prosilec - Socialna zbornica Slovenije
+ -Številka: 090-15/2022
Kategorije: Ali gre za delovno področje organa, Osebni podatek
POVZETEK:
Predmet pritožbenega postopka je bila pritožba prosilca zoper del izpodbijane odločbe, v katerem je organ prosilcu zavrnil zahtevo za dostop do odločb o akreditiranju določenih izobraževanj z obrazložitvijo, da tega ne izvaja v okviru javnega pooblastila. IP je ugotovil, da organ na podlagi javnega pooblastila za strokovne delavce in strokovne sodelavce načrtuje in organizira stalno strokovno izobraževanje in usposabljanje iz 73. člena Zakona o socialnem varstvu. V okviru slednjega pa verificira in točkuje programe stalnega strokovnega usposabljanja, zato je organ v delu zahtevanih dokumentov zavezan za odločanje na podlagi ZDIJZ. IP je ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, zato je pritožbi delno ugodil in organu naložil, da prosilcu omogoči dostop do dveh sklepov o verifikaciji in točkovanju za vlagatelja, ki ju je opredelil prosilec v svoji zahtevi, v delu ki se nanaša na varovane osebne podatke pa je pritožbo prosilca zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-15/2022/4
Datum: 7. 3. 2022
Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Društva za zaščito pravic otrok in mater samohranilk - Ostržek, Gradišče 20, 1276 Primskovo (v nadaljevanju prosilec), z dne 28. 12. 2021, zoper odločbo št. 3064/2021-SZS/IZO-UBG z dne 8. 12. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) Socialne zbornice Slovenije, Ukmarjeva 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 28. 12. 2021 se delno ugodi in se odločba Socialne zbornice Slovenije št. 3064/2021-SZS/IZO-UBG z dne 8. 12. 2021 v prvi točki izreka delno odpravi ter se odloči:
Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintrideset) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- sklep o verificiranju in točkovanju programa stalnega strokovnega usposabljanja, št. 2349/2017-SZS/IZO-UBG z dne 8. 11. 2017,
- sklep o verificiranju in točkovanju programa stalnega strokovnega usposabljanja, št. 2374/2021-SZS/IZO-UBG z dne 15. 10. 2021,
pri čemer je dolžan prekriti ime in priimek ter podpis predsednice Komisije za izobraževanje in usposabljanje Socialne zbornice Slovenije v obeh dokumentih.
2. V preostalem delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, se pritožba prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilec je dne 26. 10. 2021 po elektronski pošti na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je navedel, da je Društvo … na njihovi facebook strani objavilo, da naj bi organ dne 15. 10. 2021 izdal akreditacijo za konferenco »Uravnoteženo starševstvo«, ki naj bi se odvila dne 27. 10. 2021. Prosilec je tako zahteval dostop do: - evalvacije programa in - akreditacije zadevne konference (odločbo, s katero je bila podana akreditacija). Prosilec je v vlogi prav tako navedel, da je gospod … v svojih »strokovnih mnenjih« o »Sindromu starševskega odtujevanja« navedel, da je pri organu akreditiran za izobraževanja. Prosilec zato zahteva dostop do evalvacij predavanj/izobraževanj …. o starševskem odtujevanju, - akreditacije organa (vključno z odločbami) o akreditaciji predavanj/izobraževanj ….
Ker je bila vloga nejasna in nepopolna, je organ dne 22. 11. 2021 prosilca pozval na dopolnitev zahteve. Prosilcu je v pozivu pojasnil, da zbornica skladno s četrtim odstavkom 77. člena Zakona o socialnem varstvu vodi postopek strokovne evalvacije socialnovarstvenih programov, vendar to ni javno pooblastilo in v tem delu zbornica ni zavezanka po ZDIJZ in tako informacije, ki se nanašajo na strokovne verifikacije socialno varstvenih programov, niso informacije javnega značaja. Organ je tako prosilca pozval, da svojo zahtevo v roku treh delovnih dni dopolni, da bo jasno opredeljeno, katere informacije želi, pri čemer naj prosilec čim bolj natančno opiše dokument, ki naj bi informacijo vseboval, poln naziv prosilca, naslov ter obliko, v kateri se želi z informacijo seznaniti.
Prosilec je dne 25. 11. 2021 svojo vlogo dopolnil, tako da je v dopolnitvi pojasnil, da je vložil dve ločeni zahtevi. Prva se je nanašala na konferenco Društva … z naslovom Uravnoteženo starševstvo, ki se je odvila on-line dne 27. 10. 2021, za katero je bilo možno najti podatek, da jo je organ akreditiral z dvema točkama po sklepu, ki naj bi bil izdan 15. 10. 2021. V zvezi s to konferenco je bila podana zahteva, da organ posreduje evalvacijo programa konference ter akreditacijo zadevne konference (odločbo, s katero je bila podana akreditacija s strani organa). Druga zahteva za dostop se je nanaša na zahtevo za posredovanje dokumentov za evalvacijo predavanj/izobraževanj … o starševskem odtujevanju in s tem povezano akreditacijo. Dne 6. 12. 2021 je prosilec na organ podal vlogo, za katero je navedel, da je to nova zahteva, in sicer je v tej vlogi pod točko 1 ponovil zahtevo za dostop do evalvacije programa konference Uravnoteženo starševstvo in akreditacijo zadevne konference (odločbo, s katero je bila podana akreditacija). Pod točko 2 pa je navedel, da gospod …, socialni pedagog (…) v svojih »strokovnih mnenjih« o »Sindromu starševskega odtujevanja, starševske čustvene zlorabe oziroma starševskem odtujevanju« navaja, da je pri organu izvajal akreditirana izobraževanja s področja starševskega odtujevanja (v vseh oblikah tega »koncepta«). Ob tem zahteva vse evalvacije predavanja/izobraževanj … (…) o starševskem odtujevanju, sindromu starševskega odtujevanja in psihološko/čustveni zlorabi otrok s strani starša; - vse akreditacije organa (vključno z odločbami) izdane za predavanja/izobraževanja …., ki jih izvaja ali je izvajal za organ, - Evalvacijo učinkov in koristi izobraževanj, ki jih je …. izvajal za organ. Dokumente zahteva v elektronski obliki na svoj elektronski naslov.
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Iz obrazložitve najprej izhaja procesno dejansko stanje, kot je bilo povzeto zgoraj. Organ ugotavlja, da je prosilec zahteval podatke glede evalvacije in akreditacije konference, predavanj in izobraževalnih programov. Organ ponovno pojasnjuje, da »akreditacij« ali »evalvacij« programov, izobraževanj ali predavanj, kot jih zahteva prosilec, ne izvaja. V primeru, da je prosilec s pojmom »akreditacije in evalvacije« mislil na strokovno verifikacijo socialnovarstvenih programov, ki jih zbornica izvaja, organ pojasnjuje, da gre za nalogo, ki v skladu s četrtim odstavkom 77. člena ZSV ne sodi med javna pooblastila in posledično organ v tem delu ni zavezan po ZDIJZ in tako informacije, ki se nanašajo na strokovne verifikacije socialnovarstvenih programov, niso informacije javnega značaja. Z vpogledom v Register zavezancev za informacije javnega značaja, dne 8. 12. 2021, izhaja, da je organ skladno s prvo alinejo prvega odstavka 3. b člena ZDIJZ zavezanec za informacije javnega značaja kot druga oseba javnega prava, kot nosilec javnega pooblastila. Organ je z vpogledom v ZSV, natančneje v 77. člen ugotovil, da je ta člen razdeljen na več odstavkov in sicer, v prvem odstavku najprej določa, kakšen je sploh namen zbornice, v drugem odstavku določa, katera so javna pooblastila zbornice, v tretjem kaj vsebuje imenik zunanjih sodelavcev zbornice,v četrtem odstavku določa, katere so »druge« naloge zbornice (torej ne javna pooblastila) in v zadnjem odstavku določa, da zbornica opravlja še naloge za svoje člane in naročnike storitev. Iz takšne zgradbe predmetnega člena je jasno razvidno, da dotični 77. člen ureja široko materijo, javna pooblastila pa zgolj v svojem drugem odstavku. Naloge, ki jih zbornica opravlja na podlagi četrtega odstavka 77. člena ZSV, kamor sodi tudi vodenje postopka strokovne verifikacije socialnovarstvenih programov, ne sodijo pod javna pooblastila in torej ne pod informacije javnega značaja, pri čemer organ še dodatno poudarja, da prosilec ni zaprosil za vpogled v evidenco o javno verificiranih socialnovarstvenih programih, ampak zahteva odločbe o akreditaciji in evalvaciji programov, ki naj bi jih izvajala točno določena (fizična) oseba, zato zbornica niti ne ve, katere dokumente prosilec dejansko zahteva, kot mu je bilo pojasnjeno že v pozivu za dopolnitev zahteve. Stališče prosilca, da celoten 77. člen ZSV predstavlja izvajanje javnih pooblastil, je zmotno. Ob tem organ še dodaja, da tudi če bi šlo za izvajanje javnega pooblastila, bi bilo treba zahtevo zavrniti na podlagi tretje točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za zahtevo za dostop do informacij, ki so varovane s predpisi varstva osebnih podatkov. Ker je prosilec v drugem delu svoje zahteve poimensko navedel, na katerega posameznika se njegova zahteva nanaša, organ ugotavlja, da za dostop do podatkov za …, ni pravne podlage. Že sam podatek, da je posamezna oseba pred organom nastopala v določenem postopku, je treba obravnavati kot varovan osebni podatek. Ker je prosilec posameznika poimensko opredelil, tudi z delnim dostopom anonimizacija ni mogoča. Ker je organ zahtevo prosilca zavrnil že iz razloga, da ne gre za informacijo javnega značaja in da je zato zbornica ni dolžna podati, podredno pa v delu, ki se nanaša na določenega posameznika tudi zaradi varstva osebnih podatkov, organu ni treba preverjati in obrazlagati tudi drugih morebitnih razlogov za zavrnitev.
Prosilec je dne 28. 12. 2021 na IP podal pritožbo, s katero je izpodbijal odločitev organa. Pojasnjuje, da je organ zavrnil dostop do dveh sklopov dokumentov, in sicer: ker je Društvo … na svoji facebook strani podalo javno objavo, da naj bi organ dne 15. 10. 2021 izdal akreditacijo za konferenco »Uravnoteženo starševstvo«, ki se je odvila dne 27. 10. 2021 (udeležba na zadevni konferenci bi udeležencu prinesla dve točki), je bila podana zahteva za dostop do informacije javnega značaja za posredovanje evalvacije programa konference Uravnoteženo starševstvo in akreditacijo zadevne konference (odločbo, s katero je bila podana akreditacija in določitev dve točki, ki se jih je priznalo udeležencem) s strani organa. V nadaljevanju je bila podana dodatna zahteva za posredovanje evalvacije in odločbe o akreditaciji predavanj/izobraževanj za … na temo »Sindrom o starševskem odtujevanju«, oziroma na temo »Starševsko odtujevanje«. Na navedbo o izvajanju izobraževanja gospoda … so se soočili v njegovih »strokovnih mnenjih«, ki jih je pisal po naročilu strank v postopku dodelitve otrok na sodišču. V zadevnih »strokovnih mnenjih« je gospod …. kot referenco navedel, da izvaja predavanja za zaposlene na centrih za socialno delo. Da zadevna referenca gospoda … drži, se je potrdilo ob pregledu Kataloga programov stalnega strokovnega usposabljanja za leto 2017 Socialne zbornice Slovenije, objavljen na spletni strani organa, na strani 20. Prosilec se ne strinja z navedbo organa, da verifikacija izobraževanj s strani organa ni izvajanje javnega pooblastila. To velja še toliko bolj za izobraževanje, ki ga je izvajal … in za konferenco Uravnoteženo starševstvo, saj udeležba na navedenih izobraževanjih prinese točke udeležencem, zaposleni v socialnem varstvu pa na podlagi zadevnega zbiranja točk napredujejo. Ob tem prosilec izpostavlja, da je bilo ravno izobraževanje ….eksplicitno uvrščeno v Katalog programov stalnega strokovnega usposabljanja za leto 2017 organa, ki ga oblikuje na podlagi druge alineje prvega odstavka 77. člena ZSV, kar pomeni, da gre za izrecno izvajanje javnega pooblastila. Pri tem navaja, da je nenavadno, da konference »Uravnoteženo starševstvo« ni v Katalogu izobraževanj, čeprav je udeležba na njej ocenjena kar z dvema točkama. Pri tem prosilec opozarja, da ni jasno zakaj prihaja do razkoraka med verifikacijami izobraževanj, ki imajo iste javnopravne posledice. Prosilec izpostavlja, da v obeh primerih sklopov zahtevanih dokumentov od organa zahteva predložitev verifikacije dokumentov za program usposabljanja socialnih delavcev na temo »starševskega odtujevanja«. Gre za strokovno nepriznan in ovržen koncept, ki je bil zavrnjen v DSM, s strani Ameriškega združenja za psihiatrijo, kot tudi MKB (Mednarodne klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov, ki jo izdaja Svetovna zdravstvena organizacija). Poleg tega gre za tematiko, za katero je GREVIO (Skupina strokovnjakov za ukrepanje proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini- ustanovljen na podlagi 66. člena Istanbulske konvencije) v svojem Med-obdobnem osnovnem horizontalnem pregledu implementacije konvencije na strani 144, izrecno zapisal, da koncept starševskega odtujevanja ne obstaja. Nadalje prosilec izpostavlja tudi resolucijo Parlamenta EU št. 2019/2166(IN) Vpliv med-partnerskega nasilja in pravice do varstva in vzgoje za ženske in otroke (The impact of intimate partner violence and custody rights on women and children) – sreda, 6 oktober 2021 (europa.eu), ki tudi opozarja, da se koncept odtujevanja ne sme uporabiti zoper žrtve v primerih družinskega nasilja. Opozarja pa tudi na izjavo Evropskega združenja za psihoterapijo glede uporabe doktrine starševskega odtujevanja. Prosilec meni, da je v največjem interesu javnosti izvedeti, na kakšni strokovni podlagi je organ sprejel javno verifikacijo konference Uravnoteženo starševstvo in izobraževanj …, glede na to, da gre ne samo za neobstoječ in zavrnjen koncept, ampak tudi za koncept, ki ga je prepovedano uporabljati, ker predstavlja nadaljnjo in institucionalno viktimizacijo žrtev družinskega nasilja, na podlagi katere je v slovenski socialni sistem vdrla nedovoljena paradigma/koncept. Prosilec v pritožbi izrecno navaja, da se pritožba nanaša na zavrnitev posredovanja odločb o verifikaciji programov izobraževanja/usposabljanja (oziroma kateregakoli dokumenta, na podlagi katerega so se priznale točke za usposabljanje ob udeležbi izobraževanj/usposabljanj). Glede na dejstvo, da organ izrecno izjavlja, da programov in izobraževanj ne evalvira in da posledično o tem dokumentacija ne obstaja, pritožnik ne vztraja pri posredovanju evalvacij.
Po prejemu pritožbe s strani IP je organ ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 110/2022-SZS/IJZ-MM z dne 13. 1. 2022, poslal IP. Po prejemu pritožbe dne 17. 1. 202, je IP dne 28. 1. 2022 na organ naslovil poziv na dostavo dokumentov in za podajo opredelitev št. 090-15/2022/2. Na poziv IP je organ dne 9. 2. 2022 poslal odgovor št. 196/2022-SZS/INŠT-MM z dne 3. 2. 2022, skupaj z dokumentacijo.
Organ uvodoma pojasnjuje, da skladno z drugo alinejo drugega odstavka 77. člena ZSV kot javno pooblastilo izvaja nalogo načrtovanja in organiziranja stalnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja za strokovne delavce in strokovne sodelavce v socialnem varstvu. Za izvajanje navedenega javnega pooblastila je zbornica sprejela Pravilnik o načrtovanju in organiziranju stalnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja (Ur. l. RS, št. 120/04). Načrtovanje stalnega strokovnega izobraževanj in usposabljanja vključuje model za ugotavljanje prednostnih izobraževalnih vsebin na podlagi potreb strokovnih delavcev, sodelavcev ter delodajalcev, ki izvajajo dejavnost socialnega varstva, pridobljenih z vprašalniki, individualnimi intervjuji ter s podatki iz strateških dokumentov, ki urejajo področje socialnega varstva. Organiziranje stalnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja vključuje: 1.) verifikacijo in točkovanje programov stalnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja, ki ju lahko uveljavljajo organizatorji izobraževanja in udeleženci programov na podlagi vloge za verificiranje in točkovanje programov (Obr. IZO-01), ki jo odda organizator izobraževanja ali delodajalec strokovnih delavcev in sodelavcev v socialnem varstvu skozi celo leto; verificiranje programov lahko poteka samostojno ali skupaj s točkovanjem programov; verificiranje vključuje presojo ustreznosti vsebine programa, predvideno aktivnost udeležencev, način evalvacije programa ter presojo ustreznosti referenc izvajalcev programov; točkovanje programov se za verificirane programe izvaja po merilih, ki vključujejo časovni obseg programa in postopek preverjanja znanj udeležencev ob zaključku usposabljanja in so ovrednotena od 0,50 do 4 točke; vlogo za verificiranje in točkovanje programov pregleda strokovna služba zbornice in pripravi predlog za izdajo sklepa o točkovanju in verificiranju programov, ki ga sprejme komisija za izobraževanje in usposabljanje, ki za vsako leto določi tudi metodologijo in kriterije za verificiranje in točkovanje programov strokovnega usposabljanja, 2.) informiranje o izvedbah programov stalnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja z objavo kataloga programov stalnega strokovnega usposabljanja, ki vključuje podatke o izvedbah programov, ki jih točkuje zbornica, 3.) izvajanje programov stalnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja organizatorjev izobraževanja, ki so registrirani za opravljanje izobraževalne dejavnosti ali pa imajo opravljanje izobraževalne dejavnosti navedeno v njihovem statutu, 4.) spremljanje izvedb točkovanih programov stalnega strokovnega usposabljanja, tako da organizatorji izobraževanja verificiranih in točkovanih programov, podajo poročilo o izvedbi programov na obrazcih zbornice najkasneje v 30 dneh po izvedbi programa. Skladno z navedenim je organ IP posredoval: - vlogo za verificiranje in točkovanje programa stalnega strokovnega usposabljanja z naslovom »Starševsko odtujevanje – čustvena zloraba otrok« vlagatelja …., d. o. o., - vlogo za verificiranje in točkovanje programa stalnega strokovnega usposabljanja z naslovom »Uravnoteženo starševstvo kot največja korist otrok po ločitvi«, Društva …, - zapisnik 6. dopisne seje Komisije za izobraževanje in usposabljanje z dne 8. 11. 2017, glasovnice za sprejem sklepov 6. dopisne seje, predlog za izdajo sklepa o verificiranju in točkovanju programa stalnega strokovnega usposabljanja v letu 2017, - zapisnik 5. dopisne seje Komisije za izobraževanje in usposabljanje z dne 15. 10. 2021, glasovnice za sprejem sklepov 5. dopisne seje, predlog za izdajo sklepa o verificiranju in točkovanju programa stalnega strokovnega usposabljanja v letu 2021, - sklep o verificiranju in točkovanju programa stalnega strokovnega usposabljanja, št. 2349/2017-SZS/IZO-UBG z dne 8. 11. 2017, - sklep o verificiranju in točkovanju programa stalnega strokovnega usposabljanja, št. 2374/2021-SZS/IZO-UBG z dne 15. 10. 2021, - poročilo o izvedbi programa stalnega strokovnega usposabljanja z naslovom »Starševsko odtujevanje – čustvena zloraba otrok«, - poročilo o izvedbi programa stalnega strokovnega usposabljanja z naslovom »Uravnoteženo starševstvo kot največja korist otrok po ločitvi«, - pogodbo o financiranju javnih pooblastil zbornice za leto 2017, program izvajanja javnih pooblastil zbornice za pogodbeno obdobje od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2017, - pogodbo o financiranju javnih pooblastil zbornice za leto 2021, program izvajanja javnih pooblastil zbornice za pogodbeno obdobje od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2021 in vsebinsko poročilo o izvajanju javnih pooblastil zbornice za obdobje januar- december 2021. Organ je pojasnil, da akreditacij izobraževanj in usposabljanj za strokovne delavce in sodelavce v socialnem varstvu ne izvaja, ampak na zahtevo vlagatelja zgolj preveri, ali vsebina programa ustreza na primer naslovu programa, ali gre za vsebino, ki je povezana s socialnovarstvenim področjem, ali je aktivnost udeležencev primerna oziroma ali sploh obstaja, ali so predvideni predavatelji primerni strokovnjaki za posamezno področje itd. Tovrstno preverjanje je v terminologiji zbornice imenovano kot »verifikacija programov« in pomeni vsebinsko potrditev ustreznosti programa za socialnovarstveno področje. Zbornica tovrstno verifikacijo izvaja samostojno, ne gre za javno pooblastilo, je pa na nek način vsebinsko povezana z javnim pooblastilom iz druge alineje drugega odstavka 77. člena ZSV – načrtovanje in organiziranje stalnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja za strokovne delavce in strokovne sodelavce v socialnem varstvu. Verifikacija programov je časovno omejena – odvisna od števila ura trajanja programa (za programe od 60 ur traja 2 leti, za programe nad 60 ur traja 4 leta) in po poteku tega časa program ni več »verificiran«. Ravno tako je verificiran zgolj v vsebini in sestavi, kot izhaja iz vloge – v kolikor vlagatelj pri izvedbi spremeni program/predavatelje/kakorkoli, ta program v takšni obliki oziroma vsebini ni verificiran. Organizator izobraževanja mora o vsaki spremembi programa seznaniti zbornico. Organ je ob tem dodal, da akreditacije za izobraževanje z naslovom »Uravnoteženo starševstvo« v letu 2021 ni podal, je pa s sklepom št. 2374/2021-SZS-UBG z dne 15. 10. 2021 verificiral in točkoval navedeni program izobraževanja. Posledično je tudi v Katalogu programov stalnega strokovnega usposabljanja za leto 2021 objavljeno verificirano in točkovano izobraževanje »Uravnoteženo starševstvo kot največja korist otrok po ločitvi«, vendar zgolj v vsebini in v obliki, kot izhaja iz vloge za verifikacijo. Prav tako je s sklepom št. 2374/2021-SZS/IZO-UBG z dne 8. 11. 2017 verificiral program »Starševsko odtujevanje – čustvena zloraba otrok« in v Katalogu programov stalnega strokovnega usposabljanja za leto 2017 objavil navedeni program izobraževanja. Veljavnost te verifikacije je iztekla v letu 2019 in od takrat ta program ni (več) verificiran. Ob tem dodaja, da so vsi verificirani in točkovani programi navedeni v Katalogih programov stalnega strokovnega usposabljanja za posamezno leto, objavljeni na spletni strani zbornice in javno dostopni. Zbornica vodi evidenco verificiranih in točkovanih programov zgolj v obliki Kataloga. Samo izvajanje izobraževanj pa je tržna dejavnost organa, ki ga izvaja preko svojega izobraževalnega centra in nikakor ne sodi pod javna pooblastila. Organ tudi ne izvaja nobenih »evalvacij učinkov in koristi izobraževanj«, kakor jih zahteva vlagatelj. Gre za izključno tržno dejavnost organa in v tem primeru organ ni zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, ne gre za informacije, ki bi imele status informacije javnega značaja. O domnevnih navedbah gospoda … se organ ne more opredeliti, ker to ni v njegovi pristojnosti, javnost pa lahko njegove navedbe preveri v katalogu. Na koncu organ še pojasnjuje, da gospod … ne nastopa kot vlagatelj vloge za verifikacijo programa, ampak sta bili to pravni osebi, in sicer društvo … in …., d. o. o., v okviru katerih … deluje. Kakor je znano organu je odgovorna oseba vlagatelja …, d. o. o. …, hkrati pa je tudi izvajalec programa usposabljanja v primeru Društva ….
Pritožba je delno utemeljena.
IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Predmet pritožbenega postopka
IP uvodoma ugotavlja, da je prosilec v pritožbi izrecno navedel, da izpodbijano odločbo izpodbija le v delu. Navedel je, da IP sporoča, da se pritožba nanaša le na zavrnitev posredovanja odločb o verifikaciji programov izobraževanja/usposabljanja (oziroma kateregakoli dokumenta, na podlagi katerega so se priznale točke za usposabljanje ob udeležbi izobraževanja/usposabljanja). Pritožnik pa ne vztraja pri posredovanju evalvacij. IP je tako v nadaljevanju najprej ugotavljal, kaj je bilo predmet zahteve prosilca v tem delu zahteve in dalje presojal, ali držijo razlogi organa, da verificiranja programov izobraževanja in usposabljanja ne izvaja na podlagi javnega pooblastila in da zato v tem delu ni zavezan za posredovanje informacij javnega značaja.
Iz zahteve in dopolnitve prosilca izhaja, da prosilec vztraja pri dokumentih, na podlagi katerih so bila s strani organa izobraževanja »Uravnoteženo starševstvo kot največja korist otrok po ločitvi«, Društva … in »Starševsko odtujevanje – čustvena zloraba otrok«, …, d. o. o. …, priznane točke udeležencem teh izobraževanj. Pri tem se sklicuje na Katalog programov stalnega strokovnega usposabljanja in navaja, da je organ navedeni izobraževanji akreditiral. IP ugotavlja, da pojma »akreditacija« oziroma »akreditiranje« in »verifikacija« ali »verificirati« v vsakdanji uporabi jezika pogosto ne uporabljamo natančno in dosledno. Tudi iz razlage obeh sklopov izrazov glede na Slovar slovenskega knjižnega jezika je kvalitativna razlika majhna.[1] Akreditácija pomeni »pridobitev potrdila, da kaj ustreza zahtevam, standardom za opravljanje določene naloge, dejavnosti«. Verificirati pa ima lahko dva pomena, in sicer »ugotoviti pravilnost, ustreznost česa glede na dejstva v stvarnosti; preveriti, preizkusiti« ali »uradno ugotoviti skladnost s predpisi, zahtevami; potrditi, priznati«. Navedena napaka v poimenovanju pa je še toliko bolj pomembna, v primeru, ko organ izvaja določeno dejavnost v okviru javnih pooblastil, drugo pa ne in je torej razlikovanje pomembno pri tem, ali bo prosilcu za dostop do informacij javnega značaja pravica priznana, ali ne.
ZDIJZ v drugem odstavku 17. člena, poleg zahteve po opredelitvi načina seznanitve z vsebino informacije javnega značaja, prosilcu nalaga opredelitev informacije, s katero se želi seznaniti oziroma na kakšen način se želi z vsebino zahtevane informacije seznaniti (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Osrednji in najpomembnejši del zahteve je opis informacije javnega značaja, s katero se upravičenec želi seznaniti, kar predstavlja zahtevek stranke v smislu prvega odstavka 66. člena ZUP. Želene informacije morajo biti opisane tako natančno, da organ zahtevek lahko obravnava, ni pa potrebno, da so opredeljene do potankosti. Organ od prosilca ne sme zahtevati podrobnosti, ki za identifikacijo iskanega dokumenta niso neizogibno potrebne, če ima na razpolago dovolj drugih podatkov, po katerih lahko dokument oziroma dokumente najde, pa čeprav ima zaradi tega več dela. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da prosilec pogosto ne ve, koliko dokumentov določene vrste organ poseduje oz. na kakšen način so navedeni dokumenti urejeni. V tem primeru mu mora organ dati na razpolago vse dokumente, ki se na določeno vprašanje nanašajo oziroma prosilcu pomagati na način, da mu organ pojasni, s katerimi informacijami razpolaga in prosilcu aktivno pomagati pri oblikovanju zahteve. ZDIJZ torej nalaga prosilcu opredelitev želene informacije v razumnih mejah, te pa so nedvomno povezane s prosilčevim omejenim poznavanjem dela organa. Potrebno je namreč upoštevati, da bi dosledno vztrajanje pri absolutni določenosti želene informacije oziroma dokumenta v praksi lahko pomenilo de facto negacijo pravice do dostopa do informacije javnega značaja. Ravno zaradi omejenega poznavanja dela organa, ZDIJZ organom nalaga tudi obveznost, da prosilcu pri dopolnitvi zahteve nudijo ustrezno pomoč. Iz dokumentov zadeve, in sicer iz poziva organa prosilcu z dne 22. 11. 2021 izhaja, da je v njem organ le pojasnil, da verifikacije socialnovarstvenih programov ne izvaja na podlagi javnih pooblastil, pri čemer pa prosilcu ni pojasnil, da izvaja tudi verificiranje in točkovanje programov izobraževanja in usposabljanja. IP zaključuje, da ni dvoma, da je prosilec zahteval dokumente v zvezi z verifikacijo in točkovanjem programov izobraževanja in usposabljanja, saj se je pri tem skliceval na Katalog programov stalnega strokovnega usposabljanja za posamezno leto. IP je tako v nadaljevanju ugotavljal, ali organ verifikacijo in točkovanja programov stalnega strokovnega usposabljanja izvaja na podlagi javnega pooblastila in ali razpolaga z dokumenti, ki jih je zahteval prosilec ter če je dostop do njih dovoljen.
Socialna zbornica Slovenije kot zavezanec na podlagi ZDIJZ
ZDIJZ v prvem odstavku prvega člena določa, da zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (v nadaljnjem besedilu: organi). Po določbah 77. člena Zakona o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. ZSV) Socialna zbornica Slovenije skrbi za povezanost, razvoj in strokovni dvig socialno varstvene dejavnosti ter opravlja naloge, med katerimi so tudi javna pooblastila. Socialna zbornica kot javna pooblastila opravlja naslednje naloge: določi programe usposabljanja, ki jih določa ta zakon; za strokovne delavce in strokovne sodelavce načrtuje in organizira stalno strokovno izobraževanje in usposabljanje iz 73. člena tega zakona; določa vrste in stopnje programov izobraževanja za strokovne sodelavce v socialnem varstvu po 70. členu tega zakona in določa, v katerih primerih je potrebno preizkusiti usposobljenost pred začetkom opravljanja posameznih storitev in nalog na področju socialnega varstva; določi vsebino in potek pripravništva, sestavine programa, mentorstvo in način spremljanja in ocenjevanja pripravništva ter nadzoruje izvajanje pripravništva v skladu s splošnim aktom iz prvega odstavka 71. člena tega zakona; določa vsebino, pogoje in način opravljanja strokovnega izpita ter organizira in izvaja preverjanje znanja za pridobitev strokovnega izpita na področju socialnega varstva; pripravlja in sprejema kataloge potrebnih znanj in preverja usposobljenost za opravljanje posameznih storitev in nalog na področju socialnega varstva; načrtuje in organizira supervizijo strokovnega dela strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev; rešuje oz. preizkuša ugovore iz 94. člena tega zakona; organizira in izvaja inštruktažno svetovanje v skladu s 108.b členom tega zakona; upravlja in obdeluje imenike podatkov zunanjih sodelavcev za namene vodenja in odločanja v postopkih po tem zakonu ter za namene varstva in pomoči izvajalcem na področju socialnega varstva in zagotavljanje strokovnega dela. Kot je določeno v 78. členu ZSV, se delo zbornice financira iz: prispevkov članov; daril in volil; drugih virov; iz republiškega proračuna za naloge, ki jih opravlja kot javna pooblastila. Gre torej za institucijo javnega prava, ki je ustanovljena z zakonom in ki v delu svojih nalog izvršuje tudi javna pooblastila, med drugim, za strokovne delavce in strokovne sodelavce načrtuje in organizira stalno strokovno izobraževanje in usposabljanje iz 73. člena tega zakona. 73. člen ZSV določa, da so se strokovni delavci in strokovni sodelavci v javnih socialno varstvenih zavodih dolžni izobraževati in usposabljati. To obveznost pa podrobneje določa socialna zbornica. Za natančnejšo ureditev načrtovanja in organiziranja stalnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev v javnih socialno varstvenih zavodih je organ sprejel Pravilnik o načrtovanju in organiziranju stalnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja (Ur. l. RS, št. 120/04, v nadaljevanju Pravilnik). Cilji načrtovanja in organiziranja stalnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev na področju socialnega varstva so dvig ravni izobrazbe in usposobljenosti, izboljšanje kvalitete storitev v sistemu socialnega varstva ter spodbujanje koncepta vseživljenjskega učenja za delo. Izobraževanje pomeni vključevanje v verificirane programe izobraževalnih organizacij. Usposabljanje pa vključevanje v verificirane programe za opravljanje novih, dopolnjujočih delovnih nalog ter izpopolnjevanje za pridobitev dopolnilnih znanj za opravljanje obstoječih delovnih nalog s področja socialnega varstva. Strokovne in druge naloge iz pravilnika opravlja strokovna služba zbornice. Pri izvajanju nalog sodeluje s petčlansko strokovno komisijo za izobraževanje in usposabljanje (v nadaljevanju: komisija), ki jo imenuje generalni sekretar zbornice. Komisijo sestavljajo dva predstavnika strokovne službe zbornice in trije zunanji strokovnjaki. Za člane komisije so lahko imenovani strokovni delavci, ki imajo najmanj visokošolsko izobrazbo v smislu 69. člena Zakona o socialnem varstvu, naziv samostojni svetovalec iz področja socialnega varstva ter izkušnje v izobraževanju odraslih. Komisija določi metodologijo in kriterije za verificiranje in točkovanje programov strokovnega usposabljanja ter potrdi izbor kandidatov za sofinanciranje individualnega izobraževanja. Pravilnik v 10. do 12. členu natančneje opredeljuje načrtovanje, v 13. in naslednjih členih pa je opredeljeno organiziranje izobraževanja in usposabljanja. 14. člen Pravilnika določa, da v okviru organizacije stalnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja strokovna služba zbornice: informira o izvedbah programov stalnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja, v sodelovanju z organizatorji izobraževanja izvaja programe stalnega strokovnega usposabljanja, verificira in točkuje programe stalnega strokovnega usposabljanja, organizira sofinanciranje individualnega izobraževanja, spremlja izvajanje točkovanih programov stalnega strokovnega usposabljanja ter študijskih obveznosti izbranih kandidatov za sofinanciranje individualnega študija. Način informiranja določa 15. člen Pravilnika, in sicer ta poteka z objavo kataloga programov stalnega strokovnega usposabljanja. Ta vključuje podatke o izvedbah programov, ki jih točkuje zbornica ter drugih programov stalnega strokovnega usposabljanja, primernih za potrebe socialnega varstva. Pravilnik v 18. in naslednjih členih določa,da organ verificira in točkuje programe stalnega strokovnega usposabljanja. Metodologijo za verificiranje in točkovanje programov pripravi komisija iz 7. člena tega pravilnika in sprejme strokovni svet zbornice enkrat letno za naslednje koledarsko leto. Verifikacijo in točkovanje programov stalnega strokovnega usposabljanja lahko uveljavljajo organizatorji izobraževanja in udeleženci programov ter poteka vse leto. Verificiranje programov lahko poteka samostojno ali skupaj s točkovanjem programov. Verificiranje vključuje presojo ustreznosti vsebine programa, predvideno aktivnost udeležencev, način evalvacije programa ter presojo ustreznosti referenc izvajalcev programov. Točkovanje programov se za verificirane programe izvaja po merilih kot so določeni v 22. členu tega pravilnika zaradi možnosti vključitve strokovnih delavcev in sodelavcev v postopek za napredovanje v naziv. Vlogo za verificiranje in točkovanje programov odda organizator izobraževanja ali delodajalec strokovnih delavcev in sodelavcev v socialnem varstvu na obrazcih zbornice. Vlogo za verificiranje in točkovanje programov pregleda strokovna služba zbornice in pripravi predlog za izdajo sklepa o točkovanju in verificiranju programov, ki ga sprejme komisija. Če je vloga iz prejšnjega odstavka tega člena nepopolna, pozove zbornica vlagatelja k dopolnitvi vloge. Rok za dopolnitev vloge je 15 dni. V primeru, da vlagatelj tega v postavljenem roku ne stori, zbornica vrne vlogo vlagatelju z obrazložitvijo. Sklep o verificiranju in točkovanju programov izda komisija za programe, ki so tematsko ustrezni za področje socialnega varstva in so v skladu s strateškimi dokumenti, ki urejajo področje, najkasneje v 30 dneh od prejema vloge.
Iz določb 77. in 73. člena ZSV sicer ni jasno opredeljeno, kaj se šteje za izvajanje javnega pooblastila v okviru »načrtovanja in organiziranja stalnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev«, izhaja pa natančnejša opredelitev iz Pravilnika. Iz slednjega v 14. členu izhaja, da v okviru organizacije stalnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja strokovna služba zbornice verificira in točkuje programe stalnega strokovnega usposabljanja. Da zbornica in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, štejeta, da verificiranje in točkovanje programov stalnega strokovnega usposabljanja in izobraževanja sodi med izvajanje javnega pooblastila, izhaja tudi iz Pogodbe o financiranju javnih pooblastil Socialne zbornice Slovenije za leti 2017 št. 2611-17-050231 in za leto 2021 št. 2611-21-050091. Iz Priloge 1 k pogodbi za leto 2017 izhaja, da stranki štejeta, da bo organ v letu 2017 izvedel javna pooblastila, med drugim glede na alinejo dva »za strokovne delavce in strokovne sodelavce načrtuje in organizira stalno strokovno izobraževanje in usposabljanje iz 73. člena ZSV«. Nadalje je pod točko 2. »Javno pooblastilo – Načrtovanje in organiziranje stalnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja iz 73. člena ZSV«, navedeno, da bo organ med drugim izvajal postopek verificiranja in točkovanja stalnega strokovnega usposabljanja. Na podlagi izdanih sklepov o točkovanju in verificiranju programov bo organ pripravil katalog programov stalnega strokovnega usposabljanja. Smiselno enako izhaja iz pogodbe za leto 2021, pri čemer so v navedeni pogodbi naloge organa, ki naj bi jih organ v okviru javnega pooblastila, ki se nanaša na verificiranje in točkovanje stalnega strokovnega usposabljanja in izobraževanja, izvajal, med drugim načrtovanje in organiziranje strokovnih izobraževanj in usposabljanj, obravnava vlog za verificiranje in točkovanje stalnega strokovnega usposabljanja, izdaja sklepov o verificiranju in točkovanju stalnega strokovnega usposabljanja. S tem v zvezi je opredeljena tudi višina sredstev, ki jih za izvedbo javnega pooblastila organ prejme. Iz Vsebinskega poročila o izvajanju javnih pooblastil Socialne zbornice Slovenije za obdobje januar- december 2021 izhaja natančen opis dela Komisije za izobraževanje in usposabljanje glede števila obravnavanih vlog, izdanih sklepov in glede informiranja na podlagi kataloga programov stalnega strokovnega usposabljanja.
IP na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka ugotavlja, da Socialna zbornica Slovenije, torej organ, na podlagi javnega pooblastila izvaja načrtovanje in organiziranje stalnega strokovnega usposabljanja, v okviru katerega verificira in točkuje programe stalnega strokovnega usposabljanja. Ob tem IP ne more pritrditi organu, da verificiranje in točkovanje programov stalnega strokovnega usposabljanja ne izhaja neposredno iz javnega pooblastila načrtovanja in organiziranja stalnega strokovnega usposabljanja, saj med naloge javnega pooblastila načrtovanja in organiziranja stalnega strokovnega usposabljanja že sam Pravilnik šteje tudi verificiranje in točkovanje programov stalnega strokovnega usposabljanja, tako pa izhaja tudi iz opredelitve javnega pooblastila v Pogodbi o financiranju javnih pooblastil in iz poročil, ki jih v zvezi z izvedbo javnega pooblastila organ pripravlja za Ministrstvo. IP tako ne dvomi, da verificiranje in točkovanje programov stalnega strokovnega usposabljanja sodi med izvajanje javnega pooblastila, in torej je organ v tem delu zavezan na podlagi ZDIJZ.
Presoja zahtevanih dokumentov
Ker IP meni, da organ verificira in točkuje programe stalnega strokovnega usposabljanja na podlagi javnega pooblastila načrtovanja in organiziranja stalnega strokovnega usposabljanja, je organ pozval, da med drugim IP dostavi vse Sklepe o verifikaciji in točkovanju, za vlagatelje oziroma izvajalce … oziroma za pravno osebo …, d. o. o. ter za izobraževanje oziroma usposabljanje v obliki konference v letu 2021, z naslovom »Uravnoteženo starševstvo«, morebitnega vlagatelja ali organizatorja Društva …. Iz dokumentacije, ki jo je posredoval organ, izhaja, da organ razpolaga s sklepom o verificiranju in točkovanju programa stalnega strokovnega usposabljanja, št. 2349/2017-SZS/IZO-UBG z dne 8. 11. 2017, na podlagi katerega je bila verificirana in točkovana vloga vlagatelja Društvo … in sklep o verificiranju in točkovanju programa stalnega strokovnega usposabljanja, št. 2374/2021-SZS/IZO-UBG z dne 15. 10. 2021, vlagatelja …, d. o. o. Ob tem je organ pojasnil, da so vsi verificirani in točkovani programi navedeni v Katalogih programov stalnega strokovnega usposabljanja za posamezno leto, objavljeni na spletni strani zbornice in javno dostopni. Zbornica vodi evidenco verificiranih in točkovanih programov zgolj v obliki Kataloga. IP je tudi sam vpogledal na spletno stran organa, kjer so razvidni vsi objavljeni Katalogi za posamezno leto in ugotovil, da organ razen posredovanih dveh sklepov ni verificiral in točkoval drugih programov stalnega strokovnega usposabljanja za vlagatelje, ki jih je opredelil prosilec v svoji zahtevi. Ob tem po mnenju IP ni relevanten pomislek organa glede varstva osebnih podatkov, saj … nastopa kot zakoniti zastopnik vlagatelja družbe …, d. o. o., kot pa je pojasnil organ pa evidence izvajalcev izobraževanj ne vodi. IP je tako presodil, da sklep o verificiranju in točkovanju programa stalnega strokovnega usposabljanja, št. 2349/2017-SZS/IZO-UBG z dne 8. 11. 2017 in sklep o verificiranju in točkovanju programa stalnega strokovnega usposabljanja, št. 2374/2021-SZS/IZO-UBG z dne 15. 10. 2021, ustrezata zahtevi prosilca, saj je ta navedel, da zahteva odločbe, na podlagi katerih so bila točkovana izobraževanja vlagatelja Društvo …in vlagatelja …, d. o. o. Ob tem IP dodaja, da v postopek ni pritegnil navedenih pravnih oseb kot stranskih udeležencev, saj so podatki, kot izhajajo iz zahtevanih dokumentov, v celoti razvidni iz javno objavljenih Katalogov, ki so bili sprejeti in objavljeni na podlagi Pravilnika in na podlagi iz vlog podanih soglasij vlagateljev za javno objav teh podatkov, zato okoliščina, da je IP odločal o navedenih dokumentih, ne bi mogla poseči v pravno zavarovani interes zadevnih dveh subjektov.
Varovani osebni podatki
Iz zahtevanih dokumentov izhaja, da vsebujejo tudi osebne podatke, in sicer ime in priimek predsednice Komisije za izobraževanje in usposabljanje Socialne zbornice Slovenije. Varovanje osebnih podatkov predstavlja izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po navedeni izjemi se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4(1) določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov »obdelava« pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje. Obdelava osebnih podatkov pa je zakonita le in kolikor je izpolnjen eden od pogojev, ki jih določa člen 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov.
IP je ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, ki že sami po sebi ter v kombinacijah omogočajo popolno določljivost posameznika oz. posameznice. Posredovanje dokumentov prosilcu po ZDIJZ predstavlja način obdelave osebnih podatkov, za katerega mora obstajati ustrezna pravna podlaga. Iz člena 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna), če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).
Po pregledu relevantnih pravnih podlag v zvezi z delovanjem organa (Zakon o socialnem varstvu (ZSV; Uradni list RS, št. 3/07 – UPB, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A in 28/19), Statut Socialne zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 18/19), Kodeks etičnih načel v socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 50/14)), je IP ugotovil, da le-te ne vsebujejo ustreznih določb, ki bi dovoljevale razkritje zahtevanih osebnih podatkov. Po točki c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov lahko zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno, če gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). V dosedanji obrazložitvi je IP ugotovil, da zahtevane dokumente organ izdaja v okviru izvajanja javnih pooblastil, zato je v nadaljevanju ugotavljal, ali se zahtevane informacije neposredno nanašajo na podatke o porabi javnih sredstev, oziroma na izvajanja javnih pooblastil članov Komisije za izobraževanje in usposabljanje Socialne zbornice Slovenije. Kot je razvidno iz obrazložitve zgoraj, organ za namen verificiranja in točkovanja programov stalnega strokovnega usposabljanja prejme javna sredstva. Za njegovo izvajanja ima z Ministrstvom RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sklenjene letne pogodbe, katerih predmet je financiranje javnih pooblastil. Nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki je v tem, da mora biti javnosti dana možnost, da preveri, koliko, komu in zakaj so namenjena javna sredstva, je v obravnavanem primeru izpolnjena s tem, ko so javnosti dostopni vsi podatki o vseh strankah navedenih sklenjenih pogodb o financiranju javnih pooblastil, kar pa ne zajem informacije o predsednici komisije.
Po Zakonu o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – UPB, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E, 40/12 – ZUJF, 158/20 – ZIntPK-C in 203/20 – ZIUPOPDVE) je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor po tem zakonu sestavljajo tudi osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Socialna zbornica Slovenije ni v registru proračunskih uporabnikov, ki ga sestavljajo neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov, in ga vodi Uprava Republike Slovenije za javna plačila (UJP), iz česar sledi sklep, da organ ne sodi v del javnega sektorja, in njegovi zaposleni niti posamezniki, ki sodelujejo z organom, niso javni uslužbenci. Prav tako v obravnavanem primeru ne moremo govoriti o izvajanju javne funkcije. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča RS, ki je v svoji praksi s področja dostopa do informacij javnega značaja v podobnih primerih že večkrat opozorilo, da opravljanje primerljivih dejavnosti ne pomeni izvajanja javne funkcije. Tako je npr. Upravno sodišče v sodbi, št. I U 415/2009-21 z dne 23. 2. 2011, navedlo, da je »ocenjevanje znanja kandidatov na maturi s strani ocenjevalca (oziroma izvedencev) dejavnost strokovne narave, ki ni neposredno povezana z opravljanjem javne funkcije«, v sodbi, št. I U 2187/2011-24 z dne 19. 12. 2012, pa je sodišče npr. navedlo, da »recenzenti (ki v okviru ARRS ocenjujejo projekte, ki pridobivajo javna sredstva, op. IP) ne opravljajo javne funkcije, saj se po mnenju sodišča pojem javne funkcije nanaša le na tiste osebe, ki so funkcionarji v državnih organih (npr. poslanci, ministri, sodniki, ipd.)«. V obeh navedenih primerih je sodišče odločilo celo v prid popolni anonimnosti teh posameznikov.
ZDIJZ sicer ne vsebuje definicije javnih sredstev, vendar je treba porabo javnih sredstev razlagati v kontekstu namena ZDIJZ, ki je v zagotavljanju odprtosti in preglednosti delovanja organov in njihovega razpolaganja z javnimi sredstvi. V obravnavani zadevi je prejemnik javnih sredstev organ, tj. Socialna zbornica Slovenije, ki je nosilka javnega pooblastila in je za njegovo izvajanje tudi sklenila posebno pogodbo o sofinanciranju z ministrstvom, pristojnim za socialno varstvo, in ne posamezna fizična oseba, ki mora pri pogodbeno dogovorjenih delih sodelovati zaradi zahtev področne zakonodaje (tj. ker Zakon o Socialnem varstvu oziroma Pravilnik o načrtovanju in organiziranju stalnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja določa, da verifikacijo in točkovanje izvaja Komisija za izobraževanje in usposabljanje, ki jo imenuje generalni sekretar socialne zbornice). Ni dvoma, da je višina javnih sredstev, ki jih je organ prejel za izvajanje zadevnega javnega pooblastila, prosto dostopna informacija javnega značaja, kar pa ne velja za podatke oseb, ki so zaposlene pri organu ali na drugi pravni podlagi opravljajo delo pri njem. Javnost se lahko preko podatkov iz konkretno sklenjenih pogodb o financiranju javnih pooblastil seznani s tem, kdo je prejemnik javnih sredstev (v obravnavanem primeru je to Socialna zbornica Slovenije) ter o namenu (v obravnavanem primeru je to za opravljanje nalog, ki so določena kot javna pooblastila) in načinu pridobitve (v obravnavanem primeru je to iz določenih proračunskih postavk po prejetem računu in mesečnem poročilu o opravljenih nalogah), s čimer lahko izvaja nadzor nad učinkovito javno porabo sredstev, pri tem pa ne potrebuje še drugih osebnih podatkov posameznikov. Tako kot poveritev javnih pooblastil samo po sebi ne opravičuje obveznega združevanja v socialno zbornico, po mnenju IP tudi njihovo izvajanje samo po sebi ni zadostna podlaga za razkritje osebnih podatkov. V obravnavanem primeru torej ne gre za neposredno izplačilo iz javnih sredstev, niti za izvajanje javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, prav tako pa za obdelavo zahtevanih osebnih podatkov in njihovo posredovanje javnosti v področni zakonodaji ne obstaja druga ustrezna pravna podlaga v smislu člena 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov, je IP zaključil, da zahtevani podatki v obravnavanem primeru predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Prosilec se je v pritožbi skliceval na obstoj javne koristi za razkritje zahtevanega dokumenta. Ker je IP tekom tega pritožbenega postopka ugotovil, da razlogi organa za zavrnitev dostopa do zahtevanega dokumenta niso utemeljeni, je na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP organu naložil, da prosilcu omogoči dostop do zahtevanega dokumenta, pri čemer je upošteval, da gre v primeru osebnega podatka predsednice Komisije za izobraževanje in usposabljanje, za varovan osebni podatek. Ob tem IP dodaja, da za razkritje tega podatka sam ni ugotovil, da bi obstajal javni interes, niti ne razlogi, na katere se je v prid javnemu interesu skliceval prosilec.
Upoštevajoč pravilo delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5. a ali 6. člena tega zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta, je IP v izreku te odločbe organu naložil, da opravi delni dostop.
Ker je IP tekom tega pritožbenega postopka ugotovil, da je organ napačno uporabil materialno pravo glede tega, da se zahtevani dokumenti nanašajo na področje izvajanja javnih pooblastil, saj je ugotovil, da verificiranje in točkovanje programov stalnega strokovnega usposabljanja, sodi med izvajanja javnih pooblastil organa, zato je organ v delu zahtevanih dokumentov zavezan za odločanje na podlagi ZDIJZ. IP je ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga in tako na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe, pri čemer je pritožbi delno ugodil in organu naložil, da prosilcu omogoči dostop, v delu ki se nanaša na varovane osebne podatke pa je pritožbo prosilca zavrnil.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Manja Resman, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,
informacijska pooblaščenka
[1] https://fran.si/iskanje?View=1&Query=akreditacija&All=akreditacija&FilteredDictionaryIds=13