatek o dnevu, mesecu in kraju rojstva ter naslov prebivališča nedvomno predstavljajo osebne podatke posameznika in posledično niso prosto dostopni javnosti.

-       Letnica rojstva: Skladno s 3. točko 1. odstavka 8. člena Zakona o sodniški službi (Ur. l. RS, št. 94/07 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZSS) mora posameznik ob izvolitvi za sodnika že dopolniti 30 let, kar pomeni, da je letnica rojstva podatek, ki je povezan z izpolnjevanjem zakonskih pogojev iz ZSS, posledično pa gre za informacijo, ki je povezana z opravljanjem javne funkcije in je kot taka prosto dostopna javnosti. Tudi v prehodnih in končnih določbah, v 105. členu ZSS (upoštevana ZSS-A in ZSS-B), je bilo določeno, da pogoj iz 3. točke 1. odstavka 8. člena tega zakona izpolnjuje tudi, kdor bo 30 let starosti dopolnil do 31. decembra 1997. Ob tem velja opozoriti, da iz prakse Upravnega sodišča RS glede podatkov, ki izkazujejo izpolnjevanje zakonskih pogojev za opravljanje delovnega razmerja javnega uslužbenca ali javne funkcije, izhaja jasno stališče, da gre za absolutno javne podatke.

-       Naziv pravne fakultete in univerze: V 4. točki 1. odstavka 8. člena ZSS, v okviru izpolnjevanja splošnih pogojev, je določeno, da je za sodnika lahko izvoljen, kdor ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava, oz. je v tujini končal primerljivo izobraževanje s področja prava, ki se dokazuje s tujo listino o izobraževanju in priloženim mnenjem o izobraževanju ali z odločbo o priznavanju izobraževanja za namen zaposlitve ali z odločbo o nostrifikaciji. Iz navedenega izhaja, da zakonodajalec, pri izpolnjevanju pogoja izobrazbe, le tega ni vezal na konkretno pravno fakulteto oz. na poimensko določene pravne fakultete oz. univerze, temveč je ključen in edino relevanten pridobljeni strokovni naslov, ki mora biti s področja prava. Tudi v prehodnih in končnih določbah, v 105. členu ZSS (upoštevana ZSS-A in ZSS-B), je bilo določeno le, da pogoj iz 4. točke 1. odstavka 8. člena tega zakona izpolnjuje tudi, kdor je pred 25. junijem 1991 pridobil strokovni naslov diplomirani pravnik, v kateri od republik bivše SFRJ. Glede na navedeno sam naziv pravne fakultete oz. univerze v smislu »kraja«, v katerem je sodnica pridobila strokovni naslov s področja prava, ni neposredni pogoj za izvolitev v sodniško funkcijo, zaradi česar pri zahtevani informaciji ne gre za podatek, ki bi bil povezan z izvajanjem javne funkcije v smislu 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ. Povsem irelevantno je, ali je sodnica diplomirala na Pravni fakulteti v Ljubljani ali Mariboru itd., ključen je pridobljeni strokovni naslov s področja prava, ne glede na naziv pravne fakultete oz. univerze. Iz navedenega izhaja, da podatek o nazivu pravne fakultete in univerze predstavlja podatek, ki ni prosto dostopen javnosti oz. ni najti zakonske podlage za razkritje tega podatka javnosti. Takšno stališče je IP zavzel že v odločbi št. 090-72/2022 z dne 22. 4. 2022.

-       Povprečna ocena zaključene pravne fakultete: IP ni našel zakonske podlage, ki bi določala, da je podatek o povprečni oceni prosto dostopen javnosti oz. ne gre za informacijo, ki je povezana z opravljanjem javne funkcije. Posledično ta podatek ni prosto dostopen javnosti.

-       Podatek o delovnih izkušnjah v zasebnem sektorju (prvi odstavek na drugi strani dokumenta): V tem delu gre nedvomno za podatke o delovnih izkušnjah, ki jih je posameznik pridobil v zasebnem sektorju, kar pomeni, da ti podatki niso v povezavi z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ) in posledično predstavljajo t.i. osebne podatke, ki niso prosto dostopni javnosti.

-       Podatki iz 28[1]. člena ZSS (tretji odstavek na drugi strani dokumenta): IP je v preteklosti že večkrat zavzel stališče[2], da podatki iz navedene določbe ZSS niso prosto dostopni javnosti. Presoja kriterijev iz 28. člena ZSS kaže uspešnost sodnikovega dela, in sicer na podlagi presoje kriterijev delovnih sposobnosti in strokovnega znanja, osebnostnih lastnosti, socialnih veščin, sposobnosti opravljanja nalog vodstvenega mest. Vsak od navedenih kriterijev vsebuje podrobno opredelitev tistih meril, na podlagi katerih personalni svet sprejme vsebinsko oceno o delu sodnika ter oceno o njihovem izpolnjevanju, pri čemer je le ta v okviru zakonskih pristojnosti »vrednotenja dela sodnikov« vezan na merila za izbiro kandidatov na sodniško mesto oz. merila za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe, ki določajo način, na podlagi katerega se ugotavljajo kriteriji, opredeljeni v 28. členu ZSS. Vsak kriterij je torej potrebno vsebinsko napolniti z obrazložitvijo. Takšna obrazložitev glede na vsebino kriterijev nujno kaže tudi na osebne lastnosti, sposobnosti in značilnosti sodnika ter njegove značajske lastnosti in navade, katere pa, ob upoštevanju načela sorazmernosti, ni mogoče obravnavati kot informacij, ki bi bile neposredno povezane z opravljanjem javne funkcije in posledično prosto dostopne javnosti.

IP je nadalje ugotovil, da druge izjeme iz 1. odstavka 6. člena in 5.a člena ZDIJZ niso podane.

-       Dokument št. 2/06-1269 z dne 26. 10. 2006 (Odločba Sodnega sveta o uvrstitvi imenovane sodnice v plačilni razred)

Po vsebinskem pregledu dokumenta je IP ugotovil, da ta ne vsebuje izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja in je posledično v celoti prosto dostopen javnosti.

Oblika seznanitve z zahtevanimi dokumenti:

Glede pritožbenih navedb prosilca, da želi (poleg vpogleda) prejeti tudi fotokopije celotne spisovne dokumentacije, ki se nanaša na dotično sodnico, IP pojasnjuje, da 2. odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Po 2. odstavku 17. člena ZDIJZ mora prosilec v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja opredeliti tudi, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Vezanost organa na prosilčevo izbiro oblike, v kateri želi prejeti informacije, izhaja tudi iz 14. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16; v nad.: Uredba), ki določa, da lahko prosilec sam izbere obliko, v kateri želi dobiti informacijo, če je informacija javnega značaja tako v elektronski kot v fizični obliki. V tem delu IP opozarja tudi na 133. člena ZUP, ki določa, da ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oz. spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje.

Glede na to, da je prosilec v zahtevi jasno navedel, da želi vpogled v spisovno dokumentacijo, morata tako organ kot tudi IP upoštevati obliko, v kateri prosilec želi prejeti zahtevane dokumente, torej vpogled. V okviru pritožbe prosilec namreč ne more spreminjati oblike, v kateri bi želel pridobiti določene dokumente, v kolikor pa bi želel določene dokumente pridobiti v kateri drugi obliki, npr. fotokopije, pa lahko na organ vloži novo zahtevo.

Druga točka zahteve prosilca

IP je v okviru pritožbenega postopka s strani organa prejel dopis, št. Su 14/2022-28 z dne 9. 11. 2022, v katerem je organ med drugim podrobno pojasnil, zakaj ne razpolaga z zahtevanim potrdilom o opravljenem pravniškem državnem izpitu (PDI) za dotično sodnico. V izogib ponavljanju IP v tem delu ne povzema navedb organa oz. določb Pravilnika, ampak se v celoti sklicuje nanje. Na podlagi navedenega IP ne vidi razloga, da ne bi sledil odločitvi organa v izpodbijani odločbi, da z zahtevanim potrdilom ne razpolaga oz. ne obstaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanim dokumentom, vendar ga prosilcu ne želi posredovati. Tudi prosilec ni z ničemer izkazal, da organ z zahtevanim dokumentom razpolaga, vendar mu ga ne želi posredovati.

IP je preveril tudi zakonske določbe, ki se nanašajo na vodenje osebnih evidenc sodnikov v Zakonu o sodiščih (Ur. l. RS, št. 94/07 – UPB, s spr. in dop.; v nad.: ZS). ZS v 78. členu določa, da centralno kadrovsko evidenco za sodnike in javne uslužbence sodišč upravlja Vrhovno sodišče RS. V četrtem odstavku 78. člena je določeno, da se zbirka dokumentov, ki se nanašajo na osebne in druge podatke sodnikov, obdeluje na sodišču, na katerem sodnik opravlja sodniško službo oz. na katerem javni uslužbenec dela, lahko pa tudi v centralni kadrovski evidenci. Na podlagi navedenih določb IP ugotavlja, da ne obstaja zakonska podlaga, na podlagi katere bi organ moral razpolagati s potrdilom o opravljenim PDI za dotično sodnico. Seveda pa ni izključeno, da z zahtevanim dokumentom razpolaga kateri drug organ, npr. sodišče na katerem dotična sodnica opravlja sodniško funkcijo ali Vrhovno sodišče RS, vendar pa mora zahtevo za pridobitev te informacije tem organom predložiti prosilec sam.

Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče posredovati zahtevanega dokumenta, saj organ z njim ne razpolaga v materializirani obliki, za potrebe prosilca pa ga tudi ni dolžan pridobiti od drugih organov, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca v tem delu zavrniti.

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati.

Na podlagi vsega zgoraj navedenega je IP odločil kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] 28. člen ZSS: Pri izbiri kandidatov za sodniško mesto in odločanju o napredovanju se upoštevajo naslednji kriteriji:

- delovne sposobnosti in strokovno znanje, pri čemer se upoštevajo zlasti sposobnost pisnega in ustnega izražanja, sposobnost analitičnega razmišljanja, sposobnost strukturiranega dela ter obseg strokovnega znanja s področja dela sodnika,

- osebnostne lastnosti, pri čemer se upoštevajo zlasti odgovornost, zanesljivost in preudarnost,

- socialne veščine, pri čemer se upoštevajo zlasti komunikacijske spretnosti in spretnosti obvladovanja konfliktnih situacij,

- sposobnosti opravljanja nalog vodstvenega mesta, če je sodnik imenovan na tako mesto, pri čemer se upoštevajo zlasti rezultati dela na področju, ki je sodniku zaupano.

Kriteriji in postopek za izbiro kandidatov in kriteriji za napredovanje so podrobneje določeni v merilih za izbiro kandidatov na sodniško mesto oz. v merilih za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe.

[2] Npr. odločba št. 090-347/2021 z dne 2. 12. 2021 ali odločba št. 090-348/2021/4 z dne 21. 12. 2021