prosilec - Slovenski podjetniški sklad

POVZETEK:

Organ je zavrnil zahtevo prosilca iz razloga zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja iz petega odstavka 5. člena ZDIJZ. IP po preučitvi celotne zadeve zaključuje, da je mogoče ugotoviti, da je prosilec v obravnavanem primeru prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja, s čimer je podana zloraba pravice. IP najprej ugotavlja, da je prosilec na organ naslovil več (obsežnih) zahtev in drugih vlog, v katerih ne zahteva zgolj dokumentov, ampak hoče prejeti pojasnila, odgovore oziroma izraža svoja stališča in mnenja glede postopkov in delovanja organa. Dalje IP ugotavlja, da prosilec ni zahteval konkretnih dokumentov, ampak je na organ večkrat naslovil vprašanja, zahteve za pojasnila in svoja opažanja ter mnenja. IP pojasnjuje, da so organi v postopku po ZDIJZ dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Poleg tega je prosilec v svojih vlogah zahteval posredovanje lastnih dokumentov oziroma vlog, ki jih je sam posredoval organu, do česar pa v postopku po ZDIJZ ni upravičen.  Dalje IP ugotavlja, da prosilec preko svojih zahtev in drugih vlog ne zasleduje namena postopka po ZDIJZ. Končno pa IP še ugotavlja, da so zahteve in vloge prosilca šikanoznega značaja.

ODLOČBA:

Številka: 090-172/2025/5

Datum: 16. 6. 2025

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec) z dne 9. 4. 2025, zoper odločbo Javnega sklada RS za podjetništvo, Ulica kneza Koclja 22, 2000 Maribor (v nadaljevanju: organ), št. SPRS-1/2025 z dne 31. 3. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 9. 4. 2025 zoper odločbo Javnega sklada RS za podjetništvo, št. SPRS-1/2025 z dne 31. 3. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 3. 3. 2025 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval:

-       obrazložitev kršitev v odločbi št. SPRS-T. Zager z dne 28. 2. 2025 in evropskih predpisov o preglednosti ter vseh dokazil o skladnosti s predpisi EU,

-       e-poštne pogovore in priloge, ki vsebujejo soglasja organa za zamenjavo izvajalcev v obdobju od 2019 do 2025,

-       seznam vsej zamenjanih zunanjih izvajalcev (imena, razlogi za zamenjavo, zneski, sklici na pogodbe, pripadajočo dokumentacijo) za obdobje od 2019 do 2025,

-       dokumenti o morebitnih malverzacijah in nepotizmu (e-poštna korespondenca med organom in izvajalci, ki razkriva neskladja v postopkih, interna poročila o preverjanjih konfliktov interesov, analize o zamenjavi izvajalcev, primeri o zamenjavi izvajalcev z družbami, katerih lastniki/delničarji so družinski člani ali prijatelji odločevalcev organa),

-       pojasnila o razlogih za odsotnosti centralizirane evidence za obdobje 2019-2020, neposredovanju e-poštnih soglasij, odsotnosti obvestil izvajalcem o zamenjavi in sankcij,

-       kopije vseh javnih pozivov in smernic DIH/SPS za obdobje 2019-2020.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. SPRS-1/2025 z dne 31. 3. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba). Zahtevo prosilca je zavrnil iz razloga zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja iz 5. člena ZDIJZ.

Dne 9. 4. 2025 je prosilec vložil pritožbo, neposredno na IP, ta pa jo je odstopil v pristojno reševanje organu. Organu odločitve po prejemu pritožbe ni spremenil, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 20. 3. 2025, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V pritožbi prosilec med drugim navaja, da je izpodbijana odločba pravno sporna in osebno žaljiva ter polna diskreditacij. Navaja, da ne gre za zlorabo pravice, ampak za obrambo pred krajo evropskih sredstev in mobingom. Izpodbijana odločba vsebuje številne obtožbe žaljive izraze (nagajivost, šikaniranje, zloraba dostopa, prekomerno obremenjevanje organa, očitno neutemeljene zahteve) in zanikanje legitimnosti zahteve, kljub temu da gre za informacije o porabi javnih sredstev. Navaja, da kot žrtev institucionalnega nasilja, zavlačevanja in poskusov diskreditacije, vlaga uradno pritožbo zoper nesramno in protipravno odločitev organa. Prosilec navaja glede kršitev organa v okviru programa digitalnih vavčerjev. Prav tako se podrobneje opredeljuje glede neutemeljenosti očitkov organa glede zlorabe pravice. Na koncu navaja še, da svojega tona pisanja ne bo spreminjal, saj se edini bori proti sistemu, kjer se zlorabljajo evropska sredstva in se mobingira zaposlene.

Pritožba ni utemeljena.

1.     Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in sicer v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo v celoti.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Sporno v obravnavanem primeru je, ali je prosilec zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja, zato se IP v nadaljevanju opredeljuje do tega vprašanja.

2.     Zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja

Organ lahko v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

IP se je do teoretičnega vidika zlorabe pravice v svojih odločbah že večkrat opredelil, ko je presojal odločitve organov oziroma zavezancev[1], zato pravne teorije o pojmu zlorabe pravice na tem mestu ne navaja ponovno.

IP poudarja, da se institut zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja po petem odstavku 5. člena ZDIJZ presoja v vsakem posameznem primeru posebej, izhajajoč iz splošnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Ob tem IP še poudarja, da je presoja obstoja zlorabe pravice dostopa institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice dostopa, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice dostopa mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ. IP na podlagi pregleda dokumentov konkretne zadeve ugotavlja, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni kriteriji za zlorabo pravice dostopa, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju te odločbe.

Najprej je mogoče ugotoviti, da ZDIJZ ne določa konkretnih kriterijev oziroma elementov, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec, zato IP pri presoji zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja upošteva kriterije, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, npr.:

-       ponavljajoče se vloge za isto zadevo (izločitev vseh sodnikov Ustavnega sodišča) s pavšalnimi navedbami^[2];

-       pritožba je očitno nedovoljena in neutemeljena, vsak razumen posameznik pa šteje njeno vložitev kot brez vseh možnosti za uspeh; z očitno nedovoljenimi in neutemeljenimi vlogami se tako ovira izpolnjevanje temeljnih nalog Ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin^[3];

-       vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic^[4];

-       zaporedno vlaganje nedovoljenih pravnih sredstev - vlog brez postulacijske sposobnosti, ki vodijo k obravnavanju in pojasnjevanju istih procesnih vprašanj^[5];

-       vztrajanje pri izterjavi bagatelnega zneska, brez navedbe razumnih razlogov za vztrajanje^[6];

-       z načinom vlaganja zahtev se organ prekomerno zasipa z delom, kar predstavlja oviro za njegovo učinkovito delo ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih, večinoma z žaljivo vsebino, posredovanje tudi drugim državnim organom, …^[7];

-       zahteve niso žaljive in tudi ne pretirano obsežne, organ pa glede na zahtevano količino dokumentov tudi ni izkazal, da prosilcu v zakonskem roku ne bi mogel zagotoviti dostopa do podatkov brez škode za delo; organ je dolžan organizirati svoje delo tako, da se prosilcu, ki ne zlorablja pravic, omogoči dostop; večje število vloženih zahtev, ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev^[8];

-       za presojo zakonitosti izpodbijanega akta je potrebno presoditi, ali iz načina vlaganja zahtev prosilca izhaja njegov namen prekomerno zasipati organ z delom in ga s tem ovirati pri opravljanju nalog ter poseči v njeno dostojanstvo oziroma ali vloženi zahtevi prosilca namerno povzročata kakšne neprijetnosti ali druge nevšečnosti^[9].

Upoštevaje navedene kriterije ter navedbe organa in posredovano dokumentacijo IP ugotavlja, da prosilčevo ravnanje ni v skladu z namenom ZDIJZ, kot izhaja iz 2. člena ZDIJZ, ki je v tem, da se zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.^[10]

IP najprej ugotavlja, da je prosilec na organ naslovil več (obsežnih) zahtev in drugih vlog, v katerih ne zahteva zgolj dokumentov, ampak hoče prejeti pojasnila, odgovore oziroma izraža svoja stališča in mnenja glede postopkov in delovanja organa. IP sicer pojasnjuje, da večje število zahtev ne pomeni avtomatično zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja, ampak je to lahko ena izmed okoliščin, ki kaže na zlorabo pravice. Dalje IP ugotavlja, da ne glede na to, da število zahtev po ZDIJZ sicer ni omejeno, v obravnavanem primeru število in obsežnost vlog, iz katerih izhajajo med drugim tudi zahteve za dostop do informacij javnega značaja, prekomerno obremenjujejo organ. Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe podrobno opredelil[11] že prejete zahteve prosilca (18 zahtev) in vso ostalo komunikacijo s prosilcem od leta 2022 naprej. IP ugotavlja, da gre za vloge, ki so funkcionalno povezane, saj se navezujejo na postopek sofinanciranja upravičenih stroškov projektov v okviru javnih pozivov za digitalne vavčerje. V zvezi s pojmom funkcionalno povezane zahteve je mogoče ugotoviti, da zakonsko sicer ni posebej opredeljen, iz namena določbe 5. člena ZDIJZ pa izhaja, da je zakonodajalec uzakonil zahteve, ki so vsebinsko povezane, torej zahteve, ki se nanašajo na enako oziroma povezano vsebino. Glede na zahtevano dokumentacijo v obravnavanem primeru je tako mogoče ugotoviti, da je prosilec pri organu že pred to zahtevo vložil zahteve z identično ali podobno vsebino (upoštevaje vse zahteve in vloge prosilca).

Kot navaja organ, je prosilcu vse dokumente, s katerimi razpolaga in ki vsebujejo informacije javnega značaja, že posredoval. Prosilčeve zahteve in vloge so obsežne, v svojih vlogah pa zahteva predvsem odgovore na vprašanja in pojasnila, ki se tičejo konkretnega postopka sofinanciranja na podlagi javnega poziva in tudi postopkov sofinanciranja pri organu na splošno, ali pa zahteva pojasnila glede pooblastil in strokovnih služb organa. Pri tem iz dokumentacije izhaja, da je organ tudi že odgovarjal na vloge in dopise prosilca. Tudi v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, ki je predmet tega pritožbenega postopka, je prosilec zahteval od organa, da mu obrazloži kršitve v prej izdani odločbi organa oziroma poda pojasnila glede delovanja organa v zvezi z vodenjem postopkov in evidenc. Prosilec torej ni zahteval konkretnih dokumentov, ampak je na organ večkrat naslovil vprašanja, zahteve za pojasnila in svoja opažanja ter mnenja. IP pojasnjuje, da so organi v postopku po ZDIJZ dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Prav tako organi niso dolžni odgovarjati na vprašanja prosilcev, jim dajati pojasnil, raznih obrazložitev in komentarjev. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve ipd.). Kot navaja organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe je na to prosilca že opozoril (npr. v elektronskem sporočilu z dne 23. 12. 2024), prav tako se je prosilec zavedal, da pravica dostopa do informacij javnega značaja zajema samo dostop do dokumentov (kar je npr. navedel v elektronskem sporočilu z dne 3. 3. 2025). Poleg tega je prosilec v svojih vlogah zahteval posredovanje lastnih dokumentov oziroma vlog, ki jih je sam posredoval organu, do česar pa v postopku po ZDIJZ ni upravičen. Namen dostopa do informacij javnega značaja je v seznanjanju javnosti z delom zavezancev in posredovanje informacij javnega značaja, ni pa namen postopka po ZDIJZ, da bi organ prosilce seznanjal z njihovimi lastnimi vlogami na način, da bi na dokumentih prekrival njihove osebne podatke (in morebitne druge izjeme od prostega dostopa), kar bi bil na podlagi postopka po ZDIJZ dolžan storiti. Takšna zahteva prosilca predstavlja tako nepotrebno obremenjevanje organa z vidika potrebe po pregledu in izvedbi delnega dostopa do vlog, s katerimi prosilec že razpolaga, saj jih je na organ naslovil sam.[12]

Dalje IP ugotavlja, da prosilec preko svojih zahtev in drugih vlog ne zasleduje namena postopka po ZDIJZ. Iz vsebine zahtev in drugih vlog prosilca izhaja namreč predvsem to, da hoče prosilec doseči, da se na organ preloži dolžnost izterjave do njegovega dolžnika in odgovornost organa za povrnitev škode zaradi te neporavnane terjatve. Prosilec je bil eden od zunanjih izvajalcev izbranega ponudnika na javnem pozivu za sofinanciranje v zvezi z digitalnimi vavčerji, pri čemer ga je izbrani ponudnik v postopku zamenjal, naj pa ne bi v celoti poravnal računa. Namen postopka po ZDIJZ ni v tem, da se organ opredeljuje do morebitnih drugih postopkov ali pravnih razmerij prosilca, temveč je smisel pravice dostopa do informacij javnega značaja zagotavljanje javnosti in odprtosti delovanja organov, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Izterjava morebitnega dolga od dolžnika se lahko uveljavlja v sodnem postopku, organ pa nima nobene pristojnosti, da bi za prosilca izvajal kake aktivnosti v zvezi z izterjavo, prav tako v postopku po ZDIJZ prosilec ne more uveljavljati odškodninske odgovornosti organa v zvezi s pravnim razmerjem zaradi dolga med prosilec in izbranim ponudnikom na javnem pozivu. Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe tudi navedel, da se je prosilec zavedal, da postopek po ZDIJZ ni namenjen izterjavi dolga (kar izhaja iz elektronskih sporočil prosilca).

Končno pa IP še ugotavlja, da so zahteve in vloge prosilca šikanoznega značaja. Presoja razloga šikanoznosti zavrnitve zahteve oziroma zahtev pomeni pravni premislek organa, ki ga ta opravi upoštevajoč navedbe v konkretni zahtevi, ki jih primerja z osnovnimi standardi izražanja in ravnanja, ki se pričakujejo od povprečnega posameznika pri udeležbi v konkretnem (upravnem) postopku. Po navedbah organa so zahteve prosilca šikanozne, ker izražajo negativne vrednostne sodbe, ki glede na vsebino, intenzivnost in ostrino očitno presegajo meje ostre, a še sprejemljive kritike, ki bi bila stvarno povezana z vsebino zahtev. IP v zvezi s šikanoznostjo zahtev povzema sodbo Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017, iz katere izhaja, da so šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev, z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd.. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so po mnenju sodišča v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja, zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja iz sodne prakse. Stališče, da šikanozna zahteva pomeni hkrati zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, zagovarja tudi IP in izhaja iz prej navedenih odločb IP. Dalje iz sklepa Ustavnega sodišča št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009 izhaja, da vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic, pomeni zlorabo pravice.

Z vpogledom v vsebino prosilčevih zahtev in drugih vlog, IP ugotavlja, da vsebujejo številne navedbe, ki so žaljive in nespoštljive (prosilec je organu in zaposlenim med drugim očital zavajanje, ponarejanje dokumentov, laganje, jih žalil, da so arogantni in ignorantski, da so zlorabili javna sredstva, prikrivali informacije itd.).^[13] Na podlagi drugega odstavka 254. člena ZUP in v izogib ponavljanju, se IP sklicuje na obrazložitev in navedbe organa v tem delu. Prosilec ima sicer nedvomno pravico zahtevati dostop do informacij javnega značaja, vendar pa IP opozarja, da mora pri tem ostati v mejah dostojnosti in pri argumentaciji, ki je objektivno usmerjena v kritiko vsebine dela organa, ne pa v subjektivna opažanja glede (ne)primernosti posameznih zaposlenih in organa nasploh. Tudi po mnenju IP so navedbe prosilca žaljive, z njimi pa je prosilec posegel v dostojanstvo in ugled uradnih oseb in organa. Samo navajanje napak pri delu organa in opozarjanje na nepravilnosti sicer ni žaljivo, vendar pa prosilec ni ostal v teh mejah (npr. pri strokovni kritiki dela), ampak je presegel meje dostojnosti. Izrazi, kot jih v svojih vlogah uporablja prosilec, ne sodijo v upravni postopek in nihče ni dolžan prenašati kritike, ki se »spusti« na osebno raven in je žaljive ali celo vulgarne narave. Prosilec bi lahko svoje nestrinjanje z delom organa oziroma določenih oseb izrazil tudi na drugačen način, brez uporabe žaljivih in za postopek neprimernih besed. Prav tako je prosilec z vlaganjem velikega števila zahtev in drugih povezanih vlog prekomerno obremenil organ, s čimer mu je hotel škodovati, saj iz vsebine celotne korespondence z organom ne izhaja namen prosilca, da se seznani z informacijami javnega značaja, temveč da opozori na nestrokovnost in nesposobnost organa in zaposlenih ter da na organ prevali dolžnost izterjave dolga do njegovega dolžnika. Nesporno dejstvo torej je, da prosilec z obravnavanimi zahtevami in vlogami izvršuje svojo pravico dostopa do informacij javnega značaja na nedostojen način, saj s svojimi izjavami in pripombami neprestano izkazuje dvom v strokovnost in način dela organa kot celote.

Določbe ZDIJZ pa temu niso namenjene, zato IP ugotavlja, da pri zahtevah prosilca za posredovanje informacij javnega značaja, ne gre za pošteno uporabo pravic dostopa do informacij javnega značaja. Nedvomno ima vsakdo pravico zahtevati dostop do informacij javnega značaja, vendar ne na način, kot je opisan v konkretnem primeru. IP ob tem poudarja, da pravica dostopa do informacij javnega značaja ni priznana izključno v interesu prosilca, temveč tudi v interesu družbe, ki je v tem, da se v čim večji meri omogoči izvrševanje demokratične funkcije in funkcije nadzora obravnavane pravice, vendar nikakor ne na način, ki prekomerno ovira celotno delo organa ter zaposlenih in da organ žali ter s tem posega v njihovo dostojanstvo.^[14]

IP po preučitvi celotne zadeve zaključuje, da je mogoče ugotoviti, da je prosilec v obravnavanem primeru prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja, s čimer je podana zloraba pravice po petem odstavku 5. člena ZDIJZ.

3.     Sklepno

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag IP zaključuje, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Glej npr. odločbe IP št. 090-21/2015/, št. 090-157/2015, št. 090-254/2015, št. 090-19/2016, št. 090-211/2016, št. 090-55/2017, št. 090-215/2018, št. 090-146/2019/3, št. 090-239/2019/6.

[2] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3427/07-34 in U-I-287/07 z dne 6. 11. 2008.

[3] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-448/12-11 z dne 21. 6. 2012.

[4] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009.

[5] Sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 76/2014 z dne 24. 2. 2014.

[6] Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, Izvršilni oddelek, št. II Ip 1002/2009 z dne 13. 5. 2009.

[7] Sodba Upravnega sodišča št. III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013.

[8] Sodba Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017.

[9] Sodba Upravnega sodišča št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017.

[10] Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 4. členu ZDIJZ.

[11] Zgodovinski in vsebinski povzetek prejetih zahtev in vlog prosilca je organ navedel na več kot 4 straneh obrazložitve izpodbijane odločbe.

[12] Za dokumente, s katerimi prosilec že razpolaga, po upravno sodni praksi v postopku po ZDIJZ nima zagotovljenega pravnega varstva v smislu anonimizacije njegovih osebnih podatkov (tako npr. sodba in sklep Upravnega sodišča, št. I U 1835/2011 z dne 12. 12. 2012).

[13] Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe obširno in podrobno povzel navedbe prosilca, ki kažejo na šikanozen značaj njegovih vlog.

[14] Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v sodbi št. U 12/2008, z dne 30. 6. 2009, navedlo, da je žalitev organa ali uradne osebe treba pojmovati kot poseg v dostojanstvo organa (v njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti).