prosilec - Socialna zbornica Slovenije

POVZETEK:

Prosilec je od Socialne zbornice Slovenije zahteval več sklopov dokumentov, ki so se nanašali na inštruktažno svetovanje, ki ga na podlagi javnega pooblastila zbornica izvaja in organizira. IP se je v svoji odločbi najprej ukvarjal z identifikacijo dokumentov, ki so bili predmet zahteve ter ugotovil, da zbornica ima določene dokumente, ki jih je šele v pritožbenem postopku prepoznala kot zahtevane dokumente, s katerimi razpolaga. V nadaljevanju je IP odločal o izjemi notranjega delovanja, na katero se je organ skliceval pri svoji odločitvi, da zavrne dostop do zapisnikov o poteku inštruktažnega svetovanja. S tem v zvezi je IP najprej ugotovil, da v ta sklop zahteve sodijo tudi poročila in priloge poročil. Po vsebini odločitev IP ne pritrjuje organu glede obstoja izjeme notranjega delovanja. V zvezi s tem je IP v obzir vzel tudi navedbe stranskih udeležencev. Prav tako se je opredelil do navedbe enega od stranskih udeležencev glede obstoja izjeme poslovne skrivnosti v zvezi z zapisniki in poročili o inštruktažnem svetovanju. V delu odločitve IP, ki se je nanašala na dostop do konto kartic organa je IP zadevo vrnil organu v ponovno odločanje, saj je organ napačno uporabil materialno pravo in posledično pomanjkljivo obrazložil razloge za zavrnitev dostopa, zato se odločbe ni dalo preizkusiti. V zvezi z dvema dokumentoma je IP ugotovil, da je bilo s pravnomočno odločbo IP že odločeno, da je prosilec upravičen do dostopa, zato je v tem delu IP pritožbo prosilca v tem postopku zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrgel.

ODLOČBA:

Številka: 090-176/2021/71

Datum: 7. 9. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. in 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ….(v nadaljevanju prosilec), z dne 5. 5. 2021, zoper odločbo št. 886/2021-SZS/IJZ-MM z dne 28. 4. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) Socialne zbornice Slovenije, Ukmarjeva 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 5. 5. 2021 se delno ugodi in se odločba Socialne zbornice Slovenije št. 886/2021-SZS/IJZ-MM z dne 28. 4. 2021 v prvi točki izreka delno odpravi, v drugi točki izreka pa v celoti odpravi ter se odloči:
2. Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintrideset) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:

• Zapisnik o poteku inštruktažnega svetovanja z dne 28. 9. 2018, Poročilo o opravljenem inštruktažnem svetovanju z dne 1. 10. 2018 in Priloga k poročilu, pri čemer je dolžan prekriti imena in priimke ter podpise komisije za izvedbo inštruktažnega svetovanja in strokovnega delavca Socialne zbornice Slovenije na prvi in zadnji strani zapisnika, poročila in priloge, opravilne številke treh upravnih zadev na prvi strani zapisnika in poročila, tretji odstavek na četrti strani zapisnika, peti odstavek na 4. strani poročila,
• Zapisnik o poteku inštruktažnega svetovanja z dne 23. 10. 2018, Poročilo o opravljenem inštruktažnem svetovanju z dne 26. 10. 2018 in Priloga k poročilu, pri čemer je dolžan prekriti imena in priimke ter podpise komisije za izvedbo inštruktažnega svetovanja in strokovnega delavca Socialne zbornice Slovenije na prvi in zadnji strani zapisnika, poročila in priloge, ime in priimek ter podpis drugih prisotnih in navedenih oseb organizacije razen predsednice na prvi, drugi in zadnji strani zapisnika ter na drugi strani poročila,
• Zapisnik o poteku inštruktažnega svetovanja z dne 11. 9. 2018, pripadajoče Poročilo o opravljenem inštruktažnem svetovanju (brez datuma) in Priloga k poročilu, pri čemer je dolžan prekriti imena in priimke ter podpise komisije za izvedbo inštruktažnega svetovanja in strokovnega delavca Socialne zbornice Slovenije na prvi in zadnji strani zapisnika, poročila in priloge, ime in priimek osebe pod skrbništvom in besedila za »štev.« in do »seznanila« na prvi strani zapisnika, ime in priimek osebe pod skrbništvom na prvi strani poročila, številka zadeve na drugi strani poročila, navedba imen in priimkov v zadnjem odstavku druge strani in prvem odstavku tretje strani poročila, besedilo za »4.2. Pregled zadeve in ugotovitve komisije« do konca.
• Zapisnik o poteku inštruktažnega svetovanja z dne 11. 6. 2018, Poročilo o opravljenem inštruktažnem svetovanju z dne 12. 6. 2018 in Priloga k poročilu, pri čemer je dolžan prekriti imena in priimke ter podpise komisije za izvedbo inštruktažnega svetovanja in strokovnega delavca Socialne zbornice Slovenije na prvi in zadnji strani zapisnika, poročila in priloge, ime in priimek ter podpis predstavnic organizacije na prvi in zadnji strani zapisnika in na drugi strani poročila,
• Zapisnik o poteku inštruktažnega svetovanja z dne 18. 6. 2018, Poročilo o opravljenem inštruktažnem svetovanju z dne 13. 7. 2018 in Priloga k poročilu, pri čemer je dolžan prekriti imena in priimke ter podpise komisije za izvedbo inštruktažnega svetovanja in strokovnega delavca Socialne zbornice Slovenije na prvi in zadnji strani zapisnika, poročila in priloge, ime in priimek ter podpis drugih prisotnih in navedenih oseb organizacije razen direktorja na prvi in zadnji strani zapisnika ter na drugi strani poročila,
• Zapisnik o poteku inštruktažnega svetovanja z dne 10. 7. 2018, Poročilo o opravljenem inštruktažnem svetovanju z dne 16. 7. 2018 in Priloga k poročilu, pri čemer je dolžan prekriti imena in priimke ter podpise komisije za izvedbo inštruktažnega svetovanja in strokovnega delavca Socialne zbornice Slovenije na prvi in drugi strani zapisnika, prvi in zadnji strani poročila in na prilogi,
• Zapisnik o poteku inštruktažnega svetovanja z dne 6. 6. 2018, Poročilo o opravljenem inštruktažnem svetovanju z dne 3. 7. 2018 in Priloga k poročilu, pri čemer je dolžan prekriti imena in priimke ter podpise komisije za izvedbo inštruktažnega svetovanja in strokovnega delavca Socialne zbornice Slovenije na prvi in zadnji strani zapisnika, poročila in priloge,
• Zapisnik o poteku inštruktažnega svetovanja z dne 24. 7. 2018, Poročilo o opravljenem inštruktažnem svetovanju z dne 24. 7. 2018 in Priloga k poročilu, pri čemer je dolžan prekriti imena in priimke ter podpise komisije za izvedbo inštruktažnega svetovanja in strokovnega delavca Socialne zbornice Slovenije na prvi in zadnji strani zapisnika, poročila in priloge,
• Zapisnik o poteku inštruktažnega svetovanja z dne 11. 9. 2018, Poročilo o opravljenem inštruktažnem svetovanju z dne 25. 9. 2018 in Priloga k poročilu, pri čemer je dolžan prekriti imena in priimke ter podpise komisije za izvedbo inštruktažnega svetovanja in strokovnega delavca Socialne zbornice Slovenije na prvi in zadnji strani zapisnika, poročila in priloge,
• Zapisnik o poteku inštruktažnega svetovanja z dne 20. 6. 2018, Poročilo o opravljenem inštruktažnem svetovanju z dne 4. 7. 2018 in Priloga k poročilu, pri čemer je dolžan prekriti imena in priimke ter podpise komisije za izvedbo inštruktažnega svetovanja in strokovnega delavca Socialne zbornice Slovenije na prvi in zadnji strani zapisnika, poročila in priloge,
• Zapisnik o poteku inštruktažnega svetovanja z dne 8. 8. 2018, Poročilo o opravljenem inštruktažnem svetovanju z dne 8. 10. 2018 in Priloga k poročilu, pri čemer je dolžan prekriti imena in priimke ter podpise komisije za izvedbo inštruktažnega svetovanja in strokovnega delavca Socialne zbornice Slovenije na prvi in zadnji strani zapisnika, poročila in priloge, besedilo odstavka »IZJAVE, ZA KATERE UDELEŽENCI ŽELIJO, DA SE POSEBEJ EVIDENTIRAJO« na drugi strani zapisnika,
• Zapisnik o poteku inštruktažnega svetovanja z dne 30. 8. 2018, Poročilo o opravljenem inštruktažnem svetovanju z dne 17. 9. 2018 in Priloga k poročilu, pri čemer je dolžan prekriti imena in priimke ter podpise komisije za izvedbo inštruktažnega svetovanja in strokovnega delavca Socialne zbornice Slovenije na prvi in zadnji strani zapisnika, poročila in priloge,
• Zapisnik o poteku inštruktažnega svetovanja z dne 21. 11. 2018, Poročilo o opravljenem inštruktažnem svetovanju z dne 29. 11. 2018 in Priloga k poročilu, pri čemer je dolžan prekriti imena in priimke ter podpise komisije za izvedbo inštruktažnega svetovanja in strokovnega delavca Socialne zbornice Slovenije na prvi in zadnji strani zapisnika, poročila in priloge,
• Zapisnik o poteku inštruktažnega svetovanja z dne 22. 11. 2018, Poročilo o opravljenem inštruktažnem svetovanju z dne 27. 11. 2018 in Priloga k poročilu, pri čemer je dolžan prekriti imena in priimke ter podpise komisije za izvedbo inštruktažnega svetovanja in strokovnega delavca Socialne zbornice Slovenije na prvi in zadnji strani zapisnika, poročila in priloge,
• Zapisnik o poteku inštruktažnega svetovanja z dne 29. 11. 2018, Poročilo o opravljenem inštruktažnem svetovanju z dne 30. 11. 2018 in Priloga k poročilu, pri čemer je dolžan prekriti imena in priimke ter podpise komisije za izvedbo inštruktažnega svetovanja in strokovnega delavca Socialne zbornice Slovenije na prvi in zadnji strani zapisnika, poročila in priloge ter ime in priimek v 15. vrstici druge strani zapisnika,
• Zapisnik o poteku inštruktažnega svetovanja z dne 13. 6. 2019, Poročilo o opravljenem inštruktažnem svetovanju z dne 8. 7. 2019 in Priloga k poročilu, pri čemer je dolžan prekriti imena in priimke ter podpise komisije za izvedbo inštruktažnega svetovanja in strokovnega delavca Socialne zbornice Slovenije na prvi in zadnji strani zapisnika, poročila in priloge, imena in priimke ter podpise prisotnih predstavnikov organizacije, razen predsednika organizacije, na prvi in zadnji strani zapisnika ter na drugi strani poročila,
• Zapisnik o poteku inštruktažnega svetovanja z dne 4. 7. 2019, Poročilo o opravljenem inštruktažnem svetovanju z dne 8. 7. 2019 in Priloga k poročilu, pri čemer je dolžan prekriti imena in priimke ter podpise komisije za izvedbo inštruktažnega svetovanja in strokovnega delavca Socialne zbornice Slovenije na prvi in zadnji strani zapisnika, poročila in priloge, imena in priimke ter podpise prisotnih predstavnikov organizacije, razen ravnateljice organizacije, na prvi in zadnji strani zapisnika ter na prvi in drugi strani poročila, ter besedilo poročila v zadnjem in predzadnjem odstavku druge strani ter prvi in drugi odstavek tretje strani poročila,
• Zapisnik o poteku inštruktažnega svetovanja z dne 11. 7. 2019, Poročilo o opravljenem inštruktažnem svetovanju z dne 23. 8. 2019 in Priloga k poročilu, pri čemer je dolžan prekriti imena in priimke ter podpise komisije za izvedbo inštruktažnega svetovanja in strokovnega delavca Socialne zbornice Slovenije na prvi in zadnji strani zapisnika, poročila in priloge, v celoti besedilo četrtega in petega odstavka pete strani poročila,
• Zapisnik o poteku inštruktažnega svetovanja z dne 17. 7. 2019, Poročilo o opravljenem inštruktažnem svetovanju z dne 14. 8. 2019 in Priloga k poročilu, pri čemer je dolžan prekriti imena in priimke ter podpise komisije za izvedbo inštruktažnega svetovanja in strokovnega delavca Socialne zbornice Slovenije na prvi in zadnji strani zapisnika, poročila in priloge,
• Zapisnik o poteku inštruktažnega svetovanja z dne 30. 7. 2019, Poročilo o opravljenem inštruktažnem svetovanju z dne 25. 9. 2019 in Priloga k poročilu, pri čemer je dolžan prekriti imena in priimke ter podpise komisije za izvedbo inštruktažnega svetovanja in strokovnega delavca Socialne zbornice Slovenije na prvi in zadnji strani zapisnika, poročila in priloge,
• Zapisnik o poteku inštruktažnega svetovanja z dne 1. 10. 2019, Poročilo o opravljenem inštruktažnem svetovanju z dne 4. 10. 2019 in Priloga k poročilu, pri čemer je dolžan prekriti imena in priimke ter podpise komisije za izvedbo inštruktažnega svetovanja in strokovnega delavca Socialne zbornice Slovenije na prvi in zadnji strani zapisnika, poročila in priloge, imena in priimke ter podpise prisotnih predstavnikov organizacije, razen predsednice organizacije, na prvi in zadnji strani zapisnika ter na drugi strani poročila,
• Zapisnik o poteku inštruktažnega svetovanja z dne 26. 9. 2019, Poročilo o opravljenem inštruktažnem svetovanju z dne 21. 10. 2019 in Priloga k poročilu, pri čemer je dolžan prekriti imena in priimke ter podpise komisije za izvedbo inštruktažnega svetovanja in strokovnega delavca Socialne zbornice Slovenije na prvi in zadnji strani zapisnika, poročila in priloge, imena in priimke ter podpise prisotnih predstavnikov organizacije, razen predsednice organizacije, na prvi in zadnji strani zapisnika ter tretji strani poročila,
• Zapisnik o poteku inštruktažnega svetovanja z dne 4. 9. 2019, Poročilo o opravljenem inštruktažnem svetovanju z dne 10. 9. 2019 in Priloga k poročilu, pri čemer je dolžan prekriti imena in priimke ter podpise komisije za izvedbo inštruktažnega svetovanja in strokovnega delavca Socialne zbornice Slovenije na prvi in zadnji strani zapisnika, poročila in priloge, imena in priimke ter podpise prisotnih predstavnikov organizacije, razen predsednice organizacije, na prvi in zadnji strani zapisnika ter na drugi strani poročila, podane izjave na 3. in 4. strani zapisnika od »Predsednica« do »vozniškega izpita«,
• Zapisnik o poteku inštruktažnega svetovanja z dne 30. 10. 2019, Poročilo o opravljenem inštruktažnem svetovanju z dne 6. 11. 2019 in Priloga k poročilu, pri čemer je dolžan prekriti imena in priimke ter podpise komisije za izvedbo inštruktažnega svetovanja in strokovnega delavca Socialne zbornice Slovenije na prvi in zadnji strani zapisnika, poročila in priloge, imena in priimke ter podpise prisotnih predstavnikov organizacije, razen odgovorne osebe organizacije, na prvi in zadnji strani zapisnika ter na drugi strani poročila, na 3. strani poročila drugi, tretji, četrti in sedmi odstavek v celoti ter ime na četrti strani poročila,
• Zapisnik o poteku inštruktažnega svetovanja z dne 21. 10. 2019, Poročilo o opravljenem inštruktažnem svetovanju z dne 6. 11. 2019 in Priloga k poročilu, pri čemer je dolžan prekriti imena in priimke ter podpise komisije za izvedbo inštruktažnega svetovanja in strokovnega delavca Socialne zbornice Slovenije na prvi in zadnji strani zapisnika, poročila in priloge, imena in priimke ter podpise prisotnih predstavnikov organizacije, razen predsednika organizacije, na prvi in zadnji strani zapisnika ter na drugi in tretji strani poročila, osebno ime v predzadnjem odstavku tretje strani poročila,
• Zapisnik o poteku inštruktažnega svetovanja z dne 9. 12. 2019, Poročilo o opravljenem inštruktažnem svetovanju (brez datuma) in Priloga k poročilu, pri čemer je dolžan prekriti imena in priimke ter podpise komisije za izvedbo inštruktažnega svetovanja in strokovnega delavca Socialne zbornice Slovenije na prvi in zadnji strani zapisnika, poročila in priloge,
• Zapisnik o poteku inštruktažnega svetovanja z dne 21. 8. 2020, Poročilo o opravljenem inštruktažnem svetovanju 9. 9. 2020 in Priloga k poročilu, pri čemer je dolžan prekriti imena in priimke ter podpise komisije za izvedbo inštruktažnega svetovanja in strokovnega delavca Socialne zbornice Slovenije na prvi in zadnji strani zapisnika, poročila in priloge, številke upravnih zadev in ime ter priimek in rojstni datum mladoletne osebe na prvi strani zapisnika, na drugi strani poročila, celotno besedilo poročila za naslovom »4.2. Pregled zadeve in povzetki razgovora na CSD« do »Komisija« na 11. strani poročila,
• Zapisnik o poteku inštruktažnega svetovanja z dne 17. 6. 2020, Poročilo o opravljenem inštruktažnem svetovanju z dne 22. 6. 2020 in Priloga k poročilu, pri čemer je dolžan prekriti imena in priimke ter podpise komisije za izvedbo inštruktažnega svetovanja in strokovnega delavca Socialne zbornice Slovenije na prvi in zadnji strani zapisnika, poročila in priloge, imena in priimke ter podpise prisotnih predstavnikov organizacije, razen predsednika organizacije, na prvi in zadnji strani zapisnika ter na drugi strani poročila, izjava članov inštruktažne komisije in strokovne delavke v zadnjem in predzadnjem odstavku druge strani in v prvih štirih odstavkih in enajstem tretje strani zapisnika v celoti, besedilo za »- razgovor s prostovoljcem:« do »- pregled dokumentacije:« na četrti strani zapisnika, besedilo od »Podatki so hranjeni« do »S predstavniki društva« na peti strani zapisnika, osebno ime na šesti strani zapisnika,
• Zapisnik o poteku inštruktažnega svetovanja z dne 30. 7. 2020, Poročilo o opravljenem inštruktažnem svetovanju z dne 19. 8. 2020 in Priloga k poročilu, pri čemer je dolžan prekriti imena in priimke ter podpise komisije za izvedbo inštruktažnega svetovanja in strokovnega delavca Socialne zbornice Slovenije na prvi in zadnji strani zapisnika, poročila in priloge, imena in priimke ter podpise prisotnih predstavnikov organizacije, razen direktorice organizacije, na prvi, drugi, tretji in zadnji strani zapisnika ter na prvi, drugi strani poročila, »Izjave udeležencev« na četrti strani zapisnika v celoti,
• Zapisnik o poteku inštruktažnega svetovanja z dne 19. 8. 2020, Poročilo o opravljenem inštruktažnem svetovanju z dne 28. 8. 2020 in Priloga k poročilu, pri čemer je dolžan prekriti imena in priimke ter podpise komisije za izvedbo inštruktažnega svetovanja in strokovnega delavca Socialne zbornice Slovenije na prvi in zadnji strani zapisnika, poročila in priloge, imena in priimke ter podpise prisotnih predstavnikov organizacije, razen direktorice organizacije, na prvi in zadnji strani zapisnika ter na prvi strani poročila, osebno ime na drugi strani zapisnika, izjava vodje programa na drugi strani zapisnika v celoti,
• Zapisnik o poteku inštruktažnega svetovanja z dne 30. 9. 2020, Poročilo o opravljenem inštruktažnem svetovanju z dne 22. 10. 2020 in Priloga k poročilu, pri čemer je dolžan prekriti imena in priimke ter podpise komisije za izvedbo inštruktažnega svetovanja in strokovnega delavca Socialne zbornice Slovenije na prvi in zadnji strani zapisnika, poročila in priloge, imena in priimke ter podpise prisotnih predstavnikov organizacije na prvi in zadnji strani zapisnika ter na drugi strani poročila,
• Zapisnik o poteku inštruktažnega svetovanja z dne 4. 9. 2020, Poročilo o opravljenem inštruktažnem svetovanju z dne 30. 9. 2020 in Priloga k poročilu, pri čemer je dolžan prekriti imena in priimke ter podpise komisije za izvedbo inštruktažnega svetovanja in strokovnega delavca Socialne zbornice Slovenije na prvi in zadnji strani zapisnika, poročila in priloge, imena in podpise uporabnic na prvi in tretji strani zapisnika ter na drugi strani poročila, na peti strani poročila navedba osebnega imena zunanje strokovnjakinje, v celoti povzetek razgovora na 6. in 7. strani poročila od »z ga.« do »pomeni.«,
• Zapisnik o poteku inštruktažnega svetovanja z dne 5. 10. 2020, Poročilo o opravljenem inštruktažnem svetovanju z dne 20. 10. 2020 in Priloga k poročilu, pri čemer je dolžan prekriti imena in priimke ter podpise komisije za izvedbo inštruktažnega svetovanja in strokovnega delavca Socialne zbornice Slovenije na prvi in zadnji strani zapisnika, poročila in priloge, ime psihiatra na tretji strani zapisnika, sedmi in osmi odstavek na drugi strani ter prvi na tretji strani zapisnika od »Socialna delavka izpostavi« do »delavca«, četrti odstavek na tretji strani zapisnika od »Vodja ocenjuje« do »praksa.«,
• Zapisnik o poteku inštruktažnega svetovanja z dne 21. 9. 2020, Poročilo o opravljenem inštruktažnem svetovanju z dne 30. 9. 2020 in Priloga k poročilu, pri čemer je dolžan prekriti imena in priimke ter podpise komisije za izvedbo inštruktažnega svetovanja in strokovnega delavca Socialne zbornice Slovenije na prvi in zadnji strani zapisnika, poročila in priloge, osebno ime in podpis uporabnika na prvi in zadnji strani zapisnika in na drugi strani poročila,
• Zapisnik o poteku inštruktažnega svetovanja z dne 10. 9. 2020, Poročilo o opravljenem inštruktažnem svetovanju z dne 15. 9. 2020 in Priloga k poročilu, pri čemer je dolžan prekriti imena in priimke ter podpise komisije za izvedbo inštruktažnega svetovanja in strokovnega delavca Socialne zbornice Slovenije na prvi in zadnji strani zapisnika, poročila in priloge, celotno besedilo razgovora z uporabnikom/uporabnico in prostovoljcem/prostovoljko na drugi strani zapisnika,
• Zapisnik o poteku inštruktažnega svetovanja z dne 10. 11. 2020, Poročilo o opravljenem inštruktažnem svetovanju z dne 21. 11. 2020 in Priloga k poročilu, pri čemer je dolžan prekriti imena in priimke ter podpise komisije za izvedbo inštruktažnega svetovanja in strokovnega delavca Socialne zbornice Slovenije na prvi in zadnji strani zapisnika, poročila in priloge, na prvi strani zapisnika in na drug strani poročila ime predstavnice organizacije, razen direktorice,
• Zapisnik o poteku inštruktažnega svetovanja z dne 7. 12. 2020, Poročilo o opravljenem inštruktažnem svetovanju z dne 17. 12. 2020 in Priloga k poročilu, pri čemer je dolžan prekriti imena in priimke ter podpise komisije za izvedbo inštruktažnega svetovanja in strokovnega delavca Socialne zbornice Slovenije na prvi in zadnji strani zapisnika, poročila in priloge, ime in priimek ter podpis predstavnice organizacije na prvi in zadnji strani zapisnika ter na drugi strani poročila, osebno ime na drugi in četrti strani zapisnika,
• Prilogo k poročilu o opravljenem inštruktažnem svetovanju z dne 25. 3. 2021, pri čemer je dolžan prekriti imena in priimke ter podpise komisije za izvedbo inštruktažnega svetovanja in strokovnega delavca Socialne zbornice Slovenije,
• Zapisnik o poteku inštruktažnega svetovanja z dne 23. 3. 2021, Poročilo o opravljenem inštruktažnem svetovanju z dne 24. 3. 2021 in Priloga k poročilu, pri čemer je dolžan prekriti imena in priimke ter podpise komisije za izvedbo inštruktažnega svetovanja in strokovnega delavca Socialne zbornice Slovenije na prvi in zadnji strani zapisnika, poročila in priloge, ime in priimek ter podpise predstavnikov organizaciji na zadnji strani zapisnika,
• Poročilo o opravljenih nalogah Socialne zbornice za obdobje januar 2018 z dne 5. 2. 2018 razen od »I. PRORAČUNSKA POSTAVKA 4076 – SOCIALNA ZBORNICA« do vključno konca 8. točke in osebnega imena in podpisa svetovalke Socialne zbornice Slovenije na zadnji strani,
• Poročilo o opravljenih nalogah Socialne zbornice za obdobje februar 2018 z dne 2. 3. 2018 razen od »I. PRORAČUNSKA POSTAVKA 4076 – SOCIALNA ZBORNICA« do vključno konca 8. točke in osebnega imena in podpisa svetovalke Socialne zbornice Slovenije na zadnji strani,
• Poročilo o opravljenih nalogah Socialne zbornice za obdobje marec 2018 z dne 5. 4. 2018 razen od »I. PRORAČUNSKA POSTAVKA 4076 – SOCIALNA ZBORNICA« do vključno konca 8. točke in osebnega imena in podpisa svetovalke Socialne zbornice Slovenije na zadnji strani,
• Poročilo o opravljenih nalogah Socialne zbornice za obdobje april 2018 z dne 3. 5. 2018 razen od »I. PRORAČUNSKA POSTAVKA 4076 – SOCIALNA ZBORNICA« do vključno konca 8. točke in osebnega imena in podpisa svetovalke Socialne zbornice Slovenije na zadnji strani,
• Poročilo o opravljenih nalogah Socialne zbornice za obdobje maj 2018 z dne 4. 6. 2018 razen od »I. PRORAČUNSKA POSTAVKA 4076 – SOCIALNA ZBORNICA« do vključno konca 8. točke in osebnega imena in podpisa svetovalke Socialne zbornice Slovenije na zadnji strani,
• Poročilo o opravljenih nalogah Socialne zbornice za obdobje junij 2018 z dne 5. 7. 2018 razen od »I. PRORAČUNSKA POSTAVKA 4076 – SOCIALNA ZBORNICA« do vključno konca 8. točke in osebnega imena in podpisa svetovalke Socialne zbornice Slovenije na zadnji strani,
• Poročilo o opravljenih nalogah Socialne zbornice za obdobje julij 2018 z dne 2. 8. 2018 razen od »I. PRORAČUNSKA POSTAVKA 4076 – SOCIALNA ZBORNICA« do vključno konca 8. točke in osebnega imena in podpisa svetovalke Socialne zbornice Slovenije na zadnji strani,
• Poročilo o opravljenih nalogah Socialne zbornice za obdobje avgust 2018 z dne 4. 8. 2018 razen od »I. PRORAČUNSKA POSTAVKA 4076 – SOCIALNA ZBORNICA« do vključno konca 8. točke in osebnega imena in podpisa svetovalke Socialne zbornice Slovenije na zadnji strani,
• Poročilo o opravljenih nalogah Socialne zbornice za obdobje september 2018 z dne 5. 10. 2018 razen od »I. PRORAČUNSKA POSTAVKA 4076 – SOCIALNA ZBORNICA« do vključno konca 8. točke in osebnega imena in podpisa svetovalke Socialne zbornice Slovenije na zadnji strani,
• Poročilo o opravljenih nalogah Socialne zbornice za obdobje oktober 2018 z dne 5. 11. 2018 razen od »I. PRORAČUNSKA POSTAVKA 4076 – SOCIALNA ZBORNICA« do vključno konca 8. točke in osebnega imena in podpisa svetovalke Socialne zbornice Slovenije na zadnji strani,
• Poročilo o opravljenih nalogah Socialne zbornice za obdobje november 2018 z dne 4. 12. 2018 razen od »I. PRORAČUNSKA POSTAVKA 4076 – SOCIALNA ZBORNICA« do vključno konca 8. točke in osebnega imena in podpisa svetovalke Socialne zbornice Slovenije na zadnji strani,
• Poročilo o opravljenih nalogah Socialne zbornice za obdobje december 2018 z dne 31. 12. 2018 razen od »I. PRORAČUNSKA POSTAVKA 4076 – SOCIALNA ZBORNICA« do vključno konca 8. točke in osebnega imena in podpisa svetovalke Socialne zbornice Slovenije na zadnji strani,
• Poročilo o opravljenih nalogah Socialne zbornice za obdobje januar 2019 z dne 5. 2. 2019 razen od »I. PRORAČUNSKA POSTAVKA 4076 – SOCIALNA ZBORNICA« do vključno konca 8. točke in osebnega imena in podpisa svetovalke Socialne zbornice Slovenije na zadnji strani,
• Poročilo o opravljenih nalogah Socialne zbornice za obdobje februar 2019 z dne 5. 3. 2019 razen od »I. PRORAČUNSKA POSTAVKA 4076 – SOCIALNA ZBORNICA« do vključno konca 8. točke in osebnega imena in podpisa svetovalke Socialne zbornice Slovenije na zadnji strani,
• Poročilo o opravljenih nalogah Socialne zbornice za obdobje marec 2019 z dne 4. 4. 2019 razen od »I. PRORAČUNSKA POSTAVKA 4076 – SOCIALNA ZBORNICA« do vključno konca 8. točke in osebnega imena in podpisa svetovalke Socialne zbornice Slovenije na zadnji strani,
• Poročilo o opravljenih nalogah Socialne zbornice za obdobje april 2019 z dne 30. 4. 2019 razen od »I. PRORAČUNSKA POSTAVKA 4076 – SOCIALNA ZBORNICA« do vključno konca 8. točke in osebnega imena in podpisa svetovalke Socialne zbornice Slovenije na zadnji strani,
• Poročilo o opravljenih nalogah Socialne zbornice za obdobje maj 2019 z dne 5. 6. 2019 razen od »I. PRORAČUNSKA POSTAVKA 4076 – SOCIALNA ZBORNICA« do vključno konca 8. točke in osebnega imena in podpisa svetovalke Socialne zbornice Slovenije na zadnji strani,
• Poročilo o opravljenih nalogah Socialne zbornice za obdobje junij 2019 z dne 2. 7. 2019 razen od »I. PRORAČUNSKA POSTAVKA 4076 – SOCIALNA ZBORNICA« do vključno konca 8. točke in osebnega imena in podpisa svetovalke Socialne zbornice Slovenije na zadnji strani,
• Poročilo o opravljenih nalogah Socialne zbornice za obdobje julij 2019 z dne 5. 8. 2019 razen od »I. PRORAČUNSKA POSTAVKA 4076 – SOCIALNA ZBORNICA« do vključno konca 8. točke in osebnega imena in podpisa svetovalke Socialne zbornice Slovenije na zadnji strani,
• Poročilo o opravljenih nalogah Socialne zbornice za obdobje avgust 2019 z dne 5. 9. 2019 razen od »I. PRORAČUNSKA POSTAVKA 4076 – SOCIALNA ZBORNICA« do vključno konca 8. točke in osebnega imena in podpisa svetovalke Socialne zbornice Slovenije na zadnji strani,
• Poročilo o opravljenih nalogah Socialne zbornice za obdobje september 2019 z dne 4. 10. 2019 razen od »I. PRORAČUNSKA POSTAVKA 4076 – SOCIALNA ZBORNICA« do vključno konca 8. točke in osebnega imena in podpisa svetovalke Socialne zbornice Slovenije na zadnji strani,
• Poročilo o opravljenih nalogah Socialne zbornice za obdobje oktober 2019 z dne 5. 11. 2019 razen od »I. PRORAČUNSKA POSTAVKA 4076 – SOCIALNA ZBORNICA« do vključno konca 8. točke in osebnega imena in podpisa svetovalke Socialne zbornice Slovenije na zadnji strani,
• Poročilo o opravljenih nalogah Socialne zbornice za obdobje november 2019 z dne 4. 12. 2019 razen od »I. PRORAČUNSKA POSTAVKA 4076 – SOCIALNA ZBORNICA« do vključno konca 8. točke in osebnega imena in podpisa svetovalke Socialne zbornice Slovenije na zadnji strani,
• Poročilo o opravljenih nalogah Socialne zbornice za obdobje december 2019 z dne 3. 1. 2020 razen od »I. PRORAČUNSKA POSTAVKA 4076 – SOCIALNA ZBORNICA« do vključno konca 8. točke in osebnega imena in podpisa svetovalke Socialne zbornice Slovenije na zadnji strani,
• Poročilo o opravljenih nalogah Socialne zbornice za obdobje januar 2020 z dne 5. 2. 2020 razen od »I. PRORAČUNSKA POSTAVKA 4076 – SOCIALNA ZBORNICA« do vključno konca 8. točke in osebnega imena in podpisa svetovalke Socialne zbornice Slovenije na zadnji strani,
• Poročilo o opravljenih nalogah Socialne zbornice za obdobje februar 2020 z dne 4. 3. 2020 razen od »I. PRORAČUNSKA POSTAVKA 4076 – SOCIALNA ZBORNICA« do vključno konca 8. točke in osebnega imena in podpisa svetovalke Socialne zbornice Slovenije na zadnji strani,
• Poročilo o opravljenih nalogah Socialne zbornice za obdobje marec 2020 z dne 2. 4. 2020 razen od »I. PRORAČUNSKA POSTAVKA 4076 – SOCIALNA ZBORNICA« do vključno konca 8. točke in osebnega imena in podpisa svetovalke Socialne zbornice Slovenije na zadnji strani,
• Poročilo o opravljenih nalogah Socialne zbornice za obdobje april 2020 z dne 5. 5. 2020 razen od »I. PRORAČUNSKA POSTAVKA 4076 – SOCIALNA ZBORNICA« do vključno konca 8. točke in osebnega imena in podpisa svetovalke Socialne zbornice Slovenije na zadnji strani,
• Poročilo o opravljenih nalogah Socialne zbornice za obdobje maj 2020 z dne 3. 6. 2020 razen od »I. PRORAČUNSKA POSTAVKA 4076 – SOCIALNA ZBORNICA« do vključno konca 8. točke in osebnega imena in podpisa svetovalke Socialne zbornice Slovenije na zadnji strani,
• Poročilo o opravljenih nalogah Socialne zbornice za obdobje junij 2020 z dne 3. 7. 2020 razen od »I. PRORAČUNSKA POSTAVKA 4076 – SOCIALNA ZBORNICA« do vključno konca 8. točke in osebnega imena in podpisa svetovalke Socialne zbornice Slovenije na zadnji strani,
• Poročilo o opravljenih nalogah Socialne zbornice za obdobje julij 2020 z dne 5. 8. 2020 razen od »I. PRORAČUNSKA POSTAVKA 4076 – SOCIALNA ZBORNICA« do vključno konca 8. točke in osebnega imena in podpisa svetovalke Socialne zbornice Slovenije na zadnji strani,
• Poročilo o opravljenih nalogah Socialne zbornice za obdobje avgust 2020 z dne 3. 9. 2020 razen od »I. PRORAČUNSKA POSTAVKA 4076 – SOCIALNA ZBORNICA« do vključno konca 8. točke in osebnega imena in podpisa svetovalke Socialne zbornice Slovenije na zadnji strani,
• Poročilo o opravljenih nalogah Socialne zbornice za obdobje september 2020 z dne 2. 10. 2020 razen od »I. PRORAČUNSKA POSTAVKA 4076 – SOCIALNA ZBORNICA« do vključno konca 8. točke in osebnega imena in podpisa svetovalke Socialne zbornice Slovenije na zadnji strani,
• Poročilo o opravljenih nalogah Socialne zbornice za obdobje oktober 2020 z dne 4. 11. 2020 razen od »I. PRORAČUNSKA POSTAVKA 4076 – SOCIALNA ZBORNICA« do vključno konca 8. točke in osebnega imena in podpisa svetovalke Socialne zbornice Slovenije na zadnji strani,
• Poročilo o opravljenih nalogah Socialne zbornice za obdobje november 2020 z dne 3. 12. 2020 razen od »I. PRORAČUNSKA POSTAVKA 4076 – SOCIALNA ZBORNICA« do vključno konca 8. točke in osebnega imena in podpisa svetovalke Socialne zbornice Slovenije na zadnji strani,
• Poročilo o opravljenih nalogah Socialne zbornice za obdobje december 2020 z dne 5. 1. 2021 razen od »I. PRORAČUNSKA POSTAVKA 4076 – SOCIALNA ZBORNICA« do vključno konca 8. točke in osebnega imena in podpisa svetovalke Socialne zbornice Slovenije na zadnji strani.

1. V delu zahteve, ki se nanaša na konto kartico »STM: 286 INŠTRUKTAŽNO«, za obdobje 1. 1. 2018 do 31. 3. 2021 se zadeva vrne organu v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

2. Pritožba prosilca z dne 5. 5. 2021 se glede Zapisnika o poteku inštruktažnega svetovanja z dne 16. 3. 2021 in Poročila o opravljenem inštruktažnem svetovanju z dne 25. 3. 2021, zavrže.

3. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

4. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.

5. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 29. 3. 2021 po elektronski pošti na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval (a)[1] zapisnike vseh opravljenih storitev inštruktažnega svetovanja, ki jih izvaja Socialna zbornica Slovenije na podlagi devete alineje drugega odstavka 77. člena Zakona o socialnem varstvu (ZSV) kot javno pooblastilo, v skladu s 108.b členom navedenega zakona, za obdobje od 1. 1. 2018 do 31. 3. 2021, (b) končna vsebinska in finančna poročila organa za obdobje 2018, 2019 in 2020, (c) končna vsebinska in finančna poročila tričlanske komisije za inštruktažno svetovanje za obdobje 2018, 2019 in 2020, (d) finančno računovodsko kartico, iz katere je razvidno, koliko sredstev je bilo porabljenih za izvajanje inštruktažnega svetovanja v obdobju od 1. 1. 2018 do 31. 3. 2021 (analitični prikaz posameznih izplačil), (e) mesečne račune, ki so bili izstavljeni pristojnemu ministrstvu in (f) mesečna poročila o opravljenih nalogah tričlanske komisije inštruktažnega svetovanja, ki se prav tako posredujejo ministrstvu. Dokumente je zahteval v obliki prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa.

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ s prvo točko izreka zahtevi prosilca delno ugodil, z drugo točko pa mu je naložil plačilo materialnih stroškov v višini 128,38 EUR. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da: (b) končno vsebinsko in finančno poročilo organa za leta 2018, 2019 in 2020, (d) finančno računovodske kartice, iz katerih je razvidno, koliko sredstev je bilo porabljenih za izvajanje inštruktažnega svetovanja za leta 2018, 2019 in 2020 (analitični prikaz posameznih izplačil) in (e) mesečni računi, izstavljeni ministrstvu iz naslova inštruktažnega svetovanja, sodijo pod dokumente, katerih informacije, ki jih vsebujejo, ustrezajo definiciji javne informacije po 4. členu ZDIJZ (razen poročila zbornice, ki se nanašajo na njene druge dejavnosti, ki ne sodijo pod javna pooblastila, vendar pa gre za javne dokumente, ki jih zbornica objavlja v AJPESU), saj gre za informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, nahajajo pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Skladno s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ zbornica, kot nosilka konkretnega javnega pooblastila, ustreza definiciji »organa« po ZDIJZ. Zato je organ zahtevi v tem delu v celoti (razen glede zahtevanih konto kartic) ugodil in prosilcu zahtevane dokumente posredoval po pošti, v obliki fotokopij. V zvezi z zahtevanimi končnimi vsebinskimi in finančnimi poročili tričlanske komisije inštruktažnega svetovanja za obdobje 2018, 2019 in 2020, je organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnil, da takšna poročila sama po sebi ne obstajajo, da pa so zahtevane informacije zajete v končnem vsebinskem in finančnem poročilu organa za posamezno leto, do katerih je bil prosilcu dostop omogočen. Glede (d) finančno računovodskih kartic je organ pojasnil, da je prekril vrstico »partner«, iz katere izhaja, komu so bila sredstva nakazana, zaradi varstva osebnih podatkov. Pri tem je navedel, da ker gre za obsežen dokument in zgoščeno količino podatkov (npr. 4 strani samo za leto 2019 po približno 30 vrstic na stran, kar pomeni 120 vrstic za posamezno leto, prosilka pa zahteva podatke za več kot tri leta, kar pomeni skoraj 400 vrstic, če ne celo kakšne več), je organ presodil, da je smotrneje, da prekrije vse podatke o partnerjih, kot pa da bi prekrival vsakega posameznega, kar bi za organ pomenilo nesorazmerni vložek časa in truda, sam namen zakonodajalca, čemu se omogoča dostop do informacij javnega značaja, pa po presoji organa s prekritjem stolpca »partner« ni ogrožen. Iz tako posredovanih dokumentov se vidi, da je organ prejemnik javnega denarja za inštruktažno svetovanje in da je bil denar porabljen za inštruktažno svetovanje. Organ se v tem okviru sklicuje še na zahtevo prosilca, da želi kartice zaradi vpogleda v podatke, koliko sredstev je bilo porabljenih za izvajanje inštruktažnega svetovanja v obdobju 1. 1. 2018 do 31. 3. 2021, kar iz razkritega dela konto kartic tudi izhaja. V zvezi z zahtevo prosilca za (f) mesečna poročila o opravljenih nalogah tričlanske komisije inštruktažnega svetovanja, organ pojasnjuje, da tudi tak dokument ne obstaja. Organ pristojnemu ministrstvu posreduje mesečna poročila o vseh opravljenih javnih pooblastilih, ki vključujejo tudi podatek o opravljenih inštruktažnih svetovanjih. Posebnih poročil za predmetno javno pooblastilo organ ne pošilja. Podatki o opravljenih inštruktažnih svetovanjih pa so razvidni tudi iz razkritih poročil o delu zbornice, s čimer je zadoščeno pravici javnosti, da se seznani z delom zbornice v zvezi z inštruktažnim svetovanjem. V zvezi z zahtevo prosilca, da mu organ posreduje zapisnike o vseh opravljenih storitvah inštruktažnega svetovanja, ki jih izvaja organ na podlagi devete alineje drugega odstavka 77. člena Zakona o socialnem varstvu (ZSV) kot javno pooblastilo, v skladu s 108.b členom navedenega zakona, za obdobje od 1. 1. 2018 do 31. 3. 2021, je organ ugotovil, da zapisniki pomenijo izjeme po 6. členu ZDIJZ, in sicer podatke, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov in bi njihovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Inštruktažno svetovanje obsega spremljanje strokovnega ravnanja strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev, ki samostojno ali pod vodstvom vodje storitve opravlja posamezne storitve ali programe. Namen inštruktažnega svetovanja je spremljanje uporabe strokovnih metod, izvajanja strokovnih usmeritev, ki jih določajo razvojni dokumenti na področju socialnega varstva, uveljavljanje novih strokovnih pristopov in dobre prakse, pa tudi uresničevanje Kodeksa etičnih načel v socialnem varstvu. Inštruktažno svetovanje je oblika strokovne pomoči in podpore izvajalcem socialnovarstvene dejavnosti, in ne nadzor nad njihovim delom. Skladno z navedenim zato zahtevani zapisniki vsebujejo podatke o strokovnem ravnanju strokovnih delavcev, ki za pregledovani subjekt opravljajo storitve oziroma so pri njem zaposleni, morebitne pomanjkljivosti poslovanja oziroma izvajanja storitev, osebne podatke sodelujočih pri izvajanju inštruktažnega svetovanja in druge informacije, ki so namenjene sami izvedbi inštruktažnega svetovanja kot strokovnega instrumenta, ki omogoča subjektom svetovanja izboljšanje njihovih storitev in poslovanja. Teh zapisnikov inštruktažna komisija, ne organ ne razkriva javnosti, saj bi razkrivanje tovrstnih dokumentov onemogočilo izvajanje inštruktažnega svetovanja, s čimer bi se izničil namen tovrstnega svetovanja. Po presoji organa razkritje teh zapisnikov tudi ne bi pomenilo razkrivanje podatkov o porabi javnih sredstev, saj ti zapisniki izkazujejo zgolj, da se je svetovanje opravilo in v kakšni vsebini se je opravilo, sama vsebina svetovanja pa ni podatek o porabi javnih sredstev, sama oprava inštruktažnih svetovanj in s tem poraba sredstev pa izhaja iz druge, prosilcu tukaj posredovane dokumentacije. V zvezi z delnim dostopom na podlagi 7. člena ZDIJZ je organ odločil, da zapisniki ne vsebujejo informacij, ki ne bi pomenile zgoraj navedene izjeme, zato je dostop do teh zapisnikov zavrnil, kot že pojasnjeno. Z razkritjem teh zapisnikov bi se ogrozil namen izvajanja inštruktažnega svetovanja in neupravičeno razkrilo poslovanje subjektov, ki jim je inštruktažno svetovanje namenjeno. Iz obrazložitve še izhaja, da je organ prosilcu skladno z enotnim stroškovnikom, ki ga ureja Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16) zaračunal za 137 strani črno belih fotokopij (ena stran A4 formata 0,06 EUR) in 146 strani barvnih fotokopij (ena stran A4 formata 0,63 EUR), skupaj 122,24 EUR z vključenim DDV ter 6,14 EUR poštnine, vse skupaj 128,38 EUR.

Prosilec je dne 5. 5. 2021 podal pritožbo, s katero izpodbija odločitev organa tako v zavrnilnem kot tudi v ugodilnem delu, zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava, zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve ustavnih pravic. Prosilec navaja, da organ ni natančno navedel pravne podlage za delno zavrnitev oziroma sploh ni navedel nobenih ugotovljenih dejstev niti okoliščin, ki bi utemeljevale sklicevanje na to pravno podlago. Zgolj citiranje zakonskih določb, brez ustrezne argumentacije, namreč skladno s prakso na področju delovanja IP ne zadostuje, saj se je potrebno opredeliti do konkretnega dokumenta in konkretno navesti, zakaj so izpolnjeni pogoji, da se dostop omogoči le delno. Pojasnila organa, da so zahtevane informacije v zvezi s končnimi vsebinskim in finančnimi poročili tričlanske komisije inštruktažnega svetovanja za obdobje 2018, 2019, 2020 zajete v končnem vsebinskem in finančnem poročilu organa ne držijo in niso resnične. Končno poročilo organa za posamezno leto omenja le, da organ izvaja javno pooblastilo organiziranja in izvajanja inštruktažnega svetovanja, v skladu s 108.b členom ZSV, ne ponuja, kot tudi ne vsebuje pa konkretnih informacij, ki jih je prosilec zahteval v svoji zahtevi. Prosilec se prav tako ne strinja z organom v zvezi z dostopom do finančne računovodske kartice, saj mu je organ napačno pripisal, da ga zanima le višina in namen porabe in je tako prekril celotno rubriko »partner«. Prosilec vztraja, da se mu omogoči tudi dostop do podatka o tem, komu so bila sredstva dejansko nakazana. Prav tako mu organ ni posredoval finančno računovodske kartice za obdobje 1. 1. 2021 do 31. 3. 2021. Prosilec ne verjame organu, da ne obstajajo mesečna poročila inštruktažnih komisij, saj so ta vendarle osnova za izplačilo javnih sredstev posameznemu članu komisije inštruktažnega svetovanja. Navedena poročila so priloga oziroma podlaga, da je bilo delo opravljeno in je član upravičen do nakazila finančnih sredstev. Tudi če se ta poročila ne pošiljajo na pristojno ministrstvo, so brez dvoma potrebna pri finančnem obračunu opravljenega dela posameznega člana. Odredba odgovorne osebe organa temelji na poročilu o opravljenih nalogah posameznega člana. Prosilec tako organu predlaga, da mu posreduje poročilo o opravljenih nalogah oziroma listino, ki je osnova za izplačilo mesečne nagrade posameznemu članu. Prav tako ne drži navedba organa, da naj bi razkritje zapisnikov opravljenih storitev inštruktažnega svetovanja pomenilo motnjo pri delovanju organa. Inštruktažno svetovanje je oblika strokovne pomoči in podpora izvajalcem socialnovarstvenih dejavnosti in ne nadzor nad njihovim delom, zato je še toliko bolj razumljivo, da se zapisniki dajo na vpogled predlagatelju. Iz zapisnikov je namreč mogoče razbrati izključno primere dobre prakse na področju socialne varstvene dejavnosti, zato je takšne dobre prakse potrebno deliti z javnostjo. Prosilec prav tako podaja pritožbene navedbe glede višine zaračunanih stroškov in načinom njihove odmere, saj organ ni izdal sklepa o višini materialnih stroškov, pred izdajo izpodbijane odločbe, kot bi ga skladno z Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, moral. Prav tako pa je prosilcu zaračunal 105,26 EUR višje stroške, kot bi jih smel, saj mu je neutemeljeno obračunal barvne fotokopije. Nedvomno komisija za inštruktažno svetovanje opravlja dejavnost, ki se financira neposredno iz sredstev pristojnega ministrstva, pri tem prosilec navaja določbo 108.b člena ZSV. Na spletni strani organa je objavljen Katalog informacij javnega značaja, iz katerega izhaja, da organ med drugim vodi evidenco o zunanjih sodelavcih zbornice in evidenco (listo) strokovnjakov za izvajanje inštruktažnega svetovanja. Dokumenti, do katerih je prosilec želel dostop, vsebujejo podatke iz navedenih evidenc. Organ sladno s 77. členom ZSV skrbi za povezanost, razvoj in strokovni dvig socialno varstvene dejavnosti, kot javna pooblastila pa organ opravlja eno izmed nalog in sicer organizira in izvaja inštruktažno svetovanje v skladu s 108.b členom ZSV. Prosilec meni, da so izpolnjeni vsi trije kriteriji za obstoj informacije javnega značaja, saj je informacija povezana z delovnim področjem organa, organ z informacijo razpolaga, izpolnjen pa je tudi pogoj materializirane oblike. Zahtevane informacije izvirajo iz javnopravnih nalog organa. Inštruktažno svetovanje je univerzalna storitev, ki jo izvaja lahko le organ na podlagi javnega pooblastila. Vsi zahtevani dokumenti so nastali kot obveznost organa po področni zakonodaji. Prosilec meni, da se organ neutemeljeno sklicuje na varovane osebne podatke, saj so dokumenti povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovanjem javnega uslužbenca, posledično pa gre za porabo javnih sredstev. Zahtevani dokumenti se nanašajo na izvajanje javne službe organa oziroma dejavnosti, ki so opredeljene kot inštruktažno svetovanje in sicer na samo organizacijo in izvajanje. Organiziranje in izvajanje nedvomno sodi med javno službo, dogovorjeno pa je bilo tudi plačilo za opravljeno organiziranje in izvedbo inštruktažnega svetovanja. Zahtevani dokumenti imajo finančne posledice tudi na področju izvajanja javne službe organa, zaradi česar so povezani z izvajanjem javnopravnih nalog organa. Prosilec zato meni, da zahtevani dokumenti izvirajo iz delovnega področja organa in posledično predstavljajo informacijo javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, razlogi za zavrnitev pa ne obstajajo. Ker so člani komisij za inštruktažno svetovanje prejemniki javnih sredstev in gre torej za porabo javnih sredstev, njihovi osebni podatki niso varovani. Z dostopom do zahtevanih dokumentov se izvaja nadzorna funkcija, ki skupaj z demokratično funkcijo pomeni uresničevanje načela javnosti in odprtosti delovanja širšega javnega sektorja. Funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo javnih sredstev, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Prosilec navaja razloge zaradi katerih je podal zahtevo za dostop do informacije javnega značaj v predmetni zadevi. Opozarja na nevarnost široke razlage izjem. Predlaga, da IP pritožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo ter omogoči dostop do zahtevanih dokumentov oziroma to naloži organu prve stopnje ter zahteva povrnitev pritožbenih stroškov in materialnih stroškov, ki so nastali pri organu.

Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 1069/2021-SZS/IJZ-MM z dne 20. 5. 2021, poslal IP. IP je dne 31. 5. 2021 na organ naslovil poziv na dostavo dokumentov in za podajo opredelitev št. 090-176/2021/4. Na poziv IP je organ dne 4. 6. 2021 poslal prošnjo za podaljšanje roka za predložitev dokumentov. S tem v zvezi je IP dne 8. 6. 2021 izdal sklep št. 090-176/2021/6 o podaljšanju roka do 14. 6. 2021 in podajo opredelitev. Dne 15. 6. 2021 je IP prejel odgovor organa št. 1327/2021-SZS/INŠT-MM z dne 11. 6. 2021, skupaj z dokumentacijo.

Pritožba je delno utemeljena.

Stranski udeleženci

Kadar ne gre za primer iz prvega odstavka a26.a člena ZDIJZ, mora organ v formalnem postopku dostopa do informacij javnega značaja, v skladu z določbo 44. člena ZUP, po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa, zato mora v postopek pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.

IP je odločil, da bo skladno z določbo 44. člena ZUP v postopek kot stranske udeležence pozval subjekte, pri katerih je bilo opravljeno inštruktažno svetovanje, s tem v zvezi pa pripravljeni zapisniki in poročila, na katera se nanaša zahteva za posredovanje informacij javnega značaja. Na podlagi prvega odstavka 7. člena, prvega in drugega odstavka 9. člena ZUP ter 44. člena ZUP jih je IP pozval k priglasitvi stranske udeležbe v tem postopku, ter podaji pisne izjave, ali zahtevane informacije zanje predstavljajo katero izmed izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 5.a oziroma prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter opozorilom, da bo IP v primeru njihovega molka štel, da nimajo interesa za vstop v pritožbeni postopek kot stranski udeleženci.

Udeležbo so priglasili:

….

 Vsebina njihovih navedb bo obravnavana v delu obrazložitve, ki se nanaša na dostop do zapisnikov o poteku inštruktažnega svetovanja in poročil o opravljenem inštruktažnem svetovanju s prilogo.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Glede 1. a) točke izreka

1. Vprašanje obstoja dokumentov

Ker je bil razlog za zavrnitev dela zahteve neobstoj dokumentov, ki ji ustrezajo, je IP v pritožbenem postopku najprej ugotavljal dejansko stanje s tem v zvezi. V izpodbijani odločbi je organ pojasnil, da (f) mesečna poročila o opravljenih nalogah tričlanske komisije inštruktažnega svetovanja, ki jih posreduje ministrstvu, ne obstajajo. Organ pristojnemu ministrstvu posreduje mesečna poročila o vseh opravljenih javnih pooblastilih, ki vključujejo tudi podatek o opravljenih inštruktažnih svetovanjih. Posebnih poročil za predmetno javno pooblastilo organ ne pošilja. Podatki o opravljenih inštruktažnih svetovanjih pa so razvidni tudi iz razkritih poročil o delu zbornice, s čimer je zadoščeno pravici javnosti, da se seznani z delom zbornice v zvezi z inštruktažnim svetovanjem. Glede (c) končnih vsebinskih in finančnih poročil tričlanske komisije inštruktažnega svetovanja za obdobje 2018, 2019 in 2020 je organ navedel, da ne obstajajo, da pa so zahtevane informacije zajete v končnem vsebinskem in finančnem poročilu zbornice za posamezno leto, ki so že bili dani prosilcu.

V pritožbenem postopku je organ pojasnil, da v postopku izvedbe posameznega inštruktažnega svetovanja nastane naslednja dokumentacije: sklep o imenovanju tričlanske komisije za izvedbo inštruktažnega svetovanja, ki ga izda generalni sekretar zbornice, - poročilo tričlanske komisije o opravljenem inštruktažnem svetovanju, - zapisnik o poteku inštruktažnega svetovanja – specifikacija porabljenih ur svetovanja. V razmerju do Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je poročanje o opravljenih storitvah inštruktažnega svetovanja vključeno v mesečna poročila o vseh opravljenih javnih pooblastilih, ki se posredujejo pristojnemu ministrstvu. V okviru zbornice je poročanje o opravljenem inštruktažnem svetovanju zajeto v končnem letnem poročilu o delu zbornice. Hkrati je organ navedel, da sicer končna vsebinska in finančna poročila tričlanske komisije za inštruktažno svetovanje za posamezno leto ne obstajajo, saj takšnih poročil komisija ne podaja. Obstajajo pa poročila za posamezno opravljeno inštruktažno svetovanje, ki je po svoji naravi oziroma vsebini enaka zapisniku o poteku inštruktažnega svetovanja. Komisija za izvedbo inštruktažnega svetovanja mora skladno s sklepom o imenovanju komisije v določenem roku poročati o opravljenem delu, in sicer s poročilom o opravljenem inštruktažnem svetovanju, zapisnikom o poteku inštruktažnega svetovanja in specifikacijo porabljenih ur za izvedbo inštruktažnega svetovanja. Po pregledu ustreznosti prejete dokumentacije s strani pristojnega strokovnega delavca organa, se pripravi odredba za izplačilo honorarja članom komisije. Poročilo o opravljenem inštruktažnem svetovanju, ki ga pripravi komisija, je obvezen dokument za izplačilo honorarja članom komisije. Pri tem je organ IP posredoval mesečna poročila o opravljenih javnih pooblastilih zbornice in poročila o opravljenem inštruktažnem svetovanju (za zahtevano obdobje).

2. Glede mesečnih poročil o opravljenih nalogah tričlanske komisije inštruktažnega svetovanja, ki se posredujejo ministrstvu

IP ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi napačno odločil, da nima dokumentov, ki bi ustrezali zahtevi prosilca v delu zahteve, ki se nanaša na (f) mesečna poročila o opravljenih nalogah tričlanske komisije inštruktažnega svetovanja, ki se posredujejo ministrstvu. Skladno z drugim odstavkom 18. člena ZDIJZ je organ dolžan prosilcu nuditi ustrezno pomoč, in sicer na način, da prosilcu pojasni katere informacije poseduje. Hkrati pa je zaradi svojega poznavanja zadev in dokumentov, ki jih vodi, v bistveno bolšjem položaju kot prosilec, ki ne pozna načina vodenja dokumentov pri organu in dokumentov, ki jih ta ima. Zgolj navedba, da organ z dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca, ne razpolaga, ne zadostuje. V skladu z ZDIJZ je organ dolžan glede na zahtevano informacijo prepoznati dokumente, ki jo ti vsebujejo. Če je zahtevana informacija le del drugega dokumenta, je organ dolžan prosilcu omogočiti delni dostop le do dela dokumenta, v obsegu zahtevane informacije. To velja še toliko bolj v primeru, ko postopki poročanja in način dela komisije oziroma organa s tem v zvezi ni jasno razviden iz javno objavljenih predpisov, ki bi prosilcu omogočili pravilno postavitev zahtevka. Prvi korak z identifikacijo ustreznih dokumentov glede na podano zahtevo, je organ opravil šele v pritožbenem postopku. V pojasnilu IP je organ navedel, da so navedena (f) poročila del poročil o vseh opravljenih nalogah organa na podlagi javnih pooblastil, ki so posredovana ministrstvu. Torej so zahtevani dokumenti oziroma informacije (f) mesečna poročila o opravljenih nalogah tričlanske komisije inštruktažnega svetovanja, ki se posredujejo ministrstvu, del mesečnih poročil o vseh opravljenih nalogah organa na podlagi javnih pooblastil in organ bi jih kot takšne moral prepoznati in prosilcu omogočiti delni dostop. Prav tako je neutemeljen razlog organa za zavrnitev zahteve v tem delu z obrazložitvijo, da so informacije iz mesečnih poročil v celoti zajete v končnem poročilu organa. Drži, da se informacije, ki so zajete v pretežni meri prekrivajo, tj. se podvajajo, vendar so v mesečnih poročilih še določene druge informacije (npr. dinamika opravljanja inštruktažnih svetovanj, povzetek dejanj organizacije pred opravo svetovanj, itd.), predvsem pa gre za drug zahtevan dokument.

IP je tako odločil, da je pritožba prosilca v delu, ki se nanaša na zahtevo za dostop do (f) mesečnih poročil o opravljenih nalogah tričlanske komisije inštruktažnega svetovanja, ki se posredujejo ministrstvu, utemeljena in je s točko 1. a) izreka odločil, da je organ dolžan prosilcu omogočiti dostop do mesečnih poročil o opravljenih nalogah organa na podlagi javnih pooblastil, v delu, ki se nanaša na mesečna poročila o opravljenih nalogah inštruktažnega svetovanja, na način kot izhaja iz točke 1. a) izreka.

3. Glede (c) končnih vsebinskih in finančnih poročil tričlanske komisije za inštruktažno svetovanje za obdobje 2018, 2019 in 2020

Z izpodbijano odločbo je organ prav tako zavrnil zahtevo prosilca glede (c) končnih vsebinskih in finančnih poročil tričlanske komisije za inštruktažno svetovanje za obdobje 2018, 2019 in 2020 z navedbo, da dokumenti ne obstajajo, po vsebini pa da so zajeti v končnem vsebinskem in finančnem poročilu organa. Kot je pojasnil organ, v pritožbenem postopku inštruktažna komisija pripravi poročilo za posamezno opravljeno inštruktažno svetovanje, ki je po svoji naravi oziroma vsebini enaka zapisniku o poteku inštruktažnega svetovanja. Komisija za izvedbo inštruktažnega svetovanja mora skladno s sklepom o imenovanju komisije v določenem roku poročati o opravljenem delu, in sicer s poročilom o opravljenem inštruktažnem svetovanju, zapisnikom o poteku inštruktažnega svetovanja in specifikacijo porabljenih ur za izvedbo inštruktažnega svetovanja. Poročilo o opravljenem inštruktažnem svetovanju, ki ga pripravi komisija, je obvezen dokument za izplačilo honorarja članom komisije. Kot je bilo pojasnjeno zgoraj, je naloga organa, da identificira dokumente, ki ustrezajo zahtevi prosilca. Glede na podano zahtevo prosilec le v tem delu zahteve podaja zahtevek za »poročila tričlanske komisije«, prav tako se zahteva nanaša na vsebinska in finančna poročila komisije. Po mnenju IP bi moral organ v tem delu zahteve prepoznati zahtevek za dostop do poročil o opravljenem inštruktažnem svetovanju in priloge k poročilu, ki predstavlja specifikacijo porabljenih ur za izvedbo inštruktažnega svetovanja in tako kot je pojasnil organ predstavlja osnovo za izračun in izplačilo honorarja članom komisije. Pri tem je pomembno, da sta s temi dokumenti zajeta oba vidika poročil, ki ju je opredelil prosilec v zahtevi, in sicer vsebinski vidik poročila, torej vsebina opravljenega svetovanja in finančni vidik, število opravljenih ur kot osnova za izračun honorarja. Po presoji IP pri tem ni bistveno, da prosilec zahteva »končna« poročila. IP je tako odločil, da je pritožba prosilca v delu, ki se nanaša na zahtevo za dostop do (c) končnih vsebinskih in finančnih poročil tričlanske komisije za inštruktažno svetovanje za obdobje 2018, 2019 in 2020, utemeljena in je s točko 1. a) izreka odločil, da je organ dolžan prosilcu omogočiti dostop do poročil o opravljenem inštruktažnem svetovanju s prilogo, na način kot izhaja iz navedene točke izreka. Organ je v svojem pojasnilu navedel, da za dostop do poročil o opravljenem inštruktažnem svetovanju, obstajajo iste izjeme kot za zapisnik o opravljenem inštruktažnem svetovanju. Ker se je IP v tem delu obrazložitve opredelil le do identifikacije dokumenta glede na podano zahtevo prosilca, se je v nadaljevanju opredelil tudi do obstoja izjem za dostop do poročil o opravljenem inštruktažnem svetovanju s prilogo.

4. Glede dostopa do zapisnikov o poteku inštruktažnega svetovanja in poročil o opravljenem inštruktažnem svetovanju s prilogo

4. 1. Navedbe organa

V zvezi z zahtevo prosilca, da mu organ posreduje zapisnike o vseh opravljenih storitvah inštruktažnega svetovanja, ki jih izvaja organ na podlagi devete alineje drugega odstavka 77. člena Zakona o socialnem varstvu (ZSV) kot javno pooblastilo, v skladu s 108.b členom navedenega zakona, za obdobje od 1. 1. 2018 do 31. 3. 2021, je organ ugotovil, da zapisniki pomenijo izjeme po 6. členu ZDIJZ, in sicer podatke, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov in bi njihovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Inštruktažno svetovanje obsega spremljanje strokovnega ravnanja strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev, ki samostojno ali pod vodstvom vodje storitve opravlja posamezne storitve ali programe. Namen inštruktažnega svetovanja je spremljanje uporabe strokovnih metod, izvajanja strokovnih usmeritev, ki jih določajo razvojni dokumenti na področju socialnega varstva, uveljavljanje novih strokovnih pristopov in dobre prakse, pa tudi uresničevanje Kodeksa etičnih načel v socialnem varstvu. Inštruktažno svetovanje je oblika strokovne pomoči in podpore izvajalcem socialnovarstvene dejavnosti, in ne nadzor nad njihovim delom. Skladno z navedenim zato zahtevani zapisniki vsebujejo podatke o strokovnem ravnanju strokovnih delavcev, ki za pregledovani subjekt opravljajo storitve oziroma so pri njem zaposleni, morebitne pomanjkljivosti poslovanja oziroma izvajanja storitev, osebne podatke sodelujočih pri izvajanju inštruktažnega svetovanja in druge informacije, ki so namenjene sami izvedbi inštruktažnega svetovanja kot strokovnemu instrumentu, ki omogoča subjektom svetovanja izboljšanje njihovih storitev in poslovanja. Teh zapisnikov inštruktažna komisija, ne organ ne razkriva javnosti, saj bi razkrivanje tovrstnih dokumentov onemogočilo izvajanje inštruktažnega svetovanja, s čimer bi se izničil namen tovrstnega svetovanja. Po presoji organa razkritje teh zapisnikov tudi ne bi pomenilo razkrivanje podatkov o porabi javnih sredstev, saj ti zapisniki izkazujejo zgolj, da se je svetovanje opravilo in v kakšni vsebini se je opravilo, sama vsebina svetovanja pa ni podatek o porabi javnih sredstev, sama oprava inštruktažnih svetovanj in s tem poraba sredstev pa izhaja iz druge, prosilcu tukaj posredovane dokumentacije. V zvezi z delnim dostopom na podlagi 7. člena ZDIJZ je organ odločil, da zapisniki ne vsebujejo informacij, ki ne bi pomenile zgoraj navedene izjeme, zato je dostop do teh zapisnikov zavrnil, kot že pojasnjeno. Z razkritjem teh zapisnikov bi se ogrozil namen izvajanja inštruktažnega svetovanja in neupravičeno razkrilo poslovanje subjektov, ki jim je inštruktažno svetovanje namenjeno. V pritožbenem postopku je v odgovoru na poziv IP organ v dopisu št. 1327/2021-SZS/INŠT-MM z dne 11. 6. 2021 k svojim navedbam v zvezi zapisniki dodal, da bi se z razkrivanjem zapisnikov in poročil o opravljenih storitvah inštruktažnega svetovanja izničil namen tovrstnega svetovanja, ki temelji na načelu zaupnosti. Zaupanje je osnova inštruktažnega svetovanja – posamezni izvajalci socialnovarstvenih storitev, ki koristijo možnosti inštruktažnega svetovanja, morajo komisiji, ki izvaja tovrstno svetovanje, zaupati, ji razkriti svoje strahove, izzive, pomanjkljivosti. Z razkrivanjem vsebine poteka svetovanja, bi se to zaupanje povsem izgubilo. Vsebina svetovanja ni in ne sme postati informacija javnega značaja, saj za to ni nobene pravne podlage, inštruktažno svetovanje je storitev, ki zvišuje nivo socialnovarstvenih storitev v Republiki Sloveniji, uveljavlja dobre prakse na tem področju in pomeni institut, ki je v splošno javno korist vsem. Nadzor nad porabo javnih sredstev je omogočen na številne druge načine, ki jih zbornica v nobenem pogledu ne omejuje.

4. 2. Navedbe stranskih udeležencev:

Ker se je organ pri odločanju na prvi stopnji in kasneje v pritožbi o dostopu do zapisnikov o poteku inštruktažnega svetovanja in poročil o opravljenem inštruktažnem svetovanju s prilogo med drugim skliceval na notranje delovanje oziroma dejavnost organizacij, pri katerih se inštruktažno svetovanje izvaja in da bi njihovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju teh organizacij ter na poslovanja teh organizacij in osebne podatke sodelujočih pri izvajanju inštruktažnega svetovanja, je IP, kot pojasnjeno že zgoraj, o možnosti priglasitve udeležbe v pritožbenem postopku obvestil organizacije, pri katerih se je inštruktažno svetovanje v zadevnem obdobju izvedlo. Društvo … je v svojem dopisu navedlo, da so zavezani k visoki stopnji varovanja osebnih podatkov in ne želijo, da se dokumentacija posreduje tretjim. Društvo … je navedlo, da so vsi podatki o društvu, njegovemu delovanju, lokacijah, na katerih se nahajajo dežurne sobe, uporabnikih programa in prostovoljcih, ki program izvajajo, anonimni, niso javnega značaja in jih ne razkrivajo. CSD … je navedel, da se ne strinja s posredovanjem zahtevane dokumentacije, ker gre za obravnavo mladoletnih oseb ter njihovih osebnih podatkov, kakor tudi obravnavo strokovnega dela sodelavk in sodelavcev, kar je osebni podatek. Center  ... je v svojih navedbah poudaril, da zapisniki vsebujejo podatke o notranjem delovanju zavoda in tudi poslovno skrivnost, ki bi ob morebitnem razkritju lahko povzročila motnje pri delovanju zavoda. Razkrivanje zapisnika in poročila bi pomenilo, da bi svetovanje izgubilo pomen, saj organizacije dejstev in informacij komisiji v bodoče ne bi želele deliti in tako komisija ne bi mogla več opraviti svojega osnovnega dela, tj. svetovanja, saj ne bi razpolagala z vsemi potrebnimi informacijami za svetovanje. Varstveno delovni center …. je navedel, da nima zadržkov s posredovanjem dokumentov prosilcu, ob zavarovanju osebnih podatkov. Dom starejših občanov …. je navedel, da zahtevanih dokumentov ni ustvaril sam, ampak inštruktažna komisija v okviru zbornice. Varstveno delovni center …. je navedel, da dokumenti vsebujejo osebne podatke članov komisije, predstavnikov organizacije, uporabnikov storitev centra in predstavnice uporabnikov v Svetu zavoda, pri čemer nihče ni bil seznanjen, da bo z dokumenti javnost seznanjena. Poleg tega dokumenti vsebujejo podatke v zvezi z notranjim delovanjem zavoda, ki bi ob razkritju povzročili motnje pri delovanju zavoda, kar izhaja tudi iz odločbe organa. Pritrjuje razlogom iz odločbe organa, da zaradi razkrivanja podatkov, organizacije ne bi več želele s člani komisije deliti informacij, zato komisija ne bi več mogla svetovanja opraviti strokovno in celovito. Varstveno delovni center …. se s posredovanjem zapisnika ne strinja zaradi osebnih podatkov članov komisije in predstavnikov zavoda. V dokumentih so tudi podatki o delovanju organizacije, njenih delovnih procesov in dejavnostjo zavoda, ki bi ob morebitnem razkritju lahko zavodu povzročil škodo na ugledu. Varstveno delovni center ….po odvetniku …. meni, da je podana izjema notranjega delovanja zato, ker bi bilo ogroženo prihodnje inštruktažno svetovanje. V zapisnikih je navedeno poslovanje subjektov, ki jim je svetovanje namenjeno. Slednji pa ob svetovanju ne bi več podali informacij komisiji o svojem delovanju. Prav tako so podani osebni podatki zaposlenih v zavodu.

4. 3. Izjema notranjega delovanja

IP ugotavlja, da je sporno vprašanje, ali je glede zapisnikov o poteku inštruktažnega svetovanja in poročil o opravljenem inštruktažnem svetovanju s prilogo podana izjema iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je skliceval organ. Za obstoj navedene izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: - podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in - specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa). Za podatke, ki so sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem, se v teoriji pogosto navajajo naslednji primeri: vsa notranja korespondenca med funkcionarji in uradniki vlade (uprave), ki je namenjena pripravi odločitev vlade (uprave) oziroma drugih zavezancev, interna komunikacija organa, zlasti dopisi, zapisniki, mnenja, poročila, navodila, smernice in drugi interni dokumenti. Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti, ki določajo način zbiranja in izvajanja raznih vrst nadzora. Gre za izjemo, kjer je potrebno pri presoji utemeljenosti opraviti še test škode – ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Opisano izjemo pozna tudi večina primerjalno-pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je v pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Obenem pa je namen te izjeme tudi preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.

Pri tehtanju je potrebna posebna skrbnost, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa bi se celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja. Bistvena funkcija ZDIJZ pa je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej. Besedo »motnje« je treba tolmačiti v smislu, da bi razkritje podatka (dokumenta) pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa, oziroma bi bilo to delo bistveno drugače (po kvaliteti slabše), kot je bilo pred razkritjem, oziroma kakršno bi bilo, če do razkritja dokumenta ne bi prišlo. IP poudarja, da je pri tej izjemi škodni test zelo strog, saj mora razkritje dokumenta, ne samo ogroziti varovane pravne dobrine, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil. Tudi Upravno sodišče RS je v sodbi št. I U 1176/2010-13, z dne 30. 11. 2011 navedlo, da je zakonodajalec v skladu z restriktivnim konceptom uporabe izjem od dostopa do informacije javnega značaja za dokazni standard postavil, da »bi razkritje povzročilo motnje«, kar je dokazni standard »onkraj dvoma«.

V obravnavanem primeru so predmet presoje zapisniki o poteku in poročila s prilogo o opravljenem inštruktažnem svetovanju, ki jih je inštruktažna komisija pri Socialni zbornici Slovenije (organ) izvedla na podlagi sklepa generalnega sekretarja organa in na pobudo ustanovitelja oziroma organizacije, kjer je bilo svetovanje izvedeno. Po določbah 77. člena ZSV Socialna zbornica Slovenije skrbi za povezanost, razvoj in strokovni dvig socialno varstvene dejavnosti ter opravlja naloge, med katerimi so tudi javna pooblastila. Gre torej za institucijo javnega prava, ki je ustanovljena z zakonom in ki v delu svojih nalog izvršuje tudi javna pooblastila, med njimi organizira in izvaja inštruktažno svetovanje v skladu s 108.b členom ZSV (Ur. l. RS, št. 3/07 in nasl.). Po prvem odstavku 108. b člena ZSV se izvajalcem dejavnosti socialnega varstva in izvajalcem, ki izvajajo programe socialnega varstva ter varstva otrok in družine po posebni pogodbi o sofinanciranju, zagotavlja inštruktažno svetovanje, ki ga organizira socialna zbornica, izvajajo pa ga tričlanske komisije strokovnjakov, ki jih imenuje pristojni organ socialne zbornice. 108.b člen ZSV tudi po vsebini in namenu opredeljuje inštruktažno svetovanje, in sicer določa, da ta obsega spremljanje strokovnega ravnanja strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev, ki samostojno ali pod vodstvom vodje storitve opravljajo posamezne storitve ali programe. Namen inštruktažnega svetovanja je spremljanje uporabe strokovnih metod, izvajanja strokovnih usmeritev, ki jih določajo razvojni dokumenti na področju socialnega varstva, in spremljanje uresničevanja strokovnih navodil, ki jih sprejema strokovni svet za socialno varstvo, uveljavljanje novih strokovnih pristopov in dobre prakse, pa tudi uresničevanje kodeksa etičnih načel, ki se uporabljajo na področju socialnega varstva. Določeno je, da se inštruktažno svetovanje opravi na pobudo strokovnega organa izvajalca ali na pobudo ustanovitelja. Natančnejši način izvajanja in obseg inštruktažnega svetovanja v javnih socialno varstvenih zavodih in koncesionarjih določita s pogodbo socialna zbornica in ministrstvo, pristojno za socialno varstvo. Na poziv IP, da organ navede natančnejša pravila delovanja komisije, je v pritožbenem postopku v dopisu, ki ga je IP prejel dne 15. 6. 2021, pojasnil, da tričlanska komisija opravlja delo skladno s sklepom generalnega sekretarja zbornice o imenovanju komisije, kjer je določen namen in obseg svetovanja ter posamezna dejanja in cilji svetovanja. Na podlagi navedenega sklepa so člani komisije dolžni opraviti svoje delo in o tem predložiti ustrezno dokumentacijo v postavljenem roku, ki ga določi zbornica. Pri izvajanju svojih nalog inštruktažni svetovalci upoštevajo načela učinkovitosti, skupinskega dela ter uporabo sodobnih metod in konceptov strokovnega dela na področju socialnega varstva.

Po pregledu zahtevanih zapisnikov in poročil o opravljenih inštruktažnih svetovanjih, brez navedbe vsebine posameznega dokumenta, IP ugotavlja, da sicer zapisniki nimajo predpisane vnaprej določene forme, a iz večine njih izhaja, da so sestavljen iz uvodnega dela, ki obsega navedbo kraja in časa svetovanja in sklepa, ki je bil podlaga za njegovo izvedbo. Navedena je sestava komisije, predstavnikov izvajalca, naloge komisije in namen svetovanja, kaj je komisija preučila, katera svetovalna dejanja je opravila. V nadaljevanju so navedena naročila organizaciji in katera gradiva so člani komisije v prostorih izvajalca prevzeli. Sestavine poročil so v bistvenem enake zapisnikom, pri čemer vsebujejo tudi ugotovitve in mnenja komisije ter predloge komisije. Kot izhaja iz navedb organa, gre pri inštruktažnem svetovanju za navodila organizacijam, kako se pravilno in strokovno postopa, podana so napotila na predpise in navedba možnosti ravnanj, ki iz teh predpisov izhajajo, svetovanje o razmejitvah pristojnosti posameznih organov in organizacij (CSD, Sodišče,..) v socialnovarstvenih razmerjih. Podani so predlogi za ravnanje organov v primeru podnormiranosti oziroma neustreznosti predpisov, komisija pomaga pri razjasnitvi strokovnih metod in pristopov dela, podaja usmeritve za pripravo internih aktov in drugih pisanj, na podlagi katerih organizacije odločajo o pravicah posameznikov v socialno varstvenih programih oziroma o socialno varstvenih storitvah. Iz zapisnikov in poročil so razvidni opisi organizacij, kapacitete, število zaposlenih, vrste storitev. Po vsebini zapisniki oziroma poročila predstavljajo usmeritev komisije, podane organizaciji glede pravilne uporabe institutov npr. družinsko pravne zakonodaje v praksi, razlage nacionalnih in mednarodnih predpisov s področja delovanja organizacij, nasvete za strokovno in odgovorno delovanje organizacij npr. organiziranje načina dela v »timih«, opozorila na različnost vrste oskrbe glede na stadij starostnikov oziroma oseb z demenco, itd. Cilj komisije je s svojim svetovanjem organizacijam doprinesti h kvalitetnem in transparentnem izvajanju storitev oskrbe ter posledično h kakovostnim socialnovarstvenim storitvam za uporabnike in razbremenitvi zaposlenih.

IP ugotavlja, da zahtevani dokumenti že pojmovno ne ustrezajo prvemu pogoju zatrjevane izjeme, saj ne gre za dokumente, ki bi bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, saj gre za zapisnike in poročila inštruktažne komisije v zvezi z določeno (drugo) organizacijo, kjer je svetovanje opravljeno. Že glede na formalno obliko dokumenta tako izhaja, da ta ni namenjen notranji komunikaciji niti organa niti komisije oziroma zbornice, ampak predstavlja uradni dokument, ki je nastal na podlagi sklepa generalnega sekretarja zbornice v povezavi s 108. b členom ZSV o inštruktažnem svetovanju v posamezni organizaciji. Da pri izvajanju inštruktažnega svetovanja ne gre za notranje delovanje v organih, kaže reprezentativno primer, ko je bilo inštruktažno svetovanje izvedeno v obliki seminarja za širšo publiko zaposlenih na CSD (vir. Letno poročilo Socialne zbornice za leto 2019). Glede na namen in cilj inštruktažnega svetovanja, tako niso izpolnjeni niti vsebinski pogoji, da gre za dokument, ki bi bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, saj se v vsakem posameznem svetovanju preverja npr. ustreznost sprejema osebe v dom za ostarele, ali varovanja osebnih podatkov v organizaciji in tako ne gre za razkrivanje informacij, ki bi razkrivale postopek oziroma način dela organa oziroma njegovo notranjo politiko ter morebiten proces »notranjega razmišljanja« in oblikovanja mnenj, občutljivih notranjih navodil in načrtov organa in podobno, ampak vsebuje zunanje ugotovitve neodvisne institucije o skladnosti delovanja organa z veljavnimi npr. predpisi o varstvu osebnih podatkov, družinsko pravnimi, organizacijskimi predpisi s področja delovanja npr. izvajalcev socialno varstvenih programov. Torej gre v večini primerov za pregled ustreznosti delovanja in odnosa organizacij, ali nasproti (so)delavcem organizacije (npr. ustreznost evidentiranja prisotnosti na delu, izobraževanja, itd. ) ali uporabnikov socialno varstvenih storitev (postopek sprejema v zavod/dom, kvaliteta storitev, ureditev in izvajanje pritožbenih/ugovornih postopkov), ki je pravno regulirano z zunanjimi predpisi, oziroma ta predstavlja širši pravni okvir in ne gre za vprašanja, ki so v diskreciji organizacij in gre tako za skrite metodike dela. Glede na navedeno IP ugotavlja, da prvi pogoj za obstoj izjeme ni podan.

IP pa nadalje ugotavlja, da ni podan niti drugi pogoj, da bi razkritje takšnega podatka povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Organ je pri zatrjevanju motnje navajal zaupen odnos med organizacijo in komisijo, da bi bilo nadaljnje delo inštruktažnih komisij onemogočeno, zato ker organizacije zaradi strahu pred razkritjem dokumentov, komisiji ne bi več zaupale. Stranski udeleženci pa so te navedbe organa smiselno povzeli in niso navajali drugih motenj (razen zadržkov zaradi varstva osebnih podatkov), ki bi jih razkritje zahtevanih zapisnikov o poteku inštruktažnega svetovanja in poročil o opravljenem inštruktažnem svetovanju, imelo v njihovih organizacijah.

IP takšni utemeljitvi ne more slediti, saj organ z njo ni izkazal niti s stopnjo verjetnosti motnje pri delovanju komisij oziroma organizacij, v katerih se inštruktažno svetovanje izvaja, temveč gre zgolj za nepojasnjena in nedokazana predvidevanja organa. Poleg tega pa inštruktažno svetovanje ni namenjeno temu, da bi komisija kot inšpekcijski organ razkrivala nepravilnosti, temveč predstavlja instrument zunanjega svetovanja, katerega zakonski (108. b člen ZSV) cilj in namen je »spremljanje uporabe strokovnih metod, izvajanja strokovnih usmeritev, ki jih določajo razvojni dokumenti na področju socialnega varstva, in spremljanje uresničevanja strokovnih navodil, ki jih sprejema strokovni svet za socialno varstvo, uveljavljanje novih strokovnih pristopov in dobre prakse, pa tudi uresničevanje kodeksa etičnih načel, ki se uporabljajo na področju socialnega varstva«. Namen svetovanja je pomoč organizacijam in ne njihovo kaznovanje, na to kaže že to, da se inštruktažno svetovanje ne izvede po uradni dolžnosti, ampak se s pobudo na organ lahko obrnejo tako vodstvo kakor tudi ustanovitelj, zato ni videti razlogov, da bi si organizacije ne želele izboljšati svojega delovanja na podlagi svetovanja inštruktažnih komisij. Vsekakor pa je po oceni IP ključno, da v kolikor iz zapisnikov in poročil inštruktažne komisije ne izhajajo nepravilnosti, njihovo razkritje ne more škodovati ugledu oz. povzročiti motenj pri delovanju organizacij, v kolikor pa je bilo ugotovljeno delovanje v nasprotju s pravili in zakonodajo, pa je prav, da se take nepravilnosti razkrijejo, kar pa je možno le, če so zapisniki in poročila inštruktažne komisije dostopni kot informacija javnega značaja.

Glede utemeljitve motenj organa, da gre za zaupen odnos med inštruktažno komisijo in med predstavniki organizacije, ki pri svetovanju sodelujejo, saj ti odkrito izražajo svoje strahove, skrbi in težave in da bo z razkritjem javnosti ta odnos in tako namen svetovanja, porušen in onemogočen, IP navaja, da, kot bo pojasnjeno v delu odločbe, ki zadeva varstvo osebni podatkov, dokumenti v delu, ki zadevajo osebna mnenja in stališča ter občutke, ki so izraženi, zaradi varstva osebnih podatkov, ne bodo razkriti. V delu, ki pa zadeva delovanje in ustroj organizacije kot take, pa je sklicevanje na zaupnost odnosa neutemeljeno, saj gre v tem delu za objektivne okoliščine, ki so razvidne iz poslovanja organizacij, iz dokumentov in aktov, ki so jih organizacije komisiji dolžne predložiti in ne gre za vprašanje zaupnosti odnosa. Pri tem pa je treba izhajati iz načelnega stališča, da je organu kot pravni osebi javnega prava poverjeno javno pooblastilo za izvajanje in organiziranje inštruktažnega svetovanja, za katerega na podlagi pogodbe z ministrstvom prejema državna sredstva. Kot bo sicer pojasnjeno v nadaljevanju, pojem javnih sredstev ne seže tako daleč, da bi bili razkriti zaposleni pri organu in člani inštruktažne komisije, je pa z vidika nadzora nad porabo javnih sredstev nujno, da javnost lahko preveri, kaj je vsebina storitve svetovanja, na kakšen način je bila opravljena. Ob tem ni nepomembno, da se svetovanje izvaja v zvezi z socialnovarstvenimi storitvami in programi, ki se jih izvaja v javnem in ne zasebnem interesu in jih država in občina zaradi zasledovanja javnega interesa izdano finančno (če ne v celoti) podpirata. Socialnovarstvene storitve in programi so namenjeni preprečevanju in reševanju socialnih stisk posameznih ranljivih skupin prebivalstva ter v določenih primerih tudi vzdrževanju sprejemljivega socialnega stanja posameznikov. Razkritje dobrih praks pri te vrste storitvah in programih, je v javnem interesu, saj bi javnosti omogočilo, opolnomočen nadzor nad kvaliteto storitev, še posebej v primeru, ko se storitve in programi nanašajo na posameznike, ki pogosto za svoje pravice sami ne morejo skrbeti v polni meri (starostniki, osebe z motnjami, itd.) in je vpogled javnosti v način delovanja organizacij zelo pomemben. Transparentno delovanje, kar poudarja tudi organ, je garant za kvaliteto storitev in izvedbo programov. Ob tem IP pripominja, da so okoliščine obravnavanega primera v bistvenem drugačne kot v zadevi IP št. 090-65/2020 z dne 25. 5. 2020. V navedeni zadevi je IP ugotovil, da je izjema notranjega delovanja podana in je pritrdil organu glede obstoja zaupnega odnosa med sodiščem (v zadevi priznanja odškodnine zaradi sojenja v nerazumnem roku) in Državnim odvetništvom, ki zastopa interese države, torej kot odnos mandanta in mandatarja in glede pogoja obstoja motenj, saj je šlo za dokumente iz predpravdnega postopka, v katerem bi bilo z razkritjem dokumentov ogroženo učinkovito varstvo interesov države v nadaljnjem postopku. V obravnavani zadevi pa ne moremo govoriti o odnosu mandanta in mandatarja, ki zastopata skupne interese ene stranke v okviru tekočega sodnega postopka, ampak o svetovanju organa zbornice, ki je pravna oseba javnega prava, na podlagi z zakonom poverjenega javnega pooblastila, izvajalcem socialnovarstvenih storitev in programov.

V obravnavani zadevi se organ sklicuje, da se pri inštruktažnem svetovanju ne opravlja nadzora v smislu inšpekcijskega nadzora. IP kljub temu ugotavlja, da se je v letu 2018 9 od 15 svetovanj (Vir: Letno poročilo organa za leto 2018) opravilo na podlagi naloga socialnega inšpekcije, ki je pred tem pri organizacijah s svojo odločbo ugotovila določene nepravilnosti. Namen svetovanja v takšnih primerih je tako pomoč organizacijam pri odpravi ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti. Dostop javnosti do zapisnikov in poročil o opravljenih inštruktažnih svetovanjih pa je tudi ta, da lahko javnost izvede nadzorno funkcijo in preveri, ali so organizacije sledile usmeritvam, nasvetom in napotilom inštruktažnega svetovanja in to v praksi kasneje tudi preveri. Pri čemer sklicevanje na krnitev ugleda organizacije zaradi razkritja določenih neugodnih ugotovitev komisije ni pravno upoštevna motnja notranjega delovanja. Hkrati IP dodaja, da težko razume organizacije, ki se pridružujejo zadržkom organa glede javnega dostopa do zahtevanih dokumentov zaradi motenj pri delovanju inštruktažnega svetovanja, saj je vsebina zapisnikov in poročil o opravljenih inštruktažnih svetovanjih, predstavitev dobre in pravilne prakse, ki lahko služi ne samo organizaciji, v kateri se je svetovanje izvedlo, temveč tudi ostalim in se tako izvedeno svetovanje in javna sredstva večkratno oplajajo z izboljšanjem prakse v številnih drugih organizacijah. Z javnim dostopom in objavo te vrste dokumentov, bi se poenotila dobra praksa tudi v drugih organizacijah. Uporabniki te vrste socialno varstvenih storitev in programov pa bi imeli vzvod za preveritev, ali je storitev oziroma obravnavanje s strani organizacije ustrezno glede na dobro prakso in možnost kasnejše preveritve, ali je posamezna organizacija sledila svetovanju in napotilom inštruktažne komisije.

Iz vsega navedenega izhaja, da organ s pavšalnimi in abstraktnimi navedbami svojega dokaznega bremena ni izpolnil, zato IP, na podlagi svojih ugotovitev, zaključuje, da ne obstaja resna in konkretna nevarnost povzročitve motenj v delovanju organa, in organizacij, kjer je bilo inštruktažno svetovanje izvedeno, ki bi nastale zaradi seznanitve prosilca oziroma javnosti z zahtevanimi zapisniki o poteku inštruktažnega svetovanja in poročili s prilogo o opravljenem inštruktažnem svetovanju.

Glede izjeme poslovne skrivnosti

IP je tekom pritožbenega postopka k stranski udeležbi povabil organizacije, kjer so bila v zadevnem obdobju izvedena inštruktažna svetovanja in so bili v zvezi z njihovim delovanjem napravljeni zapisniki in poročila s prilogo o opravljenem inštruktažnem svetovanju. V svoji priglasitvi k stranski udeležbi je Center …. (v nadaljevanju Center), navedel da: »…podatki iz dokumentov vsebujejo tudi podatke v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo zavoda, tudi poslovne skrivnosti, ki bi ob morebitnem razkritju povzročile motnje pri delovanju oziroma dejavnosti zavoda, kar je ugotovljeno že v odločbi Socialne zbornice Slovenije«. Čeprav se Center skrajno lapidarno sklicuje na izjemo poslovne skrivnosti in po mnenju IP tudi le v kontekstu izjeme notranjega delovanja, se je IP iz previdnosti, opredelil tudi to obstoja te izjeme v primeru zahtevanih dokumentov za navedeni javni zavod.

Ker se zahtevani dokumenti nanašajo na obdobje (v …. dne 11. 7. 2019 in v njegovi enoti … dne 5. 10. 2020) po uveljaviti Zakon o poslovni skrivnosti (od dne 20. 4. 2019) je za presojo izpolnjevanja pogojev poslovne skrivnosti slednji predpis relevantna pravna podlaga. Za poslovno skrivnost, kot izjemo iz 2. točke prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti (ZPosS). Pojem poslovne skrivnosti po 2. členu ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Glede na navedeno so poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so vse tri zgoraj naštete zahteve kumulativno izpolnjene. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona,[2] poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne.

IP je v nadaljevanju presojal zapisnike in poročila, ki se nanašajo na Center z vidika obstoja zgoraj navedenih treh zahtev, ki opredeljujejo poslovno skrivnost. Glede prvega kriterija IP ugotavlja, da vsebina zapisnikov in poročil nedvomno ni splošno znana in ni lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, saj je dokument že po naravi dostopen le inštruktažni komisiji in organu ter organizaciji, v kateri se svetovanje opravlja. Glede tretjega kriterija IP ugotavlja, da statut organizacije z dne 18. 1. 2006 v 81. členu kot poslovno skrivnost opredeljuje listine in podatke : - ki jih Svet Centra določi v skladu z zakonom in na predlog ustanovitelja ali direktorja Centra kot poslovno skrivnost; - ki jih kot zaupne sporoči ali izroči Centru pristojni organ ali organizacija; - osebni podatki in podatki o socialnih razmerah strank (stanovalcev Centra, skrbnikov ali njihovih sorodnikov ter drugih zavezancev); - podatki o prošnjah, zahtevah in pritožbah strank (stanovalcev Centra ali skrbnikov in njihovih sorodnikov ter drugih zavezancev); - osebni podatki zaposlenih v Centru in podatki, ki se nanašajo na delovno razmerje zaposlenih; - neobjavljena strokovna gradiva; - podatki zdravstvene dokumentacije. Po mnenju IP zahtevani dokumenti ne sodijo med dokumente, ki jih je organizacija opredelila kot poslovno skrivnost v svojem statutu, prav tako v svojem dopisu k priglasitvi udeležbe izrecno ne navaja, da je navedene dokumente označila kot poslovno skrivnost in kako razumno je s tem v zvezi ukrepala. Na zahtevanih dokumentih, ki jih je sicer predložila tekom pritožbenega postopka zbornica, pa ni navedbe, da so dokumenti poslovna skrivnost, oziroma, da so označeni kot zaupni. Prav tako pa po mnenju IP ni podan tretji kriterij za obstoj poslovne skrivnosti, saj zahtevane informacije nimajo tržne vrednosti. V nadaljevanju se je IP bolj podrobno opredelil do tega kriterija.

Predlagatelj zakona je v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti)[3]. Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti je primarno na podjetju, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Družba oz. podjetje ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na konkurenčni položaj družbe. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča v sodbi opr. št. U 32/2008-25 z dne 8 10. 2008 in opr. št. U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009, ki je sicer sprejeto glede razlage pojma poslovne skrivnosti, ki je bil določen s tedaj veljavnim drugim odstavkom 39. člena ZGD-1. Center se je v konkretnem primeru zgolj skliceval na obstoj poslovne skrivnosti, pri čemer obstoja »tržne dejavnosti« in škode ni niti zatrjeval niti izkazoval. Ker okoliščine, da bi se z razkritjem podatkov škodovalo interesom Centra, niso niti navedene niti izkazana, IP pa jih po uradni dolžnosti ni ugotovil, tudi tretji pogoj za obstoj poslovne skrivnosti ni podan. Kljub temu se je iz previdnosti IP v nadaljevanju opredelil še bolj natančno, zakaj meni, da zahtevani dokumenti nimajo tržne vrednosti.

Iz Poslovnega registra izhaja, da je Center javni zavod, pri čemer je edini ustanovitelj Republika Slovenija. IP na tem mestu poudarja, da za Center, ki je javni zavod, in torej zavezanec po 1. členu ZDIJZ, v skladu z 2. členom ZDIJZ, primarno v celoti velja načelo transparentnega delovanja, določene informacije pa je iz tega režima mogoče izvzeti le, če so izključno zasebnopravne narave. Zato mora biti Center pri določanju poslovne skrivnosti zelo restriktiven. Zgolj izjemoma, ko deluje na trgu in podatek zanj pomeni konkurenčno prednost, oziroma bi lahko vplival na njegov tržni konkurenčni položaj in s tem ogrozil njegovo javnopravno poslanstvo, lahko organ takšen podatek označi kot poslovno skrivnost. Pri tem pa je vselej treba izhajati iz načelnega stališča, da je Center kot tak zavezan k preglednemu poslovanju, in da njegov položaj ni primerljiv z ostalimi pravnimi osebami, ki delujejo po ZGD-1. Slednje namreč delujejo z namenom pridobivanja dobička in povečanja dohodka v korist vsakokratnih lastnikov in družbe kot take, medtem ko mora Center delovati v javnem interesu in porabljati javna sredstva za namen izvajanja javne službe oziroma v okviru omejitev, ki mu jih nalaga zakon. Kot izhaja iz prvega člena Statuta Centra (ki je razviden na spletni strani Centra),[4] je Center …. javni socialnovarstveni zavod, ustanovljen s sklepom Vlade Republike Slovenije, ki tudi izvršuje ustanoviteljske pravice in dolžnosti. Iz tretjega člena Statuta izhaja, da izvaja kot osnovno dejavnost, dejavnosti za otroke, mladostnike in odrasle osebe z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju z dodatnimi motnjami, ki so z zakonom določene kot javna služba. Iz navedenega člena pa izhaja, da pa lahko opravlja tudi dodatno gospodarsko dejavnost, ki je namenjena višji kvaliteti življenja in varstva vključenih varovancev oziroma uporabnikov. ZSV med drugim v 16. in 42. členu kot javno službo določa institucionalno varstvo in vodenje, varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji. 51. člen ZSV določa, da posebni socialno varstveni zavodi za odrasle opravljajo posebne oblike institucionalnega varstva za odrasle duševno in telesno prizadete osebe po prvem odstavku 16. člena tega zakona. Posebni zavod lahko opravlja tudi gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena višji kvaliteti njihovega življenja in varstva. V 54. členu ZSV so opredeljeni socialno varstveni zavodi za usposabljanje, ki opravljajo institucionalno varstvo otrok in mladoletnikov z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju po tretjem odstavku 16. člena tega zakona. 97. člen ZSV določa, da se socialno varstvena dejavnost financira iz proračuna republike in občine, sredstva za financiranje pa se zagotavljajo tudi s plačili storitev, s prispevki dobrodelnih organizacij in organizacij za samopomoč ter invalidskih organizacij, s prispevki donatorjev in iz drugih virov. Nadzor nad izvajanjem zakona in predpisov, ki so izdani na njegovi podlagali izvaja socialna inšpekcija. Določbe o nadzoru pa vsebuje tudi Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00– ZPDZC in 127/06 – ZJZP), in sicer v 50. členu, kjer je določeno, da se izvaja nadzor nad zakonitostjo dela zavoda, nadzor nad finančnim poslovanjem zavoda ter nadzor nad strokovnostjo dela zavoda.

Z vpogledom v dokumente, ki naj bi predstavljali poslovno skrivnost, IP ugotavlja, da iz zapisnika (z dne 11. 7. 2019) in poročila (z dne 23. 8. 2019) s prilogo izhaja, da je bilo inštruktažno svetovanje, namenjeno pomoči in strokovnemu svetovanju pri oblikovanju protokola o incidentih, ki jih povzročijo uporabniki zavoda. Iz zapisnika (z dne 5. 10. 2020) in poročila (z dne 20. 10. 2020) s prilogo o inštruktažnem svetovanju, ki je bilo opravljeno v enoti Centra, izhaja, da je bilo inštruktažno svetovanje izvedeno v zvezi z izvajanjem socialno varstvenih programov v navedeni enoti Centra. IP ugotavlja, da se podatki iz navedenih dokumentov nanašajo na izvajanje javne službe po različnih socialno varstvenih programih. Ker gre za izvajanje dejavnosti, ki so opredeljene kot javna službe, ni mogoče govoriti o izvajanju tržne dejavnosti. Glede na ZSV in statut Centra, Center lahko izvaja dodatno gospodarsko dejavnost, ker pa je ta lahko namenjena le višji kvaliteti življenja in varstva vključenih varovancev oziroma uporabnikov, mora biti tudi izvajanje navedene dejavnosti pregledno in transparentno, saj mora biti omogočen pregled in preveritev, ali je gospodarska dejavnosti dejansko namenjena višji kvaliteti življenja in varstva vključenih varovancev in pojmovno ne more biti varovana kot poslovna skrivnost. IP prav tako ugotavlja, da iz zahtevanih dokumentov podrobnosti izvajanja gospodarske dejavnosti niti niso razvidne. IP tako ne vidi vzročne zveze med zahtevanimi dokumenti in domnevno škodovanje tržnim interesom Centra.

Javni zavod se mora v osnovi najprej zavedati svojega javnopravnega poslanstva, zaradi katerega je bil ustanovljen, in svojega delovanja ne more gledati zgolj skozi prizmo tržne dejavnosti tudi v delu, ki se nanaša na javnopravno delovanje organa. Iz same vsebine dokumentov namreč izhaja, da se nanašajo na izvajanje socialno varstvenih storitev, kar se nedvomno nanaša na pravilnost delovanja javne službe Centra, zato ni mogoče slediti stališču Centra, da je celoten dokument njegova poslovna skrivnost, saj se dokument ne nanaša na zasebnopravne zadeve. IP ne zanika dejstva, da lahko Center opravlja tudi določen del dejavnosti na trgu kot gospodarsko dejavnost, vendar se skladno s 3. členom ZZ javni zavodi ustanovijo primarno za opravljanje javnih služb. Javni zavodi se lahko ustanovijo tudi za opravljanje dejavnosti, ki niso opredeljene kot javne službe, če se opravljanje dejavnosti zagotavlja na način in pod pogoji, ki veljajo za javno službo. Skladno z drugim odstavkom 18. člena ZZ lahko zavod opravlja tudi gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen. Ker gre pri opravljanju javne službe za družbi nujno potrebno dejavnost, preko katere se zadovoljujejo javne dobrine in storitve, ki jih v javnem interesu trajno in nemoteno zagotavlja državna oziroma lokalna skupnost, je pri zagotavljanju javne službe pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb. Ker gre torej pri delovanju Centra za izvajanje javne službe, kar je v javnem interesu, se mora Center zavedati, da ima pri tem izreden pomen nadzor javnosti in posledično, da so njegovi interesi in koristi pri izvajanju te dejavnosti omejeni. Dokument o inštruktažnem svetovanju se nanaša na javni zavod kot celoto (in ne njegov tržni del), predstavlja torej dokument, ki vsebuje podatke, pomembne za celotno javnost, uporabnike javnega zavoda in vse tiste, zaradi katerih je vzpostavljen javnopravni režim na tem področju. Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da zahtevani dokumenti vsebujejo pomembne podatke o tem, na kakšen način organ izvaja javno službo in tako zagotavlja javne dobrine na področju socialno varstvene dejavnosti. Zapisnik (z dne 11. 7. 2019) in poročilo (z dne 23. 8. 2019) s prilogo ter zapisnik (z dne 5. 10. 2020) in poročil (z dne 20. 10. 2020) s prilogo torej ne predstavljajo izjeme od prostega dostopa po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je tako ugotovil, da izjemi notranjega delovanja in poslovne skrivnosti (na katero se je v pritožbi skliceval Center) ne obstajata, zato je na podlagi 251. člena ZUP pritožbi zaradi zmotne uporabe materialnega prava glede zahtevanih zapisnikov o poteku inštruktažnega svetovanja in poročil o opravljenem inštruktažnem svetovanju s prilogo ugodil in odpravil izpodbijano odločbo ter odločil, da se dostop dovoli na način kot izhaja iz 1.a) točke izreka.

Glede varstva osebnih podatkov in javnih sredstev

Ker je IP odločil, da se dostop do določenih dokumentov dovoli, je po uradni dolžnosti in upoštevaje navedbe organa in stranskih udeležencev presojal obstoj izjeme varstva osebnih podatkov. V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Glede izjeme varstva osebnih podatkov IP pojasnjuje, da se je s 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov). Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

IP ugotavlja, da dokumenti, ki so predmet presoje, vsebujejo osebne podatke (imena, priimke, funkcije oz. delovna mesta in podpise) komisije, ki je izvedla inštruktažno svetovanje, zaposlenih na organu (Socialni zbornici Slovenije), zakonitih zastopnikov organizacij, v katerih je bilo inštruktažno svetovanje izvedeno, zaposlenih pri organizacijah, ki so javni zavodi in pri drugih organizacijah, druge prisotne osebe pri svetovanju (študenti, prostovoljci, uporabniki, idr.), zunanji sodelavci in supervizorji. V zvezi z navedbo Društva …., IP odgovarja, da iz zapisnika in poročila s prilogo lokacije, na katerih se nahajajo dežurne sobe, ter podatki o uporabnikih programa in prostovoljcih, sploh niso razvidni. IP prav tako ugotavlja, da so iz zapisnika razvidne tudi izjave, ki so jih posamezniki neobremenjeno podali na zapisnik.

Posredovanje dokumentov po ZDIJZ predstavlja način obdelave osebnih podatkov, za katerega mora obstajati ustrezna pravna podlaga. Po točki c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov lahko zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno, če gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). Po Zakonu o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – UPB, s spremembami in dopolnitvami) je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor po tem zakonu predstavljajo tudi javni zavodi. Imena in priimke ter podpise zaposlenih pri javnem zavodu in druge okoliščine, ki izvirajo iz njihovega delovnega razmerja, je tako dopustno razkriti, saj ZDIJZ v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena določa zakonsko podlago, ki omogoča njihovo razkritje. Gre namreč za osebne podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, saj so bili navedeni posamezniki na zapisniku navedeni zaradi delovnega mesta, ki ga zasedajo in v povezavi s svojo javno funkcijo oz. delovnim razmerjem in ne v zasebnopravni vlogi. Navedeno pa ne velja za ime in priimek ter podpis študentov, prostovoljcev, uporabnikov, zunanjih sodelavcev, supervizorjev in zaposlenih v drugih organizacijah, ki niso javni zavodi (društvo, družba z omejeno odgovornostjo, idr.) saj ne gre za posameznike, ki bi bili javni uslužbenci, saj z javnim sektorjem nimajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Zakonska podlaga, ki bi omogočala razkritje njihovih osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih, ni podana, zato je IP organu naložil, da na dokumentaciji njihove osebne podatke prekrije. Podatki o zakonitih zastopnikih npr. društev in drugih pravnih oseb pa so javni na podlagi vpisa v Poslovni register Slovenije. 

Glede osebnih podatkov članov komisije, ki je opravila inštruktažno svetovanje, IP ugotavlja, da je o dostopu do istovrstnih podatkov že odločal v svoji odločbi št. 090-230/2020/8 z dne 15. 1. 2021 in št. 090-159/2021/5 z dne 10. 6. 2021. Kot izhaja iz navedene odločbe, Socialna zbornica Slovenije ni v registru proračunskih uporabnikov, ki ga sestavljajo neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov, ki ga vodi Uprava RS za javna plačila, iz česar sledi sklep, da organ ne sodi v del javnega sektorja in njegovi zaposleni niti posamezniki, ki sodelujejo z organom, niso javni uslužbenci. Prav tako v primeru sodelovanja v inštruktažni komisiji ne moremo govoriti o izvajanju javne funkcije. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča RS, ki je v svoji praksi s področja dostopa do informacij javnega značaja v podobnih primerih že večkrat opozorilo, da opravljanje primerljivih dejavnosti ne pomeni izvajanja javne funkcije. Tako je npr. Upravno sodišče v sodbi, št. I U 415/2009-21 z dne 23. 2. 2011, navedlo, da je »ocenjevanje znanja kandidatov na maturi s strani ocenjevalca (oziroma izvedencev) dejavnost strokovne narave, ki ni neposredno povezana z opravljanjem javne funkcije«, v sodbi, št. I U 2187/2011-24 z dne 19. 12. 2012, pa je sodišče npr. navedlo, da »recenzenti (ki v okviru ARRS ocenjujejo projekte, ki pridobivajo javna sredstva, op. IP) ne opravljajo javne funkcije, saj se po mnenju sodišča pojem javne funkcije nanaša le na tiste osebe, ki so funkcionarji v državnih organih (npr. poslanci, ministri, sodniki, ipd.)«. V obeh navedenih primerih je sodišče odločilo celo v prid popolni anonimnosti teh posameznikov.

Prav tako podlage za razkritje osebnih podatkov ne predstavlja poraba javnih sredstev, kot to zmotno navaja prosilec v pritožbi. V obravnavani zadevi je prejemnik javnih sredstev iz naslova izvajanja inštruktažnega svetovanja Socialna zbornica Slovenije, ki je nosilka javnega pooblastila inštruktažnega svetovanja in je za njegovo izvajanje tudi sklenila posebno pogodbo o sofinanciranju z ministrstvom, pristojnim za socialno varstvo, in ne posamezna fizična oseba, ki mora pri pogodbeno dogovorjenih delih sodelovati zaradi zahtev področne zakonodaje (tj. ker Zakon o Socialnem varstvu v 108.b členu določa, da inštruktažno svetovanje izvajajo tričlanske komisije strokovnjakov, ki jih imenuje pristojni organ socialne zbornice). Višina javnih sredstev, ki jih Socialna zbornica prejme za izvajanje javnega pooblastila inštruktažnega svetovanja, predstavlja podatek o porabi javnih sredstev in s tem prosto dostopno informacijo javnega značaja, kar pa ne velja za podatke oseb, ki so zaposlene pri organu ali na drugi pravni podlagi opravljajo delo pri njem. IP je tako ugotovil, da zakonska podlaga, ki bi omogočala razkritje imen, priimkov in podpisov članov komisije, ki je opravila inštruktažno svetovanje, ni podana, zato je organu naložil, da navedeni podatek na dokumentih prekrije. Ker ne gre za neposredno porabo javnih sredstev, velja enako za druge osebne podatke glede katerih je IP odločil, da dostop ni mogoč kot izhaja iz prve točke izreka odločbe.

IP ugotavlja, da so v zapisnikih in poročilih s prilogo o opravljenih inštruktažnih svetovanjih razvidna osebna stališča članov komisije oziroma drugih udeleženih oseb. Pri izjavljanju, ki ima naravo podajanja lastnih stališč oziroma mnenj in predlogov, pa IP opozarja tudi na varovane osebne podatke. Vsebina izjave namreč predstavlja osebni podatek tistega, ki jo poda (seveda, če je razvidna identifikacija izjavitelja) in je torej varovana kategorija, zlasti takrat, kadar nima neposrednih pravnih učinkov na pravice in obveznosti drugih oseb in ni del nekega oblastnega akta (npr. odločbe), kot to velja v obravnavanem primeru, ko so izjave del zapisnika oz. poročila. Iz tega naslova je IP izvedel delni dostop npr. na zapisniku z dne 4. 9. 2019, z dne 8. 8. 2019 in z dne 5. 10. 2020 ter poročilu z dne 30. 9. 2020. Prav tako pa so določeni deli zapisnika oziroma poročil tako prepleteni z osebnimi podatki oziroma gre za občutljive osebne podatke glede katerih tudi z delnim dostopom osebnih podatkov ni mogoče zavarovati (npr. zapisnik z dne 21. 8. 2020, z dne 4. 12. 2018, z dne 28. 8. 2018, z dne 11. 9. 2018, poročilo z dne 23. 8. 2019 in z dne 9. 9. 2020) IP je po uradni dolžnosti v takšnem primeru iz dostopa izvzel obsežnejše dele dokumentov.

ZDIJZ v 7. členu določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (delni dostop). Organ mora podatke izbrisati na način iz 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05 in 119/07), ki določa, da se v primeru, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče med drugim fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki. Skladno z navedenim je IP organu naložil izvedbo delnega dostopa kot izhaja iz prve točke izreka.

2. Glede 1. b) točke izreka v zvezi s konto kartico »STM: 286 INŠTRUKTAŽNO«, za obdobje 1. 1. 2018 do 31. 3. 2021

Z izpodbijano odločbo je organ delno ugodil zahtevi prosilca v delu, ki se nanaša na (d) finančno računovodsko kartico, iz katere je razvidno, koliko sredstev je bilo porabljenih za izvajanje inštruktažnega svetovanja za obdobje 1. 1. 2018 do 31. 3. 2021 in prosilcu omogočil dostop do konto kartice »STM: 286 INŠTRUKTAŽNO«, za obdobje 1. 1. 2018 do 31. 12. 2020, pri čemer je navedel, da je prekril vrstico »partner«, iz katere izhaja, komu so bila sredstva nakazana, zaradi varstva osebnih podatkov. Pri tem je navedel, da ker gre za obsežen dokument in zgoščeno količino podatkov (npr. 4 strani samo za leto 2019 po približno 30 vrstic na stran, kar pomeni 120 vrstic za posamezno leto, prosilec pa zahteva podatke za več kot tri leta, kar pomeni skoraj 400 vrstic, če ne celo kakšne več), je organ presodil, da je smotrneje, da prekrije vse podatke o partnerjih, kot pa da bi prekrival vsakega posameznega, kar bi za organ pomenilo nesorazmerni vložek časa in truda, sam namen zakonodajalca, čemu se omogoča dostop do informacij javnega značaja, pa po presoji organa s prekritjem stolpca »partner« ni ogrožen. Iz tako posredovanih dokumentov se vidi, da je organ prejemnik javnega denarja za inštruktažno svetovanje in da je bil denar porabljen za inštruktažno svetovanje. Organ se v tem okviru sklicuje še na zahtevo prosilca, da želi kartice zaradi vpogleda v podatke, koliko sredstev je bilo porabljenih za izvajanje inštruktažnega svetovanja, kar iz razkritega dela konto kartic tudi izhaja. V pritožbi prosilec vztraja tudi pri podatkih o tem, komu so bila sredstva iz naslova inštruktažnega svetovanja nakazana in meni da iz njegove zahteve ni mogoče razbrati, da jo v tem delu ne podaja. Prav tako vztraja, da organ ni odločil tudi o podatkih za obdobje 1. 1. 2021 do 31. 3. 2021.

Glede na podano dejansko stanje v izpodbijani odločbi in v predloženi dokumentaciji izhaja, da je organ iz razloga varstva osebnih podatkov in zaradi smotrnosti postopka prosilcu v celoti onemogočil dostop do rubrike »partner« na konto karticah. Iz prakse IP, ki ji pritrjuje tudi Upravno sodišče RS, izhaja, da razlog za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja ne predstavlja enormno število dokumentov, ki bi jih bilo potrebno prosilcu izročiti oziroma mu omogočiti vpogled, tudi če bi lahko pripeljalo do resne motnje v poslovanju organa, ker ne bi mogel zagotavljati opravljanja svoje dejavnosti v času uradnih ur za občane Republike Slovenije na področju svojega dela. ZDIJZ v prvem odstavku 6. člena in v 5. a členu taksativno našteva izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, med katerimi pa ni enormnega števila dokumentov, ki jih prosilec zahteva od organa. Vse izjeme, ki omogočajo organu, da prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, so tudi sicer navedene le v 5.a in 6. členu ZDIJZ, zato izjem od dostopa do informacij javnega značaja ni mogoče širiti preko taksativno naštetih izjem v navedenih določbah ZDIJZ (tako npr. Upravno sodišče RS v zadevi št. U 92/2006-8 z dne 4. 10. 2007). IP tako ugotavlja, da je organ napačno uporabil materialno pravo, ko je dostop do dela dokumentov zavrnil iz razloga izjeme varstva osebnih podatkov in zaradi smotrnosti postopka. Izjema varstva osebnih podatkov evidentno ni podana za vse prekrite podatke, saj so v rubriki partner navedene tudi pravne osebe, smotrnost postopka pa ni navedena med izjemami od dostopa do informacije javnega značaja. Ker je organ napačno uporabil materialno pravo, ni ugotavljal dejanskih okoliščin, ki so relevantne za obstoj morebitnih drugih izjem za dostop do informacij javnega značaja in je izpodbijana odločba pomanjkljivo obrazložena ter se je zato ne da preizkusiti. Iz izpodbijane odločbe namreč niso razvidni razlogi za zavrnitev posameznih podatkov v rubriki »partner«, zato je podana bistvena kršitev pravil postopka na prvi stopnji (7. točka 2. odstavka 237. člena ZUP). Ker izjema varstva osebnih podatkov očitno ni podana, za zavrnitev vseh podatkov v rubriki »partner«, drugi razlogi (smotrnost postopka) pa glede na določbe ZDIJZ ne sodijo med izjeme od dostopa, je v tem delu treba glede na dejanske okoliščine ugotoviti, ali je za posamezen podatek izjema od dostopa podana. IP prav tako ugotavlja, da iz izpodbijane odločbe in posredovane dokumentacije ni razvidno, ali je organ odločil tudi o podatkih za obdobje od 1. 1. 2021 do 31. 3. 2021, saj prosilcu dostopa tudi v omejenem obsegu za to obdobje ni omogočil, da bi pa pri tem navedel razloge za zavrnitev pa iz izpodbijane odločbe ne izhaja. Zaradi razlogov, ki so navedeni zgoraj (glede nepravilne uporabe materialnega prava in posledično pomanjkljive obrazložitve), IP meni, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje.

Kadar organ druge stopnje ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, ali da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Če organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi.

Glede na to, da v zadevi ni sporno, da je organ tisti, ki pripravlja navedeno konto kartico, ki je predmet zahteve in razpolaga z vso dokumentacijo, na podlagi, katere je mogoče o dostopu do zadevne konto kartice, odločiti ter pozna in razume na kakšni podlagi je vknjižba določenega odhodka iz naslova inštruktažnega svetovanja nastala, po oceni IP v konkretnem primeru nedvomno hitreje in bolj ekonomično, če organ ustrezno in popolno ugotovi dejansko stanje v zvezi z dostopom do rubrike »partner« v navedenih konto karticah in svojo odločitev s tem v zvezi tudi s pravilno uporabo materialnega prava utemelji. Pri tem mora v ponovljenem postopku organ prve stopnje po uradni dolžnosti skrbeti, da so skladno s 44. členom ZUP ves čas med postopkom udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. To pomeni, da je v povezavi z načelom zaslišanja strank (9. člen ZUP), v postopek potrebno pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku. Hkrati pa mora odločiti tudi o delu zahteve, ki se nanaša na podatke za obdobje od 1. 1. 2021 do 31. 3. 2021 ter se opredeliti, ali gre za javna sredstva.

IP je zaključil, da je pritožba prosilca v delu, ki se nanaša na zahtevo za dostop do (d) finančno računovodske kartice, iz katere je razvidno, koliko sredstev je bilo porabljenih za izvajanje inštruktažnega svetovanja za obdobje 1. 1. 2018 do 31. 3. 2021 in s tem v zvezi s konto kartico »STM: 286 INŠTRUKTAŽNO«, utemeljena, saj je organ napačno uporabil materialno pravo in posledično pomanjkljivo obrazložil razloge za zavrnitev dostopa, zato se odločbe ni dalo preizkusiti. Zato je bilo treba na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo v tem delu odpraviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v roku tridesetih (30) dni od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.

Glede 2. točke izreka

IP je kot organ druge stopnje, v skladu s prvim odstavkom 246. členom ZUP, dolžan po uradni dolžnosti opraviti preizkus pritožbe (če je pritožba dovoljena, če ni prepozna in če jo je vložila upravičena oseba) in če pritožbe ne zavrže, vzame zadevo v vsebinsko reševanje.

Iz razlogov, ki bodo pojasnjeni v nadaljevanju, je IP odločil, da je v konkretnem primeru treba pritožbo prosilca v delu, ki se nanaša na zapisnik o poteku inštruktažnega svetovanja z dne 16. 3. 2021 in poročilo o opravljenem inštruktažnem svetovanju z dne 25. 3. 2021 zavreči.

Iz 2. točke prvega odstavka in drugega odstavka 129. člena ZUP, v povezavi s prvim odstavkom 246. člena ZUP, izhaja, da IP kot pritožbeni organ preizkusi zadevo in jo s sklepom zavrže, če vložnik v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka. Če so podani prej navedeni razlogi, lahko IP pritožbo zavrže kadarkoli med postopkom do izdaje odločbe. Tekom pritožbenega postopka je IP ugotovil, da je bilo o zahtevi prosilca za dokumenta: zapisnik o poteku inštruktažnega svetovanja z dne 16. 3. 2021 in poročilo o opravljenem inštruktažnem svetovanju z dne 25. 3. 2021, pravnomočno odločeno. IP je z odločbo št. 090-159/2021/5 z dne 10. 6. 2021, o navedenih dveh dokumentih odločil med drugim na način, da je Domu starejših občanov Ljutomer naložil, da prosilcu omogoči dostop do navedenih dveh dokumentov, ob prekritju določenih osebnih podatkov. V zvezi s tem je IP na Upravno sodišče dne 11. 8. 2021 podal poizvedbo, ali je zoper odločbo IP št. 090-159/2021/5 z dne 10. 6. 2021, vložena tožba. Upravno sodišče je dne 18. 8. 2021 sporočilo, da do vključno 16. 8. 2021 zoper odločbo IP ni bila vložena tožba v upravnem sporu. Ob tem IP pripominja, da so v skladu z določbo četrtega odstavka 10. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) postopki v upravnem sporu zoper odločbo ali sklep, ki ju izda Informacijski pooblaščenec, nujni in prednostni, kar pomeni, da v zvezi z določbo 83. člena Zakona o sodiščih procesni roki tečejo med sodnimi počitnicami nemoteno. Posledično prosilec v predmetni zadevi nima več pravovarstvenega interesa, ker je IP njegovi zahtevi za dostop do informacije javnega značaja ugodil.

IP je že večkrat zavzel stališče, da isti prosilec v postopku po ZDIJZ ne more več kot enkrat zahtevati istih informacij javnega značaja, saj za to nima več pravovarstvenega interesa, če je bilo njegovi zahtevi za dostop že ugodeno in so mu bile zahtevane informacije javnega značaja že posredovane, tako da z njimi dejansko razpolaga. Če ima prosilec pravnomočni izvršilni naslov, na podlagi katerega je upravičen do dostopa do zahtevanih informacij, namreč v drugem pritožbenem postopku svojega pravnega položaja ne more izboljšati. Tako stališče je IP npr. zavzel v odločbi št. 0900-77/2007/4 z dne 24. 5. 2007, št. 090-184/2015 z dne 9. 2. 2016, št. 0902-9/2018 z dne 21. 12. 2018, št. 090-41/2019 z dne 20. 2. 2019. Podobno stališče je večkrat zavzelo tudi Upravno sodišče RS, npr. v sklepu št. I U 1590/2010 z dne 18. 5. 2011, iz katerega izhaja, da če je akt, ki se izpodbija v upravnem sporu, že bil odpravljen in tudi morebitna ugoditev tožbi pravnega položaja tožeče stranke ne bi v ničemer izboljšala, ta ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka in je tožbo posledično treba zavreči. Podobno izhaja iz sklepa Upravnega sodišča RS, št. I U 1245/2010 z dne 20. 4. 2011. V predmetni zadevi je sodišče ugotovilo, da tožeča stranka z zahtevanim magnetogramom seje vlade že razpolaga. To pomeni, da že razpolaga s tistim, do česar je želela priti na podlagi zahteve po ZDIJZ. Torej si tudi z odpravo izpodbijanih odločb svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati. Tožeča stranka tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka, zato je njeno tožbo treba zavreči.

Ker je bilo s pravnomočno odločbo IP št. 090-159/2021/5 z dne 11. 6. 2021 odločeno, da je prosilec upravičen do dostopa do zapisnika o poteku inštruktažnega svetovanja z dne 16. 3. 2021 in poročila o opravljenem inštruktažnem svetovanju z dne 25. 3. 2021, je IP njegovo pritožbo v tem postopku zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrgel.

Glede stroškov

IP se bo v nadaljevanju najprej opredelil do v izpodbijani odločbi zaračunanih materialnih stroškov, v nadaljevanju pa tudi do v pritožbi priglašenih stroškov. Prosilec v pritožbi navaja, da mu je organ z izpodbijano odločbo naložil plačilo materialnih stroškov v višini 128,38 EUR, kar je za 105,26 EUR preveč, saj mu je zaračunal barvne fotokopije. Prav tako opozarja, da ga pred odmero stroškov ni opozoril. Iz posredovane dokumentacije in navedb organa ne izhaja, da bi prosilca, preden je stroške v izpodbijani odločbi zaračunal, na to opozoril. Nesporno je, da lahko organ v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZDIJZ zaračuna prosilcu stroške posredovanja zahtevanih informacij, torej za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa, vendar le v primeru, če pri tem izpolni oziroma zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij. ZDIJZ namreč v prvem odstavku 36. člena določa, da mora vsak organ v svojem katalogu informacij javnega značaja objaviti stroškovnik iz 35. člena ZDIJZ ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu. Hkrati je glede na tretji odstavek 36. člena ZDIJZ organ dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, prosilcu vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. Način zaračunavanja stroškov oziroma stroške, ki jih organ lahko zaračuna, pa v skladu z določbo drugega odstavka 35. člena ZDIJZ ureja Uredba. Enotni stroškovnik je objavljen tudi v obliki Uredbe, ki je javno objavljena in dostopna, zaradi česar ima prosilec višino in način zaračunavanja stroškov vedno možnost preveriti. Iz navedenega izhaja, da obstaja obveznost organa, da prosilca vnaprej obvesti o tem, da namerava stroške zaračunati. Določba tretjega odstavka 36. člena ZDIJZ je bistvenega pomena za to, da si prosilec, še preden mu organ posreduje zahtevane informacije, lahko premisli, ko izve, da mu organ za posredovanje namerava zaračunati stroške. Navsezadnje ima, glede na isto določbo ZDIJZ, prosilec tudi pravico zahtevati, da mu organ vnaprej sporoči višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. Če prosilec ne ve, da mu organ namerava zaračunati stroške, niti nima razloga, da preveri, za kakšno višino stroškov gre. Obveznost organa, da mora prosilca o tem, da bo zaračunal stroške, obvestiti vnaprej, pa posredno izhaja tudi iz določbe prvega odstavka 18. člena Uredbe, po kateri organ za plačilo stroškov posredovanja izda prosilcu sklep ob posredovanju zahtevanih informacij. Organ mora torej ob posredovanju informacij prosilcu že posredovati sklep o zaračunanih stroških (vključno s specifikacijo stroškov) in ga ne šele obvestiti o tem, da namerava stroške zaračunati.

Po ugotovitvah IP, iz spisovne dokumentacije ne izhaja, da bi organ prosilca pred posredovanjem informacij obvestil o tem, da mu bo zaračunal stroške niti o njihovi višini, skladno z zgoraj pojasnjenimi določbami ZDIJZ in Uredbe. Predhodnega obvestila iz tretjega odstavka 36. člena ZDIJZ ni mogoče enačiti z izdajo oblastvenega akta (izpodbijane odločbe), s katero je plačilo stroškov že naloženo in kot taka lahko odločba predstavlja tudi izvršilni naslov. Takšna interpretacija obvestila, bi namreč v bistvenem izničila namen predhodnega obvestila oziroma opozorila prosilcu o tem, da bo organ za posredovanje dokumentov zaračunal stroške. Ta pa je v možnosti, da se prosilec še pred izdajo odločitve o stroških odloči, ali bo informacije zahteval v manjšem obsegu, drugi obliki (npr. vpogled), ali da jih sploh ne bo zahteval in da, še pred prejemom izpodbijane odločbe, pri organu poizve o višini stroškov, ki jih namerava organ zaračunati.

Glede na navedeno je IP ugotovil, da organ v obravnavanem primeru ni zadostil zakonski predpostavki iz tretjega odstavka 36. člena ZDIJZ, saj prosilca predhodno ni opozoril na plačilo stroškov. Na podlagi navedenega IP zaključuje, da je organ prosilcu zaračunal stroške posredovanja informacij javnega značaja v nasprotju z veljavnimi predpisi, zaradi česar organ ni upravičen zaračunati stroškov posredovanja informacij javnega značaja na podlagi izpodbijane odločbe, ki jo je v tem delu IP s 1.a) točko izreka tudi odpravil. V nadaljevanju pa je IP obrazložil svojo odločitev o priglašenih stroških pritožbenega postopka.

Glede povrnitve priglašenih stroškov postopka zahteva prosilca ni utemeljena.

Na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na pritožbo (oziroma zahtevo) prosilca, tako da prosilec sam nosi svoje stroške postopka. Zato je IP odločil, da se zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot to izhaja iz 4. točke izreka te odločbe.

Ker je IP tekom tega pritožbenega postopka ugotovil, da organ z določenimi dokumenti razpolaga, je s prvo točko izreka te odločbe na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP pritožbi ugodil in organu naložil, da prosilcu omogoči dostop, v delu ki se nanaša na konto kartice, je na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek. V delu, ki se nanaša na izjemo varstva osebnih podatkov, pa je pritožbo prosilca v 3. točki izreka zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP. Glede dokumentov glede katerih je bilo že pravnomočno določeno, da se prosilcu omogoči dostop, je IP pritožbo zavrgel.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper točko 1. b) odločbe ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Zoper preostali del odločbe pa ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] IP je zaradi preglednosti in jasnosti odločbe zahtevane dokumente sam enumeriral.

[2] https://www.findinfo.si/download/razno/761d313c27b5103dc7b8.pdf

[3] ] Enako je zapisano v Direktivi 2016/943

[4] https://www.center...