prosilec - Slovenski podjetniški sklad
+ -Številka: 090-482/2024
Kategorije: Ali dokument obstaja, Poslovna skrivnost
POVZETEK:
V obravnavani zadevi je organ v večjem delu prosilki ugodil, delno pa zavrnil dostop zaradi izjeme poslovne skrivnosti. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ z določenimi informacijami ne razpolaga, zato pritožba v tem delu ni bila utemeljena. Predmet presoje je bila torej samo digitalna strategija, vendar zgolj sklepna ugotovitev, kar je bil upravičenec po pogodbi zavezan posredovati organu. IP je ugotovil, da dokument nima oznake poslovna skrivnost, prav tako organ ni priložil sklepa stranskega udeleženca o poslovni skrivnosti, niti kakršnega koli drugega dokumenta, ki bi izkazoval, da je stranskii udeleženec na kakršen koli način dokazal, da gre za njegovo poslovno skrivnost, čeprav je bil v pozivni dokumentaciji oz. javnem pozivu za »Vavčer za pripravo digitalne strategije« na strani štiri seznanjen oziroma poučen, da mora na vseh dokumentih, ki bodo nastali v okviru tega poziva, navesti oziroma označiti informacije, ki predstavljajo poslovno skrivnost. Stranski udeleženec pa niti v okviru postopka po ZDIJZ ni izkazal, da zahtevana informacija izpolnjuje pogoje poslovne skrivnosti, slednjega pa ni izkazal niti organ. Ključno je, da je bil predmet presoje dokument, ki ga je bil upravičenec oz. stranski udeleženec zavezan posredovati organu, če je želel izplačilo javnih sredstev, zato je treba informacije presojati z vidika tretjega odstavka 2. člena ZPosS, po katerem se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Javnost zahtevane informacije tako določa prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za podatke, povezane s porabo javnih sredstev. Organ je torej v tem delu zmotno uporabil materialno pravo, saj omenjenega preizkusa ni izvedel.
ODLOČBA:
Številka: 090-482/2024/15
Datum: 12. 2. 2025
Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju: prosilka), z dne 18. 12. 2024, zoper odločbi Slovenskega podjetniškega sklada, Javnega sklada RS za podjetništvo, Ulica kneza Koclja 22, 2000 Maribor (v nadaljevanju: organ), z dne 26. 11. 2024 in z dne 6. 12. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi prosilke z dne 18. 12. 2024 se delno ugodi in se odločba Slovenskega podjetniškega sklada, Javnega sklada RS za podjetništvo z dne 6. 12. 2024 v točki 1.3 izreka odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati »Digitalno strategijo ITT Breznik d.o.o.« z dne 21. 3. 2022, in sicer prvo stran digitalne strategije ter sklepno ugotovitev (tri strani), v zadevi REVAV9-21/00194.
2. V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Obrazložitev:
Prosilka je dne 19. 11. 2024 na podlagi ZDIJZ zahtevala, da ji organ v elektronski obliki na elektronski naslov posreduje vso dokumentacijo, vezano na pridobitev vseh javnih sredstev (CELOTNO POROČILO IZBORA), ki jih je prejelo podjetje ITT BREZNIK, trgovsko podjetje d.o.o. (matična št. 6753671000) ali je pri projektu sodelovalo kot izvajalec / svetovalec, ne glede na to, ali je bila vloga odobrena ali zavrnjena.
Organ je o zahtevi odločil z odločbo z dne 26. 11. 2024, s katero je v prvi točki izreka odločil, da se zahtevi prosilke v delu, ki se nanaša na vpogled v vse oddane vloge podjetja ITT Breznik d.o.o., za vsak posamezen razpis, na katerega se je podjetje ITT BREZNIK d.o.o. prijavilo, ugodi, in sicer v delu, ki se nanaša na prijavni list za vsako posamezno vlogo na posameznem razpisu. V drugi točki izreka odločbe je organ odločil, da se ugodi zahtevi prosilke v delu, ki se nanaša na vpogled in dostop do poročila o izboru za vse oddane vloge podjetja ITT BREZNIK d.o.o. Organ je v obliki tabele navedel seznam oddanih vlog podjetja ITT Breznik d.o.o. Odločil je še, da stroški postopka niso nastali.
V obrazložitvi odločbe je organ povzel zahtevo prosilke in določbe ZDIJZ ter navedel, da v delu, v katerem je zahtevi ugodil, ne obstajajo razlogi za zavrnitev dostopa. V delu, v katerem je dostop zavrnil, pa je organ ugotovil, da dokumentacija predstavlja poslovno skrivnost, kar pomeni, da gre za izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. S takšno ureditvijo je od načela prostega dostopa uvedena izjema, ki kot zakonit interes priznava interes dajalca vloge, da se varuje njegova poslovna skrivnost oz. njegova podjetniška pobuda. Pri tem se omejuje promet z informacijami, ki lahko ogrožajo tiste prednosti podjetja, ki jih je le to ustvarilo s svojim delom, kapitalom ter bi zato lahko to povzročilo občutno škodo in izgubo prednosti na trgu. Organ je dolžan varovati poslovno skrivnost dajalcev vlog in preprečiti ravnanje, s katerim bi osebe izven organa, v nasprotju z zakonom in voljo vlagateljev pridobile podatke, ki so njihova poslovna skrivnost. Z vpogledom bi bili namreč razkriti podatki, ki so rezultat dolgotrajnega vlaganja podjetij in predstavljajo ekonomsko znanje posameznega podjetja. Gre za znanje, ki je lastno vsakemu podjetju in mu kot takšnemu zagotavlja konkurenčno prednost na trgu.
Organ je nato izdal še eno odločbo, in sicer z dne 6. 12. 2024, s katero je v 1. točki izreka odločil, da se zahtevi prosilke v delu, ki se nanaša na vpogled v vse oddane vloge podjetja ITT BREZNIK d.o.o., za vsak posamezen razpis, na katerega se je podjetje ITT BREZNIK d.o.o. prijavilo, ugodi, in sicer v delu, ki se nanaša na pogodbo, račune in ponudbe, dokumentacijo o testiranjih, sklep o odobritvi ali zavrnitvi vlog, interni dokument ustreznosti in popolnosti vloge, kontrolni list za administrativno preverjanje (upravičenost stroškov) za vsako posamezno vlogo na posameznem razpisu. V točki 1.2 izreka je organ odločil, da se zahteva prosilke v delu, ki se nanaša na vpogled v vse oddane vloge podjetja ITT BREZNIK d.o.o., zavrne, in sicer v delu, ki se nanaša na dokumentacijo za zavrnjene vloge, vključno s poročili in razlogi za zavrnitev, kajti organ z zavrnjenimi vlogami podjetja ITT Breznik d.o.o. ne razpolaga. Organ razpolaga z dvema vlogama podjetja ITT Breznik d.o.o., pri katerih do izplačila ni prišlo. In sicer pri vlogi REVAV7-21/00231 je podjetje odstopilo od vloge, ter pri P4D21/00300 je podjetje odstopilo od pogodbe, iz razloga, ker zahtevka za izplačilo ni oddalo v določenem roku. V točki 1. 3 izreka je organ odločil, da se zahteva prosilke v delu, ki se nanaša na vpogled v vse oddane vloge podjetja ITT BREZNIK d.o.o., zavrne, in sicer v delu, ki se nanaša na dokumentacijo vezano na tržno strategijo pri vlogi št. REVAV9-21/00194, saj gre za občutljive poslovne podatke, in bi to predstavljalo tveganje za zlorabo nove tržne strategije, ki jo bo podjetje začelo uvajati v poslovni proces. Dokument je predmet poslovne skrivnosti, saj predstavlja konkurenčno prednost družbe v kakršnem koli pogledu in sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju družbe. V 2. točki izreka je organ odločil, da stroški postopka niso nastali.
V obrazložitvi odločbe je organ navedel, da je prosilka dne 27. 11. 2024 na organ naslovila dodatno zaprosilo za naslednje informacije:
- pogodbe, ki določajo pogoje uporabe dodeljenih sredstev,
- račune in ponudbe, ki dokazujejo namensko porabo dodeljenih sredstev,
- dokumentacijo o testiranjih, če so bila ta zahtevana ali izvedena,
- sklepe o odobritvi ali zavrnitvi vlog,
- checkliste oziroma evidence, da so bila vloga in poročila upravičenca v skladu s pravili,
- dokazi o izvedbi aktivnosti, za katere so bila sredstva namenjena,
- dokumentacijo za zavrnjene vloge, vključno s poročili in razlogi za zavrnitev.
Organ je ugotovil, da so v delu, v katerem se zahtevi ugodi, izpolnjeni pogoji, da gre za informacije javnega značaja in da ne obstajajo izjeme od prostega dostopa. V delu, v katerem je zahtevo zavrnil, pa je organ navedel, da dokumentacija predstavlja poslovno skrivnost, kar pomeni, da gre za izjemo po 2. točki prvega odst. 6. člena ZDIJZ. S takšno ureditvijo je od načela prostega dostopa uvedena izjema, ki kot zakonit interes priznava interes dajalca vloge, da se varuje njegova poslovna skrivnost oz. njegova podjetniška pobuda. Pri tem se omejuje promet z informacijami, ki lahko ogrožajo tiste prednosti podjetja, ki jih je le to ustvarilo s svojim delom, kapitalom ter bi zato lahko to povzročilo občutno škodo in izgubo prednosti na trgu. Organ je poudaril, da je dolžan varovati poslovno skrivnost dajalcev vlog in preprečiti ravnanje, s katerim bi osebe izven organa, v nasprotju z zakonom in voljo vlagateljev pridobile podatke, ki so njihova poslovna skrivnost. Z vpogledom bi bili namreč razkriti podatki, ki so rezultat dolgotrajnega vlaganja podjetij in predstavljajo ekonomsko znanje posameznega podjetja. Gre za znanje, ki je lastno vsakemu podjetju in mu kot takšnemu zagotavlja konkurenčno prednost na trgu.
Prosilka je zoper zgoraj navedeni odločbi vložila pritožbo z dne 18. 12. 2024, v kateri je navedla, da je v svoji zahtevi jasno zahtevala vso dokumentacijo vezano na vsa dodeljena državna ali sredstva EU upravičenca ITT Breznik d.o.o., vendar dokumentacije do danes še ni prejela, je pa v vmesnem času od organa prejela več elektronskih sporočil in dve odločbi. Na prvo odločbo se je pritožila, 90% vsebine iz pritožbe je bilo ignorirano. Prosilka je glede prve odločbe z dne 26. 11. 2024 navedla, da se organ sklicuje na napačne podatke, saj je zapisal, da je zahtevala vpogled do poročila o izboru. Po navedbah prosilke je torej organ izdal odločbo z napačnimi podatki, ki jih v njenem zahtevku ni bilo. Na to odločbo je poslala pritožbo z dne 27. 11. 2024, v kateri je zapisala, da manjka ključna dokumentacija, med njimi pogodbe, računi, ponudbe, izplačila, dokazila o izvedbi aktivnosti ipd. Po oceni prosilke je nato organ brez pravne podlage podaljšal rok za izdajo dokumentacije javnega značaja s sklicevanjem, da prejšnja vloga ni vsebovala, kaj točno pomeni »vsa dokumentacija vezana na vsa pridobljena državna in sredstva EU« in da zato njen zahtevek teče od dne 27.11.2024, za kar po oceni prosilke ni imel pravne podlage. Glede druge odločbe z dne 6. 12. 2024 je prosilka navedla, da je organ brez sklicevanja na zakonsko podlago zavrnil dostop do oddanih vlog, pri katerih ni prišlo do izplačil. Prosilka se z navedenim ne strinja in meni, da morajo vloge, tudi če sredstva niso bila odobrena ali izplačana, ostati predmet javnega nadzora. Meni, da je zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja za vloge, kjer ni prišlo do izplačil, neutemeljeno. Organu očita namerno zavajanje javnosti, saj javni organi morajo delovati v skladu z zakonitostjo in transparentnostjo in nikakor ne morejo v odločbah zavrniti del brez da ga pravno utemeljijo. Prosilka se ne strinja, da je organ v postopek pritegnil stranskega udeleženca in da bi lahko v tej zvezi nastali stroški. Meni, da bi moral organ zahtevane informacije posredovati brez posvetovanja z upravičencem. Nadalje organu očita tudi kršitev varstva osebnih podatkov (GDPR in ZVOP-2), ker je njene osebne podatke posredoval stranskemu udeležencu in njegovemu odvetniku. Ne strinja se z danim rokom za pritožbo zoper izpodbijano odločbo, saj gre po njeni oceni za neutemeljeno podaljševanje postopka. ZUP določa, da mora tretja oseba izkazati pravni interes za pritožbo. Dajanje možnosti upravičencu, da se pritoži, predstavlja zavlačevanje postopka in nespoštovanje 23. člena ZDIJZ, ki določa, da mora organ ravnati brez nepotrebnega odlašanja. Nasprotuje tudi ugotovitvi organa, da je podana izjema poslovne skrivnosti, ker je pomanjkljivo opredeljena. Zaključila je, da so poslovna skrivnost lahko strategije, know how in podobno, dokumentacija, vezana na podeljevanje državnih in evropskih sredstev pa ne. ZDIJZ jasno določa, da se izjema poslovne skrivnosti ne more uveljavljati za podatke, ki so povezani z uporabo javnih sredstev. Gre za informacije, ki jih mora javni sektor razkriti zaradi zagotavljanja transparentnosti pri porabi javnih sredstev, kot to določa tudi 6.a člen ZDIJZ.
Organ je dne 20. 12. 2024 odstopil pritožbo prosilke v reševanje IP. Ob tem je priložil dopis z dne 20. 12. 2024, v katerem je povzel postopek z zahtevo prosilke in navedel, da bo s posredovanjem dokumentov počakal do izteka roka za pritožbo stranskega udeleženca, to je do 23. 12. 2024. Ob tem je dodal, da je zavrnil vpogled v tržno strategijo, saj je s strani Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenije (dalje DIH) prejel mnenje, da je omenjena dokumentacija predmet poslovne skrivnosti. Organ in DIH pri projektih digitalnih vavčerjev/subvencij sodelujeta in DIH za organ izdaja mnenja za ustreznost opravljenih storitev, analiz in strategij, kar predstavlja podlago za odobritev in izplačilo subvencije/vavčerja.
IP je z dopisom z dne 15. 1. 2025, št. 090-482/2024/11, posredoval pritožbo prosilke stranskemu udeležencu, na podlagi 4. odstavka 246. člena ZUP, v morebiten odgovor, da se izreče o pritožbi in morebitnih novih dejstvih in dokazih. Stranski udeleženec v danem roku ni podal odgovora.
Pritožba je delno utemeljena.
IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbi v delu, v katerem ju prosilka izpodbija. Odločbi preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
- Predmet presoje IP
V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa. Sporno pa je vprašanje, glede katerih dokumentov je organ odločil, da ustrezajo zahtevi prosilke ter ali so dejansko podani razlogi za zavrnitev, na katere se je skliceval organ.
- Glede kriterija materializirane oblike
V skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Prav tako v postopku po ZDIJZ organi niso dolžni pojasnjevati ali analizirati že obstoječe dokumente.
IP ugotavlja, da se zahteva prosilke nanaša na vso dokumentacijo, vezano na vsa dodeljena državna ali sredstva EU upravičenca ITT Breznik d.o.o. Zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja in načela materialne resnice je IP z dopisom številka 090-482/2024/2 z dne 24. 12. 2024, pozval organ, da se opredeli do navedb v pritožbi in da pojasni, katere dokumente je prepoznal kot predmet zahteve, v katerem delu in jih določno opredeli ter jih posreduje IP. IP je še pozval organ, da če v katerem delu zahteve z dokumentom ne razpolaga, naj to izrecno navede in ustrezno pojasni.
Dne 13. 1. 2025 je organ odgovoril, da je prosilki zahtevano dokumentacijo posredoval po elektronski poti dne 26. 11. 2024 po odločbi z dne 26. 11. 2024, in sicer vse prijavne liste, vezane na oddane vloge, ocenjevalne liste vseh oddanih vlog in seznam odobrenih sredstev, skupaj z višino dodeljenih sredstev. Na podlagi odločbe z dne 6. 12. 2024 je organ dne 24. 12. 2024 posredoval prosilki vse pogodbe, ki določajo pogoje uporabe dodeljenih sredstev, račune in ponudbe, ki dokazujejo namensko porabo dodeljenih sredstev, dokumentacijo o testiranjih, sklepe o odobritvi, Checkliste, kontrolne liste, dokazila o izvedbi aktivnosti, poročila o izvedbah projektov in o testiranjih, s katerimi organ razpolaga, razen dokumenta digitalna strategija pri vlogi REVAV9-21/00194, zaradi izjeme poslovne skrivnosti. Na pritožbeno navedbo, da je organ nezakonito zavrnil dostop do oddanih vlog pri katerih ni prišlo do izplačila, ter glede dostopa do dokumentov, je organ pojasnil, da je zavrnil dostop do dokumentacije glede izvedbe projekta, saj upravičenec v pogodbi določenem roku ni oddal zahtevka za izplačilo, torej je izgubil pravico do koriščenja sredstev. Prosilka je zahtevala poročila o izvedbi projekta in dokumentacijo, vezano na kontrolne liste ipd. Organ je navedel, da podjetje poročil, računov, dokazil o izvedbi aktivnosti, ipd. ni posredovalo, zato organ z njimi ne razpolaga. Organ je pojasnil, da podjetje Breznik ITT d.o.o. nima zavrnjenih vlog, ima samo odobrene vloge. Pri vlogi REVAV7-21/00231 in P4D21/00300 podjetje Breznik ITT d.o.o. ni oddalo v pogodbi določenem roku zahtevka za izplačilo, zato je izgubilo pravico do koriščenja sredstev. V obeh primerih je govora o odobrenih vlogah in ne o zavrnjenih vlogah, kot to zmotno navaja prosilka. Organ je torej zavrnil zahtevo prosilke za dostop do zavrnjenih vlog, saj z njimi ne razpolaga. Dokumentacijo vezano na vlogi REVAV7-21/00231 in P4D21/00300, s katero organ razpolaga (Pogodba, Sklep) je prosilki posredoval dne 24. 12.2024 ob 13:16 uri, po preteku 15 dnevnega roka za pritožbo. Oddani vlogi, prijavne liste za REVAV7-21/00231 in P4D21/00300 pa je prosilki posredoval 26. 11. 2024, po prvi odločbi (26. 11. 2024). Zahteva prosilke v delu, ki se nanaša na vpogled v celotno vlogo št. REVAV9-21/00194, se je delno zavrnila, in sicer v delu, ki se nanaša na dokumentacijo, vezano na digitalno strategijo iz razloga, saj gre za občutljive poslovne podatke in s tem izjemo poslovne skrivnosti. Organ je torej kot predmet zahteve prepoznal naslednje dokumente:
- digitalno strategijo, ki predstavlja del dokumentacije pri oddaji zahtevka za izplačilo (REVAV9-21/00194) in predstavlja pogoj za izplačilo sredstev. Organ tega dokumenta ni posredoval prosilki.
- zavrnjene vloge: Organ z zavrnjenimi vlogami ne razpolaga, kot je to v zahtevi prosila prosilka, zato je bila zahteva zavrnjena. Ima pa organ dve vlogi (REVAV7-21/00231 in P4D21/00300), ki sta bili odobreni in sta prejeli pogodbo o sofinanciranju, vendar zahtevka za izplačilo nista bila oddana, zato organu ni bila posredovana nobena dokumentacija vezana na izvedbo projekta in pri teh dveh vlogah obstajajo samo dokumenti tj. vloga, pogodba in sklep, kar pa je organ prosilki posredoval dne 26.11.2024 in 24.12.2024. Zraven pa je poslal izjavo dejstev za vlogo P4D21/00300.
Glede na navedeno IP ugotavlja, da je organ prosilki posredoval celotno dokumentacijo, s katero razpolaga, z izjemo digitalne strategije, o kateri več v nadaljevanju te odločbe. Organ je utemeljeno pojasnil, da z zavrnjenimi vlogami dejansko ne razpolaga, saj sta bili zgoraj navedeni vlogi ugodeni, da pa ni prišlo do izplačila, zato drugih dokumentov, kot tistih, ki so bili posredovani prosilki, organ nima. V tem delu torej ni podan kriterij materializirane oblike, zato pritožba ni utemeljena in jo je treba zavrniti.
- 3. Glede izjeme poslovne skrivnosti
Predmet presoje v tem postopku je torej vprašanje, ali je organ utemeljeno zavrnil dostop do digitalne strategije, zaradi izjeme poslovne skrivnosti.
Kot je organ navedel že v izpodbijani odločbi, ponovna pa tudi v pojasnilu z dne 13. 1. 2025, po njegovi oceni predstavlja digitalna strategija konkurenčno prednost družbe v kakršnem koli pogledu in bi sporočanje neupravičeni osebi škodilo konkurenčnemu položaju družbe. Organ je poudaril, da se v 22. členu pogodbe o sofinanciranju pogodbeni stranki zavezujeta varovati poslovno skrivnost. Zraven omenjenega pa Javni razpisi opredeljujejo, da poslovna skrivnost mora biti določena v skladu z Zakonom o poslovni skrivnosti (ZPosS) in se lahko nanaša na posamezen podatek ali na del vloge, ne more pa se nanašati na celotno vlogo. Vlagatelj mora pojasniti, zakaj posamezen podatek ne sme biti dostopen javnosti kot informacija javnega značaja. Organ je zavrnil vpogled v dokument: digitalna strategija, kajti s strani Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenije (v nadaljevanju: DIH), ki digitalno strategijo pregledujejo in ocenjujejo, je prejel pisno potrditev, da ta dokument predstavlja predmet poslovne skrivnosti in to je bila podlaga za zavrnitev. Sklad in DIH pri projektih digitalnih vavčerjev/subvencij sodelujeta in DIH izdaja mnenja o doseganju standardov in kakovosti dokumentov in iz omenjenega razloga je organ za mnenje povprašal institucijo DIH, ki pa s celotno vsebino dokumentacije in s strokovno kvalificiranim osebjem razpolaga, zato lahko opredelijo in označijo dokument kot predmet poslovne skrivnosti. Poleg tega je organ v postopek pritegnil podjetje Breznik ITT d.o.o., ki se je na poziv odzvalo in izjavilo, da je del njihove dokumentacije poslovna skrivnost, torej digitalna strategija in da bi razkritje tega dokumenta bistveno škodilo konkurenčnemu položaju podjetja.
Primarno IP ugotavlja, da je organ pravilno v postopek pritegnil stranskega udeleženca, torej podjetje Breznik ITT d.o.o., saj so predmet presoje informacije, katerih razkritje bi lahko vplivalo na njegove pravice ali pravne koristi. Če organ tega ne bi storil, bi s tem absolutno bistveno kršitev pravila upravnega postopka. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe prosilke, da je organ nezakonito razkril njene osebne podatke. Postopek po ZDIJZ se vselej začne na zahtevo stranke torej prosilke, ki se mora pri tem zavedati, da njeni podatki niso varovani v razmerju do tistih udeležencev postopka, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Na slednje mora organ, v skladu s 44. členom ZUP, skrbeti po uradni dolžnosti. Organ je torej povsem utemeljeno seznanil stranskega udeleženca s samim postopkom po ZDIJZ in tudi kdo je prosilka.
IP je nadalje vpogledal v dokument »Digitalna strategija ITT Breznik d.o.o.« z dne 21. 3. 2022, ki ga je organ posredoval IP. Gre za prvo stran digitalne strategije ter sklepno ugotovitev (tri strani). IP je dne 10. 2. 2025 opravil dodatno poizvedbo pri organu, zakaj je posredoval zgolj sklepno ugotovitev. Organ je pojasnil, da mu je upravičenec dolžan posredovati zgolj ta del, zato je bil samo ta del predmet presoje po ZDIJZ. Prijavitelj je dolžan celotno digitalno strategijo posredovati DIH, ki izda mnenje. IP je pojasnilu organa sledil, saj kot izhaja iz 5. člena pogodbe o sofinanciranju projekta REACT EU »Vavčer za pripravo digitalne strategije«, je bil upravičenec ob zahtevku za izplačilo zavezan posredovati organu zgolj navedeni izsek, ne pa celotne digitalne strategije, zaradi česar je predmet presoje IP digitalna strategija v obsegu, s katerim organ razpolaga. IP nadalje ugotavlja, da dokument nima oznake poslovna skrivnost, prav tako organ ni priložil sklepa stranskega udeleženca o poslovni skrivnosti, niti kakršnega koli drugega dokumenta, ki bi izkazoval, da je podjetje ITT Breznik d.o.o., na kakršen koli način dokazal, da gre za njegovo poslovno skrivnost, čeprav je bil v pozivni dokumentaciji oz. javnem pozivu za »Vavčer za pripravo digitalne strategije« na strani štiri seznanjen oziroma poučen, da mora na vseh dokumentih, ki bodo nastali v okviru tega poziva, navesti oziroma označiti informacije, ki predstavljajo poslovno skrivnost. Zato IP ne more slediti navedbam organa v zgoraj navedenem dopisu, da je stranski udeleženec posredoval dokument šele ob zahtevku za izplačilo in ne ob vlogi ter da organ izrecno ne navaja, kako naj opredelijo dokument kot poslovno skrivnost. Kot rečeno, je organ prijavitelje (kamor sodi tudi stranski udeleženec) opozoril na poslovno skrivnost, poleg tega pa so kriteriji, kdaj lahko govorimo o poslovni skrivnosti, zakonsko opredeljeni (drugi člen ZPosS), zaradi česar ni dolžnost organa, da določa pogoje za obstoj poslovne skrivnosti. Stranski udeleženec pa niti v okviru postopka po ZDIJZ ni izkazal, da zahtevana informacija izpolnjuje pogoje poslovne skrivnosti, slednjega pa ni izkazal niti organ. Organ je zgolj sledil splošnemu zatrjevanju stranskega udeleženca ter navedbam DIH, brez da bi opravil preizkus izpolnjevanja pogojev po 2. členu ZPosS[1], nadalje pa tudi z vidika prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ. V skladu s prakso IP in sodno prakso[2], poslovna skrivnost namreč ni absolutna pravica subjekta, ki jo zatrjuje, še posebej, če gre zgolj za sklicevanje na zakonsko normo, brez konkretnih utemeljitev, kot to velja v obravnavanem primeru. Ključno je, da je predmet presoje dokument, ki ga je bil upravičenec oz. stranski udeleženec zavezan posredovati organu, če je želel izplačilo javnih sredstev, zato je treba informacije presojati z vidika tretjega odstavka 2. člena ZPosS, po katerem se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Javnost zahtevane informacije tako določa prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za podatke, povezane s porabo javnih sredstev. Organ je torej v tem delu zmotno uporabil materialno pravo, saj omenjenega preizkusa ni izvedel.
4. Zaključek
Na podlagi navedenega IP zaključuje, da je pritožba prosilke delno utemeljena, saj je organ na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep in posledično napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilke delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa z dne 6. 12. 2024 v točki 1.3 izreka odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni po vročitvi te odločbe omogočiti dostop, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalem delu je IP pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
samostojna svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav
namestnica pooblaščenke
[1] Med poslovno skrivnost sodijo le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zahteve iz prvega odstavka 2. člena ZPosS, pri čemer, kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona, poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne.
[2] Sodba Upravnega sodišča RS opr. št. IU 293/2020-21 z dne 18. 5. 2022