prosilec - SNG Drama Ljubljana

POVZETEK:

Organ je prosilki zavrnil vpogled v PZI/PZR dokumentacije projekta rušitve in zaščite gradbene jame za objekt Drama ter delni PZI za objekt Drama in prizidek, in sicer na podlagi izjeme varstva dokumenta v izdelavi. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da pogoji za obstoj izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v obravnavanem primeru niso podani, in tudi če bi ta izjema bila podana, bi bilo treba zadevno dokumentacijo presoditi še z vidika določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa absolutno javnost podatkov o porabi javnih sredstev. V obravnavanem primeru se namreč poraba javnih sredstev ne nanaša samo na zneske, ki so bili plačani za zadevno dokumentacijo, ampak tudi na samo zadevno dokumentacijo, ki jo je bil oziroma jo je še dolžan pripraviti stranski udeleženec za organ kot naročnika na podlagi zadevne pogodbe. IP se je opredelil tudi do avtorskopravnega varstva in načina seznanitve ter odločil o delnem dostopu do zahtevane dokumentacije, saj je po uradni dolžnosti ugotovil, da zahtevana dokumentacija obsega varovane osebne podatke. IP je tako pritožbi prosilke delno ugodil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-120/2024/15

Datum: 31. 5. 2024

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 19. 3. 2024, zoper odločbo SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA DRAMA LJUBLJANA, Erjavčeva cesta 1, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 21/2024 z dne 7. 3. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo       

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilke z dne 19. 3. 2024 se delno ugodi. Odločba SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA DRAMA LJUBLJANA, št. 21/2024 z dne 7. 3. 2024, se delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilki omogočiti vpogled in e-zapis (do formata A3) naslednje dokumentacije:

-       PZI-PR Projektna dokumentacija za izvedbo gradnje: Vodilni načrt - Načrt arhitekture - projekt odstranitve prizidka SNG Drama, Načrt gradbenih konstrukcij - Načrt zaščite gradbene jame, Načrt ureditve gradbišča,;

-       PZI-delni Projektna dokumentacija za izvedbo gradnje: Vodilni načrt - Načrt arhitekture;

-       PZI-delni Projektna dokumentacija za izvedbo gradnje: Načrt gradbenih konstrukcij - Statični elaborat za prizidek-delni PZI;

-       PZI-delni Projektna dokumentacija za izvedbo gradnje: Načrt s področja elektrotehnike – Načrt električnih instalacij in električne opreme, na način, da v risbah in shemah prekrije podatke o imenu in priimku ter izobrazbi izdelovalca in sodelavca;

-       PZI-delni Projektna dokumentacija za izvedbo gradnje: Načrt s področja strojništva - podlage
strojnih instalacij, Načrt s področja požarne varnosti – delni PZI;

-       SLP- PZI- NAČRT ZA VAROVANJE IZKOP, na način, da v prilogah prekrije podatke o imenu in priimku sodelavca, ki ni vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev.«.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. 

Obrazložitev:

(1) Prosilka je z zahtevo z dne 12. 2. 2024, na podlagi ZDIJZ, zahtevala posredovanje naslednjih informacij:

-       na kaj so se nanašala plačila družbi … in pogodbe oziroma vseh listin, ki so bile podlaga za izplačilo;

-       katere koli dokumente (npr. poročilo, mnenje, raziskava, nasvet, presoja, predstavitev, ocena, zapis ipd.), ki ji je imenovana družba v okviru svojih nalog posredovala organu v pisni obliki.

Kot način seznanitve je navedla e-zapis (npr. datoteka po pošti).

(2) Organ je z e-dopisom z dne 7. 3. 2024 prosilki posredoval naslednje dokumente:

-       Dodatek št. 1 k Pogodbi o izdelavi projektne dokumentacije za celovito prenovo organa;

-       račune št. 1043-23, št. 1044-23 in št. 1045-23.

Zahtevo za vpogled v PZI/PZR dokumentacije projekta rušitve in zaščite gradbene jame za objekt Drama ter delni PZI za objekt Drama in prizidek pa je organ z odločbo zavrnil.

(3) Organ je torej o zahtevi prosilke za vpogled v PZI/PZR dokumentacije projekta rušitve in zaščite gradbene jame za objekt Drama ter delni PZI za objekt Drama in prizidek odločil z odločbo št. 21/2024 z dne 7. 3. 2024 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je zavrnil. Nobena od omenjenih dokumentacij namreč še ni dokončana in se bosta obe še spreminjali skladno z zahtevami naročnika ter v povezavi z izdelavo dokumentacije za odrsko tehniko. Njuno razkritje v trenutni obliki bi lahko povzročilo napačno razumevanje njune vsebine. Navedeno sodi pod izjemo iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Izpostavil pa je tudi, da bo navedena dokumentacija podlaga za pripravo javnega naročila gradnje nove stavbe SNG Drama Ljubljana in bi lahko razkritje ogrozilo zakonitost izvedbe samega javnega naročila, zlasti bi bilo kršeno načelo enakopravne obravnave ponudnikov, zato se dostop do teh dveh dokumentov zavrne tudi na podlagi četrtega odstavka 35. člena Zakon o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3).

(4) Prosilka je zoper odločbo vložila pritožbo z dne 19. 3. 2024, ker meni, da je v zavrnilnem delu odločba nepravilna in nezakonita, saj ni razloga, da informacije ne bi bile javno dostopne, kar je v nadaljevanju tudi obrazložila:

-       Organ je zavezanec za dostop do informacij javnega značaja in razpolaga z zahtevanimi dokumenti.

-       Organ se sicer sklicuje na več izključitvenih razlogov, ob tem pa ne navede konkretnih razlogov, temveč to stori samo pavšalno, povzemajoč zakonska določila.

-       Vse dokumente je organ že plačal (vsaj po priloženih računih št. 1044-23 in št. 1045-23, ki sta zapadla v plačilo 22. 12. 2023), plačilo računov je bilo izplačano iz javnih sredstev, zakonsko določen nadzor javnosti pa pomeni, da se imajo državljani pravico seznaniti o tem, kako in zakaj so bila porabljena javna sredstva. Pavšalna navedba, da bi razkritje lahko povzročilo napačno razumevanje, sama po sebi, brez konkretnejših navedb in kakršnih koli dokazov, ne more biti okoliščina, zaradi katere bi bila zavrnitev utemeljena.

-       Očitno je temelj pogodbenega razmerja podjemna pogodba – če delo ne bi bilo opravljeno, dokončano, podjemnik ne bi bil upravičen do plačila. Če sta stranki projekt razdelili na več faz, v katerih bo podjemnik opravil različne storitve, to vsekakor ni razlog za onemogočanje dostopa do informacij, kot to tudi ne pomeni, da so že izdelani dokumenti še vedno v postopku izdelave. Vsaka različica, s katero razpolaga organ, je samostojna informacija javnega značaja v smislu ZDIJZ.

-       Organ je tudi sam s sabo v nasprotju, saj najprej trdi, da dokumentacija ni dokončana, nato pa navaja, da bo podlaga za pripravo javnega naročila, kar naj bi bil tudi razlog za izključitev dostopa do informacij javnega značaja. Če dokumentacija ni dokončna, ne more biti podlaga za pripravo javnega naročila, in tudi ni nobenega razloga, da bi bilo kršeno načelo enakopravne obravnave ponudnikom. Iz izpodbijane odločbe tudi ni razvidno, zakaj bi PZI/PZR dokumentacije projekta rušitve in zaščite gradbene jame za objekt Drama in delni PZI za objekt Drama in prizidek privedle do takšne kršitve.

Ocenjuje, da pomeni izpodbijana odločba izogibanje razkritju informacij o porabi javnega denarja in onemogočanju nadzora nad smotrnostjo in zakonitostjo same porabe.

(5) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 27/2024 z dne 2. 4. 2024, poslal v odločanje IP. Organ je pritožbi priložil izpodbijano odločbo, dokumente, posredovane prosilki, ter kazali SNG Drama delni PZI_2.FAZA in SNG Drama PZI RUŠITEV_1. FAZA.

(6) Na poziv IP št. 090-120/2024/2 z dne 9. 4. 2024 je organ 11. 4. 2024 dostavil IP še dokumente, dostop do katerih je prosilki zavrnil. Na dodatna poziva IP pa je organ 30. 5. 2024 IP posredoval še Pogodbo o izdelavi projektne dokumentacije za celovito prenovo SNG Drama Ljubljana z dne 2. 7. 2019 (v nadaljevanju: Pogodba) ter navedel, da gradbeno dovoljenje še ni pridobljeno.

(7) IP je z dopisom št. 090-120/2024/7 z dne 19. 4. 2024 pozval k morebitni priglasitvi stranske udeležbe družbo … (v nadaljevanju: stranski udeleženec).

(8) Stranski udeleženec je stransko udeležbo priglasil z dopisom z dne 20. 4. 2024. Navedel je, da se z odločitvijo organa strinja, saj gre za celovito projektno dokumentacijo, ki še ni končana. Projekt rušitve in zaščite gradbene jame sta namreč integralno povezana s projektom (PZI) objekta, ki še ni končan in je še v izdelavi ter se bo še spreminjal zaradi podrobnih dodatnih zahtev naročnika (odrska tehnika, zunanja ureditev, programske spremembe, …). Projekti PZI/PZR rušitve, zaščita gradbene jame in PZI objekta, skupaj tvorijo tehnično in arhitekturno avtorsko celoto, ki se je ne more gledati ločeno. Glede na to, da se bo celotna PZI projektna dokumentacija še dokončno izdelovala, torej tudi spreminjala, vpogledu prosilke nasprotuje. Dodal je, da lahko do sprememb projektne dokumentacije pride tudi po izdaji gradbenega dovoljenja, ki v zadevi še ni bilo izdano. Projekt PZI je lahko že pojmovno dokončan šele po pridobitvi gradbenega dovoljenja. Dokončen in končan PZI bo tudi predložen upravnemu organu ob priglasitvi del in pred začetkom izvedbe ter bo takrat na pristojni upravni enoti za vpogled na voljo tudi prosilki. Informacije javnega značaja ne more predstavljati nedokončana PZI dokumentacija, ki je še v fazi izdelave, kar dokazuje dejstvo, da gradbeno dovoljenje ni bilo izdano. Stranski udeleženec se tako strinja s stališčem naročnika, da bi lahko bilo prezgodnje razkrivanje PZI dokumentacije potencialno škodljivo tudi za naročnika, saj bi namreč lahko pomenilo neenakopravno in prezgodno »insajdersko« informiranje potencialnih zainteresiranih izvajalcev del glede projekta, ki bi s tem pridobil neprimerno »privilegirane« pogoje, omogočeno pa bi lahko bilo tudi dogovarjanje ponudnikov glede ponujene cene. Izbor izvajalca del se bo zaradi višine investicije zagotovo oddal po postopku ZJN-3, kjer mora biti zagotovljeno enakopravno obravnavanje ponudnikov, prezgodnje informacije, ki bi bile dostopne le delu zainteresiranih ponudnikov, pa bi to načelo kršilo in bi tudi sicer lahko vplivale na izid razpisa in višino ponudbenih cen. S projektom PZI/PZR so tudi sicer predvidene specifične tehnološke rešitve, ki se jih zaradi zagotovitve načel javnega naročanja tudi sicer ne sme objavljati pred javnim razpisom za izbiro izvajalca del. Izpostavil je tudi, da je v vsakem primeru projekt avtorsko delo. Vpogled v to dokumentacijo v trenutku, ko še ni končana, lahko vodi v napačno razumevanje in interpretiranje. Vpogledu tako nasprotuje. V nobenem primeru pa za namen dostopa do informacij javnega značaja ne dovoli reproduciranja (slikanje, kopiranje, shranitev na elektronskem nosilcu). Gre za izključno materialno avtorsko pravico, ki je ustavna kategorija in o izkoriščanju katere lahko odloča izključno avtor oziroma imetnik avtorske pravice. Na naročnika je bila s pogodbo prenesena le v obsegu in za namen gradbene izvedbe objekta, torej le v obsegu reproduciranja načrtov v objekt. Reproduciranju osnutkov PZI dokumentacije nasprotuje tudi iz tega razloga. Z vidika varovanja avtorskih pravic pa ni problematičen vpogled v dokončano DGD dokumentacijo in ostale dokončane predhodne sklope (IZP, IDP, IDP oprema), saj zgolj vpogled ne predstavlja izkoriščanje njegovega avtorskega dela. Na koncu je še poudaril, da iz navedenih razlogov nasprotuje vpogledu v nedokončano PZI/PZR dokumentacijo.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(9) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo izpodbija stranski udeleženec. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(10) IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo organa v celoti.

(11) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ na podlagi prvega odstavka 1. člena ZDIJZ in da z zadevnimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki, saj jih je IP tudi posredoval. IP tako ugotavlja, da so v obravnavanem primeru pogoji za informacijo javnega značaja izpolnjeni.

(12) Predmet zahteve in pritožbe prosilke in s tem tudi predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku je bila naslednja dokumentacija:

- PZI/PZR 1. FAZA – Projekt odstranitve prizidka objekta SNG Drama in izvedbe zaščite gradbene jame;

- PZI – Projekt prenove in prizidave objekta SNG Drama Ljubljana – SKLOP 2. FAZE IZVEDBE – DELNI PZI.

Zadevna dokumentacija obsega pet registratorjev in mapo, o dostopu do katerih je IP odločil v izreku te odločbe.

(13) Ker je organ dostop do zahtevane dokumentacije zavrnil na podlagi izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in iz razloga, da bo dokumentacija podlaga za pripravo javnega naročila gradnje nove stavbe SNG Drama, se IP v nadaljevanju opredeljuje najprej do izjeme varstva dokumenta v izdelavi.

Izjema po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(14) Opredelitev izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ima tri elemente, ki morajo biti podani kumulativno (hkrati):

-       dokument mora biti še v postopku izdelave,

-       dokument mora biti še predmet posvetovanja,

-       specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine).

Podrobnejši kriterij za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, vsebuje Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju Uredba), ki v 4. členu določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, štejejo podatki v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je v skladu z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.

(15) Gre za dokumentacijo, ki jo je stranski udeleženec pripravil za organ kot naročnika, na podlagi Pogodbe in Dodatka št. 1 k tej pogodbi. IP po vpogledu v dokumentacijo (pet registratorjev in mapa PZI – Izvedbeni načrt) ugotavlja, da nedvomno nista podana že prva pogoja za obstoj izjeme dokumenta v izdelavi. Dokumentacija kot taka je v tej obliki (fazi) izdelana, to pomeni, da v tej fazi ni več v postopku izdelave ter ni več predmet posvetovanja pri stranskemu udeležencu in drugih sodelujočih subjektih, ne glede na to, da se bo predvidoma še spreminjala. Ker morajo biti podani za obstoj te izjeme vsi pogoji hkrati, nista pa podana že prva dva pogoja, se IP posebej ne opredeljuje do specifičnega škodnega testa.

(16) Da je dokumentacija v tej fazi že izdelana, pa izhaja iz naslednjih dejstev:

-       Iz naslovnih strani načrtov izhajajo podatki o investitorju, objektu, vrsti projektne dokumentacije, projektantu, odgovornemu vodji projekta, odgovornemu projektantu, o načrtu, projektantu načrta, izdelovalcu načrta,…, pa tudi žigi in podpisi projektantov, odgovornih vodij projekta, odgovornih projektantov, projektantih načrta in izdelovalcih načrta.

-       Dokumentacija je bila posredovana organu kot investitorju, kar pomeni, da je bila v tej fazi zaključena, pri tem pa ni pomembno, če se bo nadalje še spreminjala glede na zahteve organa kot naročnika. V dopisu z dne 20. 12. 2023 je organ potrdil prejem zadevne projektne dokumentacije.

-       Iz zadevne pogodbe in posamezne naslovne strani načrtov izhaja, da bo posamezna projektna  dokumentacija pripravljena po fazah.

(17) Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da izjema od dostopa po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v obravnavanem primeru ni podana. IP tako ne sledi navedbam organa in stranskega udeleženca, da nobena od omenjenih dokumentacij ni dokončana in se bo še spreminjala skladno z zahtevami naročnika ter v povezavi z izdelavo dokumentacije za odrsko tehniko. Se pa IP strinja z navedbami prosilke, ko navaja, da se organ sicer sklicuje na več izključitvenih razlogov, ob tem pa ne navede konkretnih razlogov, temveč to stori samo pavšalno, povzemajoč zakonska določila. Še posebej pa je pritrditi prosilki, ko navaja, da samo pavšalne navedbe o tem, da bi razkritje lahko povzročilo napačno razumevanje sama po sebi, brez konkretnejših navedb, ne more biti okoliščina, zaradi katere bi bila zavrnitev utemeljena. Tako tudi sodna praksa, npr. sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče) št. I U 1096/2012 z dne 27. 2. 2013.

(18) Organ in stranski udeleženec navajata tudi, da bo zadevna dokumentacija podlaga za pripravo javnega naročila gradnje nove stavbe SNG Drama Ljubljana in bi lahko njuno razkritje ogrozilo zakonitost izvedbe samega javnega naročila. IP ugotavlja, da se v tem delu ne sklicujeta na nobeno od izjem od prostega dostopa po ZDIJZ in da so tudi v tem delu njune navedbe pavšalne. Dejstvo je, da je organ (v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije) izvedel javni natečaj CELOVITA PRENOVA SNG DRAME LJUBLJANA kot javni, anonimni, odprti, dvostopenjski, projektni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve in izbiro izdelovalca projektne dokumentacije. V skladu z 90. in 100. členom ZJN-3 v povezavi s 65. členom Pravilnika o javnih natečajih za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov, je bilo pripravljeno obvestilo o izidu, iz katerega med drugim izhaja, da je bilo 16. 11. 2016 javno naročilo objavljeno na Portalu javnih naročil št. objave JN007286/2016-I01.[1] Iz zadevnega obvestila (junij 2017) pa izhaja tudi, da bo naročnik v skladu z b točko 4. odstavka 46. člena ZJN-3 in določili natečajnega gradiva izvedel še pogajanja z najvišje uvrščenim zmagovalcem po pravnomočnosti Obvestila o izidu z zaključnim poročilom. Ponudniki so lahko nato v skladu z 25. členom Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja v roku 8 delovnih dni od dneva prejema obvestila o izidu javnega natečaja pri naročniku uveljavljali pravno varstvo zoper odločitvi o izbiri. IP ob vpogledu v posredovano dokumentacijo nadalje ugotavlja, da je bila nato 2. 7. 2029 sklenjena Pogodba o izdelavi projektne dokumentacije za celovito prenovo SNG Drama Ljubljana, med organom in stranskim udeležencem. Iz uvodnih določb Pogodbe med drugim izhaja tudi, da je naročnik izvedel postopek s pogajanji brez predhodne objave v skladu z določili 4.b odstavka 46. člena ZJN-3 za sklenitev pogodbe za izdelavo projektne dokumentacije z izbranim izvajalcem …, o čemer je bil sestavljen Zapisnik pogajanj št. 4301-262/2017 z dne 20. 3. 2018. Postopek je bil torej v obravnavnem primeru pravnomočno zaključen in na podlagi Pogodbe je stranski udeleženec pripravil oziroma bo pripravil projektno dokumentacijo za celovito prenovo prostorov organa.

(19) Nadalje je ugotoviti tudi, da bi bilo treba tudi v primeru podane izjeme od prostega dostopa, kot sta npr. varstvo poslovne skrivnosti, notranjega delovanja organa ali dokumenta v izdelavi, zadevno dokumentacijo presoditi še z vidika določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa absolutno javnost podatkov o porabi javnih sredstev. Na to izjemo od izjem je opozorila že prosilka, ko je v pritožbi navedla, da je bilo plačilo računov izplačano iz javnih sredstev, zakonsko določen nadzor javnosti pa pomeni, da imamo državljani pravico se seznaniti s  tem, kako in za kaj so bila porabljena javna sredstva. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča. Pojem porabe (javni sredstev) je potrebno razlagati širše[2], kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. Poraba javnih sredstev torej ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.[3] V obravnavanem primeru se tako poraba javnih sredstev ne nanaša samo na zneske, ki so bili plačani za zadevno dokumentacijo, ampak tudi na samo zadevno dokumentacijo, ki jo je bil oziroma jo je še dolžan pripraviti stranski udeleženec za organ kot naročnika na podlagi Pogodbe. Pri tem IP izpostavlja  določbe Pogodbe, iz katerih izhaja obveznost stranskega udeleženca, da mora pri izdelavi projektne dokumentacije nujno upoštevati zahteve naročnika, prostorske akte, pogoje dajalcev mnenj, veljavno zakonodajo ter veljavne normative in standarde, pri čemer je osnova za izdelavo projektne dokumentacije rešitev, pridobljena na javnem natečaju, vključno z zahtevami ocenjevalne komisije iz zaključnega poročila natečaja z dne 6. 6. 2017 (2. člen). Iz Pogodbe dalje izhaja, da bo stranski udeleženec kot izvajalec projektno dokumentacijo, ki je predmet te pogodbe, izdelal skladno z določili Gradbenega zakona in Pravilnika o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov oziroma z vsakokratno veljavno zakonodajo s področja graditve objektov in izdelave projektne dokumentacije in vsemi drugimi veljavnimi predpisi, standardi in pravili stroke, ki se nanašajo na projektiranje, gradnjo, urejanje prostora in energetsko učinkovitost (3. člen). Tudi s tega vidika je tako upravičen nadzor javnosti, torej z vidika nadzora odločanja organa in izpolnjevanja pogodbenih obveznosti stranskega udeleženca.

(20) IP dalje ugotavlja, da presojani dokumenti vsebujejo tudi osebne podatke, zato se v nadaljevanju po uradni dolžnosti opredeljuje še do izjeme varstva osebnih podatkov.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(21) V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu člena 4(1) člena Splošne uredba o varstvu podatkov[4] IP ugotavlja, da podatki o imenih, priimkih, zaposlitvi, podpisih, izobrazbi in identifikacijski številki vpisa v imenik posameznih fizičnih oseb predstavljajo osebne podatke.

(22) IP je tako preveril še, ali je za obdelavo predmetnih osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6, upoštevajoč načelo najmanjšega obsega iz člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov. Na to pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov pa se sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov – ZVOP-2 (prvi odstavek 6. člena) in 74. člen ZVOP-2, ki določa, da zavezanci po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, javnosti posredujejo osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes.

(23) IP tako ugotavlja:

-       Niso varovani podatki o imenu, priimku in položaju družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Ti podatki so namreč javni v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o Poslovnem registru Slovenije in Zakona o sodnem registru. Enako velja za podpise teh oseb, ko nastopajo v predmetnih dokumentih v svojstvu navedenih položajev.

-       Niso varovani podatki o imenu, priimku, izobrazbi, identifikacijski številki in podpisu projektanta, izdelovalca osnovnega prikaza/načrta in vodji projektiranja. Prav tako niso varovani podatki o imenu, priimku, izobrazbi in identifikacijski številki drugih strokovnjakov. V skladu s petim odstavkom 14. člena Gradbenega zakona (v nadaljevanju: GZ-1) namreč projektant, vodja projektiranja in pooblaščeni strokovnjaki, ki sodelujejo pri izdelavi projektne dokumentacije, vsak za svoj del projektne dokumentacije s podpisom jamčijo, da projektna dokumentacija izpolnjuje zahteve tega zakona. V nadaljevanju GZ-1 določa tudi, da projektant v izdelavo projektne dokumentacije vključi tiste pooblaščene arhitekte, pooblaščene krajinske arhitekte in pooblaščene inženirje s področja gradbeništva, elektrotehnike, strojništva, tehnologije, požarne varnosti, geotehnologije in rudarstva, geodezije ali prometnega inženirstva ter strokovnjake z drugih strokovnih področij, katerih strokovne rešitve so glede na namen in zahtevnost objekta ter namen izdelave projektne dokumentacije potrebne, določa pa tudi, da se v projektni dokumentaciji navedejo osebna imena ter identifikacijske številke vseh pooblaščenih strokovnjakov ter osebna imena drugih strokovnjakov, ki so sodelovali pri izdelavi projektne dokumentacije (6. odstavek 39. člena). Projektant in vodja projektiranja s podpisom projektne dokumentacije v vsaki fazi načrtovalskega procesa jamčita za njeno pravilnost, upoštevaje raven obdelave (7. odstavek 39. člena GZ-1). Ti podatki so sicer vneseni v obrazce, katerih vsebino določa Pravilnik o projektni in drugi dokumentacije ter obrazcih pri graditvi objektov (v nadaljevanju: Pravilnik). Poleg tega IP ugotavlja še, da Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije ter Inženirska zbornica Slovenije vodita imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev. V skladu z 12. členom Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti so med drugim javni podatki o osebnem imenu pooblaščenega arhitekta in inženirja, poklicnem nazivu, identifikacijski številki, načinu opravljanja poklicnih nalog, strokovnem in znanstvenem naslovu, datumu vpisa v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev ter morebitnem izbrisu iz imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev ali mirovanju. Ugotoviti pa je tudi, da mora imeti vsak grafični prikaz v skladu s petim odstavkom 3. člena Pravilnika navedeno med drugim ime in priimek, podatek o strokovni izobrazbi ter identifikacijsko številko pooblaščenega strokovnjaka, ki je izdelal grafični prikaz.

-       Ni pravne podlage za razkritje podatkov o imenu in priimku izdelovalca in sodelavca na grafičnih prikazih Načrta električnih instalacij in električne opreme ter imena in priimka sodelavca na grafičnih prikazih Načrta zaščite gradbene jame. Ne gre namreč za pooblaščene strokovnjake, katerih podatki izhajajo iz javno dostopnih imenikov in katerih razkritje osebnih podatkov je IP utemeljil predhodno.

(24) Glede na to, da je stranski udeleženec uveljavljal avtorskopravno varstvo, se IP v nadaljevanju opredeljuje še do teh navedb.

Avtorsko delo

(25) Varovano avtorsko delo ne predstavlja nobene izjeme od prostega dostopa po ZDIJZ, ampak vpliva le na način seznanitve z zahtevano informacijo. Drugi odstavek 25. člena ZDIJZ namreč določa, da če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico, organ prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da na vpogled.

(26) Avtorska dela so po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju: ZASP) individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene, če ni s tem zakonom drugače določeno (prvi odstavek 5. člena). Iz navedene definicije in obstoječe sodne prakse ter pravne teorije izhaja pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost oziroma duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost. Če torej posamezno delo izpolnjuje vse navedene predpostavke kumulativno, se šteje, da gre za avtorsko delo.

(27) V obravnavanem primeru ni dvoma, da zahtevana dokumentacija predstavlja delo s področja stroke (gradbeništvo, elektrotehnika, strojništvo, arhitektura, krajinska arhitektura, požarna varnost, geotehnologija in rudarstvo, …), ki je izražena v pisni obliki in jo je ustvaril človek. Izpolnjen je tudi element duhovnosti. Ustvarjanje zahtevane projektne dokumentacije je namreč zahtevalo delo intelekta oziroma duha avtorja in ni prevladovalo fizično delo. Nedvomno tako predstavlja izraz misli avtorjev – posamezen avtor je moral uporabiti intelekt za oblikovanje vsebine zadevne dokumentacije, ki obsega tudi grafične prikaze, risbe,… , pri tem pa so morali uporabiti svoje znanje, pravila stroke ipd., in upoštevati predhodne faze prenove, pridobljena mnenja in pogoje soglasjedajalcev, Geomehansko poročilo, Poročilo arheoloških raziskav,… Pri pripravi je tako nedvomno prevladovalo duhovno ustvarjanje in ustvarjalci so moral uporabiti svoj intelekt za pripravo te intelektualne stvaritve. Individualnost dela predstavlja značilnost, ki avtorsko delo ločuje od ostalih, avtorsko nevarovanih del, od drugih avtorsko varovanih del in hkrati od umetniške in kulturne dediščine, ki je last širše javnosti. Gre za zahtevo po tem, da ima delo vsaj še toliko izvirnih potez, da se še lahko uvršča med avtorska dela. Obravnavana dokumentacija nedvomno izpolnjuje tudi kriterij individualnosti. Zasnovana je na idejni zasnovi najvišje nagrajenega natečajnika, kot je to IP izpostavil že predhodno. Da obravnavana dokumentacija vsebuje zadostno mero individualnosti, kaže tudi dejstvo, da vključuje različne stroke, ki dopuščajo različne možnosti razlage, kar pomeni, da je delo avtorjev na določeni ustvarjalni ravni oziroma kaže na določeno količino individualnosti. Poleg tega IP opozarja tudi na 9. in 12. alinejo drugega odstavka 5. člena ZASP, ki med avtorska dela primeroma šteje tudi arhitekturna dela, kot npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture, ter predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja in druga dela enake narave).

(28) Ne glede na navedeno pa IP ugotavlja, da so bile po prvem odstavku 16. člena Pogodbe materialne avtorske pravice stranskega udeleženca kot izvajalca prenesene na organ kot naročnika. Stranski udeleženec je ohranil le moralne avtorske pravice. Drugi odstavek 16. člena Pogodbe pa določa še, da z izročitvijo organu kot naročniku postane projektna dokumentacija naročnikova last. Navedeno pomeni, da je bila na organ kot ena od materialnih avtorskih pravic prenesena tudi pravica do reproduciranja. Navedene pogodbene določbe in določba, da sme naročnik prevzeto dokumentacijo uporabiti le za enkratno gradbeno izvedbo objekta, pa po oceni IP ne potrjujejo navedb stranskega udeleženca, da je bila materialna avtorska pravica reproduciranja na naročnika s pogodbo prenesena le v obsegu in za namen gradbene izvedbe objekta, torej le v obsegu reproduciranja načrtov v objekt.

(29) Ker so bile materialne avtorske pravice prenesene na organ, IP ugotavlja, da drugi odstavek 25. člena ZDIJZ, ne pride v poštev.

Način seznanitve z zahtevano informacijo

(30) IP je upošteval, da organ ne razpolaga s tehničnimi možnostmi, da bi lahko prosilki omogočil posredovanje dokumentov večjega formata od A3 kot so npr. grafični prikaz. IP je tako odločil, da je dolžan organ v tem delu dokumentacije, ki obsega večje formate dokumentov, omogočiti prosilki vpogled. Iz Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba) namreč organ posreduje informacije glede na tehnične pripomočke, s katerimi razpolaga.

(31) Prosilec ima, na podlagi 17. člena ZDIJZ, sam pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo, zaradi česar organ praviloma nima nikakršne pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, ki pa, kot že navedeno, v obravnavanem primeru ne pride v poštev. Prosilka je sicer zahtevala zadevno dokumentacijo v elektronski obliki, zato sta organ in IP dolžna to upoštevati. Ob tem IP dodaja, da ZDIJZ določa kot eno od oblik posredovanja elektronski zapis, ki pa nujno ne predstavlja posredovanja dokumentov na elektronski naslov, saj posredovanje »elektronskega zapisa« obsega tudi posredovanje fizičnega nosilca podatkov, kjer so podatki zabeleženi v elektronski obliki.

Delni dostop

Upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe je IP odločil o delnem dostopu do zahtevane dokumentacije, kot to izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe.

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilke ugodil delno, in sicer na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je pritožbo prosilke zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov in ne iz razlogov, ki jih je navedel organ, torej na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZDIJZ, kot to izhaja 2. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] https://zaps.si/natecaji/celovita-prenova-sng-drama-ljubljana/

[2] Tako npr. sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016.

[3] Tako tudi sodbi Upravnega sodišča št. III U 121/2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51.

[4] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.