prosilec - Slovenski podjetniški sklad

POVZETEK:

Organ je s sklepom zavrgel pritožbo prosilca kot prepozno, IP pa po preučitvi pritožbe ugotavlja, da je organ ravnal pravilno. Prosilec je namreč pritožbo vložil po izteku roka za pritožbo, ki je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-181/2025/3

Datum: 12. 5. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena ter 259. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 11. 4. 2025, zoper sklep Javnega sklada RS za podjetništvo, Ulica kneza Koclja 22, 2000 Maribor (v nadaljevanju: organ), št. SPRS-2/2025 z dne 10. 4. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 11. 4. 2025, zoper sklep Javnega sklada RS za podjetništvo, št. SPRS-2/2025 z dne 10. 4. 2025, se zavrne.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilec je dne 24. 3. 2025 vložil pritožbo zoper odločbo organa št. SPRS-T.Zager z dne 28. 2. 2025.

Organ je na podlagi 240. člena ZUP pri formalnem preizkusu pritožbe ugotovil, da pritožba ni pravočasna in jo s sklepom št. SPRS-2/2025 z dne 10. 4. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep) zavrgel.

Zoper izpodbijani sklep je prosilec dne 11. 4. 2025 vložil  pritožbo, v kateri navaja, da je bila njegova pritožba neupravičeno zavržena kot prepozna, ker je organ napačno štel, da se je pritožil zoper odločbo št. SPRS-T.Zager z dne 28. 2. 2025. Navaja, da bi jo morali obravnavati kot pritožbo na novo odločbo SPRS-1/2025 z dne 31. 3. 2025. Prav tako meni, da bi o pritožbi odločati IP in ne organ, saj je tako navedel tudi organ v odločbi z dne 28. 2. 2025.

Prosilec je pritožbo vložil neposredno na IP, ta pa jo je z dopisom odstopil v pristojno reševanje organu. Organ po prejemu pritožbe odločitve ni spremenil ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe dne 24. 4. 2025 odstopil v odločanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je pritožba prosilca z dne 24. 3. 2025 prepozna in ali jo je organ pravilno zavrgel s sklepom.

ZUP v 235. členu določa, da se pritožba vloži v 15 dneh, če ni z zakonom drugače določeno. ZDIJZ v prvem odstavku 27. člena določa da ima prosilec zoper odločbo, s katero je organ odločil o zahtevi za dostop ali ponovno uporabo, ter zoper sklep, s katerim je organ zahtevo zavrgel, pravico do pritožbe, ne ureja pa posebnega roka za pritožbo. V četrtem odstavku 27. člena ZDIJZ določa, da se postopek s pritožbo izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. ZUP v prvem odstavku 239. člena določa, da se pritožba vloži pri organu, ki je izdal odločbo na prvi stopnji. V 240. členu ZUP pa je določeno, da organ prve stopnje preizkusi, ali je pritožba dovoljena in pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba. Če pritožba ni dovoljena, če je prepozna ali če jo je vložila neupravičena oseba, jo organ prve stopnje zavrže s sklepom.

Z vpogledom v dokumente zadeve IP ugotavlja, da je bila odločba št. SPRS-T.Zager z dne 28. 2. 2025 prosilcu poslana po elektronski pošti dne 28. 2. 2025. Petnajstdnevni rok za vložitev pritožbe se je tako iztekel 17. 3. 2025, prosilec pa je pritožbo vložil šele dne 24. 3. 2025, torej po roku (prosilec sicer v pritožbi navaja, da je sklep prejel dne 4. 3. 2025, vendar za to ne predloži nobenih dokazil, poleg tega bi bila tudi v primeru, da je izpodbijani sklep prejel tega dne, njegova pritožba z dne 24. 3. 2025 prav tako prepozna, saj bi se v tem primeru petnajstdnevni rok iztekel 19. 3. 2025). Iz prakse Upravnega in Vrhovnega  sodišča RS izhaja, da je rok za pritožbo prekluziven in ni podaljšljiv (glej na primer sodbe Upravnega sodišča opr št. U 737/2003 z dne 10. 11. 2003, II U 5/2016 z dne 18. 1. 2017, III U 155/2011 z dne 21. 9. 2012, idr.). Odločitev organa v izpodbijanem sklepu je tako pravilna in zakonita.

Glede navedb prosilca v pritožbi zoper izpodbijani sklep, da je organ napačno štel, da je vložena pritožba zoper odločbo št. SPRS-T.Zager z dne 28. 2. 2025, IP ugotavlja, da so te navedbe neutemeljene. Iz pritožbe z dne 24. 3. 2025 jasno izhaja, da gre za pritožbo zoper odločbo organa št. SPRS-T.Zager z dne 28. 2. 2025, tako po naslovu kot vsebinsko. Prosilec je namreč navedel, da se pritožuje zoper odločbo št. SPRS-T.Zager z dne 28. 2. 2025, prav tako se njegovi pritožbeni razlogi nanašajo na vsebino te odločbe. Poleg tega IP ugotavlja, da se njegova pritožba z dne 24. 3. 2025 nikakor ne more šteti za pritožbo zoper odločbo organa, ki je bila izdana šele dne 31. 3. 2025, torej po tem ko je bila že vložena pritožba, kot to navaja prosilec.[1]

Prav tako so neutemeljene navedbe prosilca o tem, da bi moral o njegovi pritožbi odločati IP in ne organ. Skladno z ZUP določbami (240.-245. člen) se pritožba vloži pri organu prve stopnje, ki preveri izpolnjenost formalnih predpostavk (dovoljenost, pravočasnost in upravičena oseba) in ima možnost izdati nadomestno odločbo, če ugotovi, da je pritožba utemeljena. V kolikor svoje odločitve ne spremeni, pa pritožbo, skupaj z dokumentacijo zadeve, odstopi v pristojno reševanje IP kot pritožbenemu organu.

IP ugotavlja, da je organ pravilno ugotovil, da je prosilec zamudil rok za pritožbo in je pravilno z izpodbijanim sklepom pritožbo zavrgel. Ker je pritožba zoper izpodbijani sklep, s katerim je organ pritožbo zavrgel kot prepozno, neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. in v zvezi z 259. členom ZUP zavrnil.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Ob tem IP še dodaja, da iz evidence dokumentarnega gradiva IP izhaja, da je v reševanju pri IP tudi pritožba prosilca zoper odločbo organa št. SPRS-1/2025 z dne 31. 3. 2025.