prosilec - Slovenski podjetniški sklad
+ -Številka: 090-118/2025
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Organ je zavrnil zahtevo prosilke za dostop do dokazil o lastništvu domene in o lastništvu spletnega gostovanja. IP je v pritožbenem postopku potrdil ugotovitev organa, da z zahtevanima dokaziloma ne razpolaga, ker ju prijavitelj ni priložil niti k vlogi, podani na podlagi javnega poziv za vavčer za digitalni marketing, niti k zahtevku za izplačilo sredstev. IP je poudaril, da organi v okviru določb ZDIJZ niso dolžni od drugih organov oziroma subjektov, ki morebiti razpolagajo z zahtevano informacijo, pridobivati informacij zato, da bi zadostili zahtevi prosilca. Iz navedenega izhaja, da glede zahtevanih informacij niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja iz 4. čl. ZDIJZ, zato je IP pritožbo prosilke zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-118/2025/15
Datum: 16. 5. 2025
Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), z dne 10. 2. 2025, zoper 1. točko izreka odločbe Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo, Ulica kneza Koclja 22, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), brez številke z dne 24. 1. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
- Pritožba prosilke z dne 10. 2. 2025 zoper 1. točko izreka odločbe Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo, brez številke z dne 24. 1. 2025, se zavrne.
- V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v :
(1) Prosilka je v zahtevi z dne 7. 1. 2025 od organa zahtevala dokumentacijo, vezano na odobritev digitalnega vavčerja za izdelavo nove spletne strani … upravičenca … (v nadaljevanju upravičenec). Prosilka je zahtevala dokumentacijo, ki je nujna za izplačilo javnih sredstev na podlagi smernic in določil, objavljenih na spletni strani organa, kot tudi DIH Slovenije, in sicer (“Spletna stran naj domuje na lastni primarni domeni ter na lastnem gostovanju”):
- dokazilo o lastništvu domene … s strani upravičenca,
- dokazilo o lastništvu spletnega gostovanja s strani upravičenca za spletno domeno …,
- pozitivno mnenje glede kriterijev (minimalnih zahtev) končne oblike spletne strani od DIH Slovenija za spletno stran …, ki je bila podlaga za izplačilo javnih sredstev,
- »check lista«, da so bili zgoraj omenjeni kriteriji oz. minimalne zahteve izpolnjene.
(2) Prvo in drugo alinejo zahteve prosilke je organ zavrnil v 1. točki izreka odločbe brez številke z dne 24. 1. 2025, tretji in četrti alineji zahteve prosilke pa je ugodil v 1.1. točki izreka navedene odločbe. V obrazložitvi je povzel 4. člen ZDIJZ in ugotovil, da ne razpolaga z dokazilom o lastništvu domene … s strani upravičenca in z dokazilom o lastništvu spletnega gostovanja s strani upravičenca za spletno domeno ... Omenjena informacija ne izvira iz delovnega področja organa, prav tako se dokumenta ne nahajata v materializirani obliki. Iz omenjenega izhaja, da je treba zahtevo prosilke v tem delu zavrniti. Organ razpolaga zgolj in samo z mnenjem DIH Slovenije, z dokumentom, iz katerega je razvidno, ali je DIH Slovenije izdal pozitivno mnenje o izdelani in vzpostavljeni spletni strani skladno z objavljenimi smernicami. Pozitivno mnenje DIH Slovenije je eden izmed pogojev za izplačilo javnih sredstev, objavljenih v javnem pozivu Vavčer za digitalni marketing. Mnenje DIH Slovenije je edini dokument, ki ga prejme organ s strani upravičenca in je vezan na izdelavo spletne strani v skladu s smernicami, objavljenimi na spletni strani DIH Slovenija. Glede dokumentacije, ki bo posredovana v skladu z odločbo, organ dodatno pojasnjuje, da izdano pozitivno mnenje s strani DIH Slovenije o izpolnjevanju kriterijev oziroma minimalnih zahtev za končno obliko spletne strani …, ki je bilo podlaga za izplačilo javnih sredstev, služi tudi kot potrditvena »check lista«. Ta potrjuje, da so bili ob zaključku projekta vsi predpisani in predvideni kriteriji ter minimalne zahteve iz smernic DIH Slovenije uspešno izpolnjeni. V delu, v katerem se prosilkini zahtevi za dostop do informacij javnega značaja ugodi, je organ presodil, da so kumulativno izpolnjeni vsi zgoraj navedeni osnovni pogoji, da gre za informacijo javnega značaja, poleg tega pa po mnenju organa ne obstajajo izjeme na podlagi 6. člena ZDIJZ. Prosilki se ugodi vpogled v dokument: EVAV8-20_00315 - pozitivno mnenje DIH za spletno stran ...
(3) Dne 10. 2. 2025 je prosilka vložila pritožbo zoper odločbo brez številke z dne 24. 1. 2025, v kateri je navedla, da je organ zaprosila za dokumentacijo, ki je ključna za izplačilo sredstev iz naslova digitalnega vavčerja. Pogoji, ki so navedeni v javnem pozivu, vključujejo zahtevo, da spletna stran domuje na lastni primarni domeni in na lastnem gostovanju. Od organa je prosilka prejela odgovor, da dokumentacije ne more posredovati, ker te dokumentacije nima. Vendar pa je v samem javnem pozivu organ jasno zapisal, da so minimalni pogoji za pridobitev vavčerja objavljeni na spletni strani DIH Slovenije, in da jih podjetja morajo izpolnjevati, da so upravičena do vavčerja. V javnem pozivu, ki je uradni dokument organa, je izrecno zapisano, da so pogoji, povezani z digitalnim vavčerjem, objavljeni na spletni strani DIH Slovenije. Glede na to, da je to uradni poziv, in da je ta javno dostopen na spletni strani organa, organ ne more trditi, da dokumentov nima, saj so pogoji, ki jih mora podjetje izpolnjevati, že vključeni v njihov uradni dokument, torej je dolžnost organa, da osnovne pogoje preveri ali pa razpolaga z dokumentacijo, ki je dokaz, da so omenjeni osnovni pogoji preverjeni in izpolnjeni pred izplačilom sredstev. V tem kontekstu je organ odgovoren, da omogoči dostop do dokumentacije, ki potrjuje izpolnjevanje teh pogojev. Organ ima tako odgovornost, da zagotovi jasne in celovite informacije o pogojih in postopkih, ki so navedeni v njihovem javnem pozivu, in če je ta zahteva vključena v poziv, potem bi moral organ imeti dostop do teh informacij. Če je v javnem pozivu organa izrecno navedeno, da so minimalni pogoji za pridobitev sredstev objavljeni na spletni strani DIH Slovenije in so del pogojev za digitalni vavčer, potem se organ ne more sklicevati na to, da dokumentacije nima, čeprav je v svojem pozivu sam določil, da morajo biti ti pogoji upoštevani. V nadaljevanju je prosilka navedla, kateri zakoni so po njenem mnenju kršeni. Po 5. členu ZDIJZ so vse informacije, ki jih ima organ, dostopne javnosti, razen če so posebej določene izjeme. Organ ima kot organ, ki izvaja postopek podeljevanja vavčerjev, odgovornost, da zagotovi dostop do vseh informacij, ki so povezane z javnim razpisom in izpolnjevanjem pogojev za pridobitev sredstev. To vključuje tudi podatke o zahtevah, ki so javno objavljene v pozivu. Po 8. členu ZUP organi v postopkih, ki vplivajo na pravice strank, ne smejo dajati napačnih informacij ali se sklicevati na pomanjkanje informacij, ki so javno dostopne in objavljene v javnih razpisih. Ker je organ v svojem lastnem javnem pozivu zapisal, da so pogoji za pridobitev vavčerja objavljeni na spletni strani DIH Slovenije, se ne more sklicevati na to, da dokumentov nima, saj so v tem pozivu že določeni pogoji, ki jih morajo podjetja izpolnjevati. Glede na zgoraj navedena dejstva in zakonodajo prosilka zahteva, da organ nemudoma odpravi napako in posreduje vse potrebne dokumente, ki potrjujejo izpolnjevanje pogojev za pridobitev digitalnega vavčerja. Ker so ti pogoji zapisani v uradnem javnem pozivu organa, morajo biti ti dokumenti v njegovem posestvu in jih mora posredovati v skladu z ZDIJZ. Kot stranka v postopku ima prosilka pravico do dostopa do vseh relevantnih informacij, ki vplivajo na postopek in na izplačilo sredstev. Kršitev teh pravic pomeni resno ogrožanje postopka in posledično prosilkinih zakonitih interesov, zato pričakuje, da bo organ spoštoval zakonodajo in zagotovil ustrezno posredovanje dokumentov. Prosilka zahteva, da IP nemudoma ukrepa v zvezi z organom, saj se ta zadeva vleče že predolgo, prav tako zahteva, da organ nemudoma odpravi napako in posreduje vse potrebne dokumente v skladu z ZDIJZ ter v skladu z določbami javnega poziva za digitalni vavčer.
(4) Dne 2. 4. 2025 je organ pritožbo prosilke, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP.
(5) IP je z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja na organ naslovil dopis št. 090-118/2025/5 z dne 3. 4. 2025. Organ je odgovoril z dopisom brez številke z dne 10. 4. 2025.
(6) Prosilka je v dopisu z dne 28. 4. 2025 navedla, da želi ponovno opozoriti, da se organ ne more zanašati na DIH Slovenije, saj je organ tisti, ki je ugodil vlogi za digitalni vavčer, organ je tisti, ki je državna in evropska sredstva nakazal upravičencu, organ je tisti, ki je v svojem javnem pozivu za digitalni vavčer (vsa dokazila že v pritožbi) navedel osnovne pogoje oz. minimalne kriterije, prvi kriterij je lastništvo spletne domene in spletnega gostovanja, tako da organ nosi odgovornost za pregled tega. Če to pregleda samo DIH Slovenija, organ pa slepo zaupa, prosilke ne zanima, tudi vseeno ji je, kaj je njihova običajna praksa, glede na zakonsko podlago, organ mora to dokumentacijo imeti in jo tudi posredovati. Organ je dolžan vse kriterije preveriti in razpolagati z vso dokumentacijo, ki je podlaga za izplačilo sredstev. Nikakršne zakonske podlage ni, da te dokumentacije organ nima. Da dokumentacije nima, lahko samo pomeni, da le ta ne obstaja, ker tega ni nihče preveril, kar pa je spet nezakonito. Prosilka zahteva zgolj informacijo javnega značaja, bodisi dokazilo, da so to preverili, kako so preverili, ter da je upravičenec res bil lastnik spletne domene in spletnega gostovanja, ali pa pisno priznanje, da dokumentacija ne obstaja, ker do preveritve ni prišlo. Upravičenec nikoli ni bil lastnik spletne domene in spletnega gostovanja, to lahko vsak preveri v 2 minutah na Register.si v vsakem danem trenutku, te informacije so v RS namreč javnega značaja, medtem ko do izplačila sredstev pa je vseeno prišlo, čeprav že prvi pogoj pade v vodo. Prosilka je nato še dne 29. 4. 2025, 5. 5. 2025, 13. 5. 2025 in 16. 5. 2025 IP poslala dopise, vezane na pritožbo.
Pritožba ni utemeljena.
(7) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
(8) Pritožbene navedbe prosilke se nanašajo na zavrnilni del odločbe organa brez številke z dne 24. 1. 2025, kar pomeni, da izpodbija 1. točko izreka navedene odločbe. Ker prosilka dvomi v upravičenost odločitve organa, da ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, je bilo treba v pritožbenem postopku ugotoviti, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami javnega značaja, in sicer z dokumentoma, ki ju je prosilka v zahtevi poimenovala kot: dokazilo o lastništvu domene … s strani upravičenca in dokazilo o lastništvu spletnega gostovanja s strani upravičenca za spletno domeno ….
(9) Iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. To pomeni, da organi na podlagi ZDIJZ niso dolžni odgovarjati na vprašanja, podajati mnenj, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, pridobivati dokumentov od drugih organov, dopolnjevati ali kakor koli drugače spreminjati informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 9/18, s spremembami in dopolnitvami) ter načela prijazne in odprte javne uprave sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga.
(10) Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, kot je pojasnjeno že zgoraj, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa, torej v obravnavanem primeru v vprašanje, ali je zakonito, da organ v okviru postopka, ki ga je vodil na podlagi javnega poziva za vavčer za digitalni marketing, poseduje le določene dokumente. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se torej lahko presoja le vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu v materializirani obliki. IP ni pristojen ugotavljati, ali je bil postopek, ki ga je vodil na podlagi javnega poziva za vavčer za digitalni marketing, urejen pravilno in skladno s predpisi. IP zato v tem pritožbenem postopku ne more in ne sme ugotavljati, ali sta organ in DIH Slovenije ravnala v skladu z javnim pozivom, ali sta na ustrezen način preverjala obstoj vseh predpisanih pogojev za pridobitev vavčerja, s katerimi dokumenti bi upravičenec moral dokazovati izpolnjevanje posameznih pogojev, ali je upravičeno prišlo do izplačila javnih sredstev upravičencu itd. Ugotavljanje, zakaj ima organ na določen način urejeno to področje, katere dokumente v zvezi s tem postopkom poseduje in podobno je torej v pristojnosti drugih organov.[1]
(11) IP je v okviru ugotovitvenega postopka na drugi stopnji na podlagi pojasnil organa v dopisu z dne 10. 4. 2025 in priložene dokumentacije ugotovil, da je organ dne 5. 4. 2019 na svoji spletni strani in v Uradnem listu RS št. 11/2019 (s spremembami) objavil javni poziv za vavčer za digitalni marketing (v nadaljevanju: javni poziv). V javnem pozivu in pripadajoči pozivni dokumentaciji so bili opredeljeni pogoji za pridobitev vavčerja ter dokumentacija, ki jo mora posamezni prijavitelj priložiti k vlogi in zahtevku za izplačilo. Sam sistem vavčerjev je zasnovan na način, da prijavitelji najprej oddajo vlogo, in v primeru popolne in ustrezne vloge prejmejo vavčer (pogodbo), s katerim imajo rezervirana sredstva, ki so upravičencu lahko izplačana, če pravočasno in na pogodbeno predpisan način odda zahtevek za izplačilo ter z njim dokaže izvedbo aktivnosti in ustrezne upravičene stroške.
(12) Prejemnik sredstev … (v nadaljevanju prijavitelj ali upravičenec) je preko sistema ePortal, ki ga je organ vzpostavil za elektronsko oddajo vlog prijaviteljev, dne 10. 3. 2020 oddal vlogo na javni poziv (prijavni list skupaj z obveznimi prilogami - FURS poravnane obveznosti in FURS predloženi obračuni). Evidenčna številka vloge je bila EVAV8-20/00315, kar je organ izkazal s posnetkom zaslona ePortala, ki prikazuje oddano vlogo prijavitelja. Med drugim je iz posnetka zaslona razviden tudi seznam vlogi pripetih dokumentov, ki pa ne vsebuje dokumentov, ki sta predmet te pritožbe. Vloga prijavitelja torej ni vsebovala niti dokazila o lastništvu domene … s strani upravičenca niti dokazila o lastništvu spletnega gostovanja s strani upravičenca za spletno domeno …. Po navedbi organa v dopisu z dne 10. 4. 2025 je bila vloga prijavitelja popolna in ustrezna, zato je organ prijavitelju poslal pogodbo PEVAV8-20/00315 o sofinanciranju projekta »Vavčer za digitalni marketing«, ki je bila podpisana 17. 4. 2020 (v nadaljevanju pogodba). S tem korakom je prijavitelj pridobil naziv upravičenec. Za prejem sredstev je moral upravičenec skladno s podpisano pogodbo, v pogodbeno določenem času, oddati zahtevek za izplačilo preko ePortala organa. Dokazila, ki so priloga k zahtevku za izplačilo, so določena v 5. členu pogodbe in obsegajo:
- račun(i) zunanjega/ih izvajalca/ev,
- poročilo o testiranju za spletno stran/mobilno aplikacijo,
- dokazilo o plačilu računa zunanjega izvajalca,
- ponudba izbranega zunanjega izvajalca,
- pozitivno mnenje DIH Slovenija o izpolnjevanju minimalnih zahtev, z vključeno navedbo spletne povezave (linka) do delujoče spletne strani/mobilne aplikacije/spletne trgovine/rezervacijske platforme (Obrazec št.1).
Upravičenec je dne 11. 1. 2021 oddal zahtevek za izplačilo in priložil vso v pogodbi zahtevano dokumentacijo, kar je organ izkazal s posnetkom zaslona ePortala, ki prikazuje oddan zahtevek za izplačilo upravičenca. Iz posnetka zaslona je razviden seznam listin, ki jih je upravičenec pripel k oddanemu zahtevku, vendar med njimi ni dokumentov, ki sta predmet te pritožbe. Zahtevek za izplačilo upravičenca torej ne vsebuje niti dokazila o lastništvu domene … s strani upravičenca niti dokazila o lastništvu spletnega gostovanja s strani upravičenca za spletno domeno …. Po pojasnilih organa v dopisu z dne 10. 4. 2025 je upravičenec na podlagi popolno oddanega zahtevka za izplačilo dne 10. 3. 2021, prejel izplačilo.
(13) Organ je v dopisu z dne 10. 4. 2025 pojasnil, da se je po prejemu zahteve prosilke z dne 7. 1. 2025 obrnil na DIH Slovenije ter jih prosil za pomoč in posredovanje zahtevane dokumentacije. V dopisu z dne 13. 1. 2025 je DIH Slovenije organu pojasnil, da je nakup domene in gostovanja stvar dogovora med naročnikom in podjetjem, ki bo izdelalo izdelke vavčerjev digitalnega marketinga. DIH Slovenije veleva le, da ima podjetje dostop do domene in gostovanja, kar mu omogoča opravljanje spletnega mesta tudi v primeru razhoda z izdelovalcem izdelkov digitalnega marketinga. Samega lastništva domene smernice ne določajo. Marsikatero podjetje (večina), ki so se odločila za vavčerje digitalnega marketinga, niso kompetentna, da bi si samostojno določila kakšen strežnik in katere njegove funkcionalnosti ter domeno morajo kupiti. DIH Slovenije je z orodjem who.is preverjal veljavnost domene, nikjer v smernicah oziroma v vlogi pa ni zahtevan dokaz o lastništvu domene in zato tega dokazil DIH Slovenije nima.
(14) IP ugotavlja, da je organ zahtevane dokumente iskal v informacijskem sistemu e-Portal, v katerem se nahaja vsa dokumentacija, ki jo vsebujta oddana vloga in zahtevek za izplačilo. Na podlagi takšnega iskanja je bilo ugotovljeno, da organ v materializirani obliki razpolaga samo s pozitivnim mnenjem DIH Slovenije o izpolnjevanju minimalnih zahtev, z vključeno navedbo spletne povezave (linka) do delujoče spletne strani/mobilne aplikacije/spletne trgovine/rezervacijske platforme (Obrazec št. 1). To mnenje je organ prosilki tudi že posredoval na podlagi točke 1.1. izreka izpodbijane odločbe. Organ je v dopisu z dne z dne 10. 4. 2025 pojasnil, da je iz mnenja DIH Slovenije razvidno, da je DIH Slovenija izdal pozitivno mnenje o izdelani in vzpostavljeni spletni strani skladno z objavljenimi smernicami. Pozitivno mnenje DIH Slovenije je eden izmed pogojev za izplačilo javnih sredstev objavljenih v javnem pozivu Vavčer za digitalni marketing. Mnenje DIH Slovenije je edini »vsebinski« dokument, ki ga prejme organ s strani upravičenca in je vezan na izdelavo spletne strani v skladu s smernicami objavljenimi na spletni strani DIH Slovenija. Organ je v izpodbijani odločbi pojasnil tudi, da izdano pozitivno mnenje s strani DIH Slovenije o izpolnjevanju kriterijev oziroma minimalnih zahtev za končno obliko spletne strani …, ki je bilo podlaga za izplačilo javnih sredstev, služi tudi kot potrditvena »check lista«. Ta potrjuje, da so bili ob zaključku projekta vsi predpisani in predvideni kriteriji ter minimalne zahteve iz smernic DIH Slovenije uspešno izpolnjeni. Organ je v dopisu z dne 10. 4. 2025 izrecno navedel, da tako organ kot tudi DIH Slovenije ne razpolagata z naslednjima dokumentoma, ki ju je prosilka zahtevala:
- dokazilo o lastništvu domene … s strani upravičenca ter
- dokazilo o lastništvu spletnega gostovanja s strani upravičenca za spletno domeno ….
(15) Na podlagi vsega navedenega IP nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da ne razpolaga z nobenim izmed zahtevanih dokazil. IP tako ugotavlja, da organ z zahtevano informacijo javnega značaja ne razpolaga v materializirani obliki. IP tudi ne vidi razlogov, na podlagi katerih bi lahko sklepal, da organ dokumentov, ki jih je prosilka zahtevala, prosilki ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP. Organ je namreč v prilogah dopisa z dne 10. 4. 2025 IP omogočil dostop do vseh dokumentov, ki so relevantni za odločitev v obravnavani zadevi in v samem dopisu podrobno pojasnil relevantno dejansko stanje v zvezi s tem, da ne razpolaga z zahtevanima dokumentoma.
(16) IP poudarja, da je organ v postopku odločanja o zahtevi, vloženi na podlagi določb ZDIJZ, dolžan odločati le o zahtevi, ki se nanaša na delo organa oziroma na dokumente, s katerimi organ razpolaga. Organi v okviru določb ZDIJZ namreč niso dolžni od drugih organov oziroma subjektov, ki morebiti razpolagajo z zahtevano informacijo, pridobivati informacij zato, da bi zadostili zahtevi prosilca. ZDIJZ namreč jasno določa, da je posamezni organ dolžan omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij, ni pa dolžan ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov. Organ zato za namen odločanja o zahtevi prosilke na podlagi določb ZDIJ ni bil dolžan presojati morebitnega obstoja zahtevanih informacij pri drugem organu ali subjektu, oziroma ni bil dolžan od drugega organa ali subjekta (npr. upravičenca) pridobivati dokumentov, s katerimi sam ne razpolaga. Smiselno enako velja tudi za odločanje IP v pritožbenem postopku.
(17) Iz vsega navedenega izhaja, da prosilkini zahtevi ni mogoče ugoditi, saj organ ne razpolaga z zahtevanima dokumentoma (dokazilo o lastništvu domene … s strani upravičenca, dokazilo o lastništvu spletnega gostovanja s strani upravičenca za spletno domeno …), kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, zato je IP pritožbo prosilke zavrnil, in sicer na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
(18) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
(19) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav
namestnica pooblaščenke
[1] Smiselno enako stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi pod opr. št. IU 1198/2016-22 z dne 10. 5. 2017.